Leto LXXHM št. 260 a Lfubl]ana, sreda 15. novembra loje Cena Din 1.— SLOVENSKI ornata vsak dan popoldno hvimfl nad«!)« ot prašna«. // I——a do 80 potit vrst O Okft Z do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 *r*t 6 Din 1 «*9 tora* petrt vrsto Din 4i-% Popust po dogovoru, insoratni davek posabot II .Slovanski Narod* voljo V Jugoslaviji Din li—> za inozemstvo Din 2fL— J/ ftoiropisi sa na UREDNIŠTVO iN UP«AVNIŠTVO LJUBLJANA. Knafliovo uico štov. J i. 31-22. SI ZL J1-K SI-2S b. 31-21 »odružnicet MAJtloOft. leMon tt 26 ti CELJE cnajko podružnico uprava) Koconc StOVEMJ GRADEC Tlnnilnn. mg 5 | d im s. 7 // NOVO MESTO. Muoljonsko casn* Sto uredništvo* Strossmavsrjsva ulico I. telefon it 651 at 2. totalan it. 190 // JESENICE Ob koiodvorv 101 // hranilnica v Ljubljani St 1035L Pogajanja se niso razbila Rusija ni dala ultimata Finski Danes je podal Unski minister Tanner ob najti nov temelj za nadaljnja pogajanja — vojaških pripravan London, 15. nov. s. Finska delegacija za pogajanja z Rusijo se je danes dopoldne vrn-la v Helsinke. Na meji je izjavil luaančru minisier Tanner v razgovoru z novinarji, da so se pogajanja v Moskvi vršila v prijateljskem duhu. Rusi niso Izrazili napram Finski nobene grožnje in niso postavili nobenega ultimata. Pogajanja se niso razbila. Sedaj je treba najti nov temelj za nadalje, vanje pogajanj. Finska delegacija je bila sprejeta v Moskvi prijazno in Stalin je v razgovoru z delegacijo izjavil, da želi Finski vso srečo. Kljub temu poročajo s finske meje o novih ruskih vojaških pripravah. Helsinki. 15. novembra AA. (Štefani) L-st »Heisingin San ornat < niše, da so pri razgovorih v Moskvi sovjetski zastopniki sami priznali, da Sovjetski Rusiji ne grozi od Finske nobena nevarnost naimani Da Leningradu. List »Usisnom*« piše, da ie kljub temu boljše, biti celo brez pogodbe, kakor pa imeti slabo pogodbo. Finska bo po sodbi omenjenega lista vse storila, da čimprej ponudi priložnost za obnovo pogajanj, da s« najde sprejemljiva formula za vsa sporna vprašanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Helsinki. 15. nov. i. Iz Helsinkov jav- ljajo, da finsko prebivalstvo zaradi odhoda finske delegacije iz Moskve ni prav nič vznemirjeno in je ostalo popolnoma hladnokrvno. M rno gleda v bodočnost. Mnogi evakuiranci so se že vrnili v svoja mesta, vlada pa iih je pozvala, da ostanejo na deželi. Obrambno posojilo v visini 50 milijonov finskih mark. ki ga ie bla razpisala vlada, je bilo preseženo za dvojni znesek. Finci se ne zanašajo na tujo pomoč Stockholm, 15. nov. z. Finska je pripravljena na vsako eventualnost, tudi na to, da bi ruska diplomacija skuša a zavlačevati pogajanja, da bi tako živčno in finančno pritirala Fince do kapitulacije. Fin>ki vladni tisk opozarja, da se pravni odnosa j i med Finsko in Rusijo ne glede na zadnja pogajanja nikakor niso spremenili. Vse dosedanje pogodbe so še v veljavi In posebno velia tudi nenapadalna pogodba. Finski narod, naglasa tisk, ie miren in ga izpadi ruskega tiska ne zavajajo k nepremišljenim dejanjem, štirje milijoni Fincev se ne zanašajo na tujo pomoč, marveč Nemčija odklanja predlagano posredovanje Danes bo izročen negativen nemški odgovor na mirovno ponudbo iz Haaga London, 15. novembra, AA. (Reuter). Po poročilih dopisnikov nevtralnih držav iz Berlina, sta belgijski In holandski poslanik v Berlinu dobila včeraj popoldne uradni nemški odgovor na belgijsko - holandski mirovni apel. Ta odgovor vsebuje vljudno odklonitev predlaganega posredovanja. V Berlinu mislijo, da Nemčija ne more storiti pozitivnega korak za dosego miru spričo negativnega francosko - britanskega odgovora, ker se v tem primeru dobi vtis, da je Nemčija pripravljena na kapitulacijo. London, 15. nov. s. Nemški odgovor na holandsko-belgijsko mirovno pobudo, ki je bil včeraj ustmeno v Berlinu sporočen belgijskemu in holandskemu poslaniku, bo preko nemških poslanikov v Haagu in Bruslju danes formalno dostavljen holandski in belgijski vladi. Splošno pričakujejo, da bo odgovor negativen in bo nemška vlada sporočila, da zaradi nemogočih angleških ln francoskih pogojev ne more pristati na mirovno posredovanje. Berlin, 15. nov. mp. V krogih blizu zunanjega ministrstva izjavljajo v zvezi z nemškim odgovorom na mirovni apel vladarjev Belgije ln Nizozemske, da sta Anglija ln Francija stavili take pogoje za mir, ki že v naprej onemogočajo vsak poskus za mirovna pogajanja. V Berlinu pravijo, da Je Nemčija mnogo storila v korist Avstrije in Češke, d očim Anglija in Francija nista za obe državi niti mignili s prstom, zaradi česar nimata pravice, da bi se zdaj zanje potegovali. Nemčija odklanja vsako odgovornost, če bodo propadle iskrene želje, ki sta jih pokazala vladarja Belgije in Nizozemske. Posredovalna akcija se bo nadaljevala Rim, 15. nov. z. Poučeni politični krogi mnogo razpravljajo o mirovni akciji belgijskega kralja Leopolda ln nizozemske kraljice Vlljemine. Pri tem prihajajo do zaključka, da svojih naporov za obnovo miru nikakor ne bosta opustila. V prvi vrsti opozarjajo na Izjave nizozemskega ministrskega predsednika, ki naj bi to potrdile. Važna je v tej zvezi tudi ponočna avdlenca ameriškega poslanika na haaskem dvoru. Nihče se pač ne bo začudil, naglašajo, če bodo že v bližnjih dneh tudi državni poglavarji cele vrste nevtralnih držav podprli to akcijo. Ottavra, 15. nov. i. Kanadska vlada se popolnoma strinja z odgovori, ki sta Jih dala angleški kralj ln predsednik francoske republike belgijskemu kralju ln holandski kraljici glede na njuno mirovno ponudbo. Listi naglašajo, da je bil odgovor angleškega kralja in predsednika francoske republike popolnoma jasen ln nedvoumen, hkrati sta pa zapadni demokraciji tudi odločno pojasnili svoje vojne dlje. Pozicijska vojna na zapadu Francozi kontrolirajo »ozemlje brez gospodarja44 Nemški napadalni poskusi zavrnjeni — Ob holandski in belgijski meji nobenih novih ukrepov Pariz, 15. nov. AA. (Havas). Po živahnejšem položaju v preteklem tednu je na fronti spet zavladal mir. Prejšnji teden so Nemci poskušali nasade z manjšimi enotami, a z veliko topnako pripravo. Njihove poskuse smo zavrnili in so *e morali % izgubami umakniti na svoje prvotne postojanke. Ker prihajajo ea Siegfriedovo Črto zmerom novi nemški oddelki, so mislili, da se pripravlja večja ofenziva, kar ae pa m zgodilo. Po najnovejšem stanju se lahko reče. da se spet vrši pozicijska vojna. pariz, 15. nov. s. K povečani patrom! aktivnosti na zapadni fronti, ki jo javlja snoenji francoski komunike, poročajo vojaški opazovalci na fronti, da je >ilo včeraj med luksemburške mejo in Renom v akciji 100 francoskih patroij po 8 do 10 mož. Njihova naloga je, da kontrol rajo >ozemlje brez gospodarja« med obema utrjenima linijama m pravočasno javijo vsako spremembo sovražnih pozicij. Glavne francoske patrolne akcije so bile v ozemlju, kjer so Nemci pred dnevi sUl dva večja napa da- Pariz 15 nov. s. Na nemški strani ho-landske* m belgijske meje ni opaziti nobenih nov h vojaških ukrepov. Venda- izjavljajo francoski vojaški krogi, da so bi- le že dosedanje nemške priprave ob belgijski in holandski meji tako velike, da bi bJo v primeru ukaza z najvišjega mesta potrebno zelo malo časa za začetek nemške ofenzive. Kdaj bo tak ukaz dan, pa seveda ni mogoče predvdevati. Bru*eij, 15. nov. s V »Gazette de Bru-xellesc piše belgijski poslanec J ori«, da bi Belgija v primeru, če bi bila Hoiandeka napadena, ne mogla* ostati ravnodušna, ker bi to pomenilo zanjo samomor v političnem in gospodarskem pogledu, če bi katerakoli vojujoča ae država zasedla te-Uv Selde, ki je sedaj v holandakih rokah, bi bil za Belgijo onemogočen ves prekomorski trgovinski promet, ki se razvija skoro izključno preko Anvei Francosko vojno poročilo Pariz, 15. nov s. Jutranji 145. francoski vojni komunike pravi: Reducirana aktivnost na zapadni fronti v teku noči Finančno sodelovanje vrnitvi v Finsko prebivalstvo mirno — na lastno odločnost, pogum, hladnokrvnost tn orožje. Tajen sporazum med Nemčijo in Rusijo Rim, 15. nov. o. Odnod finske delegacije iz Moskve je izzval po informacijah iz italijanskih listov veliko vznemirjenje v Londonu in Par-zu- Ta dogodek spravljajo na zapadu v zvezo z uradno objavo v Berlinu, ki naglasa, da no francoskem in angleškem odgovoru na znano mirovno pobudo belgijskega kralja in nizozemske kraljice ne obstoja več možnost za ustavitev sovražnosti. Zadržanje ruske vlade napram evropskemu zapadu smatra francoski tisk kot znak. da sta Moskva in Berlin koordin rala svojo akcijo, v čemer vidi nov dokaz, ds obstoja poseben tajni sporazum med Nemčijo in Rusijo. Pariz, 15. nov. mp. V tukaišniih diplomatskih krogih so prepričani, da bo prekinitev pogajani v Moskv: sicer povzročila nove zapleti jaje. da oa bi bilo preuranjeno iz tega sklepati na krvav soop^d med Rusijo in Finska. Ce bi ruska vojska napadla Finko. Finska ne b*> presenečena, ker je ukrenila vse potrebno za zaščito svoje varnosti. Tudi ne obstoia izjavo, vendar bo treba Nasprotujoče vesti o ruskih sum za končen trčen napad ruske vojske, ker je ugotovljeno, da je ruska vojska zbrana le okoli Leningrada, d očim so ob vsi ostali meji le neznatni oddelki ruske vojske ki le za malenkost presegajo običajne obmejne posadke. Rusija ima premalo vode Milan, 15. nov. z. Tukajšnja »S ta m pa« ob is vi js daljše poročilo iz Helsinkov, v katerem ugotavlja, da so Rusi nasproti Finski razvili svoje stare imperialistične načrte Ruska politika sc razvija povsem v duhu nekdanjih carskih ciljev. Rusija ima preveč zemlje, a premalo vode. Sovjetska mornarica Helsinki, 15. nov. i- Italijanski UsU poročajo, da znaša moč ruske mornarice, zasidrane pred Kronštatom. okoli 132.000 ton. Nemci zaplenili Bnsko ladjo Helsinki, 15 nov. AA (Štefani) Neka nemška vojna ladja je blizu Aalandskih otokov za d,-žal a fin.sko ladjo Jesi. ki ie plula na tovor j ena z blagom za Veliko Britanijo Finsko ladjo je nemška vojna ladja dirigirala v Hamburg. Nemci puščajo svobodno plavajoče mine Potopitev angleikega rušilca — Kaj pripoveduje kapitan po Nemcih potopljene norveške ladje — Angleži potopili nemško podmornico London, 15. nov. L Francoski ftnanonl n^H»r Revnaud Je prispel včeraj v angleško prestolnico, kjer ae Je sestal s an-glediun ftnrrA" ministrom BJrnonom, London, 15. nov AA. (Reuter) Urednik ♦Dailv Teiegrapha za pomorske zadeve pise: Po potopitvi britanskega rušilca. danske linijske ladje, kanadske ladje in mnogih drugih trgovinskih ladij, je oct-no, da Nemci puščajo svobodno plavajoče mine. Dalje pravi članka 1. da je treba poleg nevarnosti, ki grozi ladjam od podmornic in nj.novih torpedov, posvetiti posebno pozornost nevarnsti. ki grozi od teh plavajočih min. London, 15. nov. br. Angleška admirali teta je včeraj opoldne objavila da se je neki angleški rušiec potopil. Ladja je naletela na mino. Neki mornar je bil ubit, 12 drugih je bilo ranjenih, za 6 mornarji ni sledu ostalih 70 pa le bilo rešenih. Rušilcu je takoj pri h tel na pomoč neki angleški parnik ki na ie uro po tej nesreči 1500 m daleč vstran sam naletel na drugo mino in se prav tako potopil. Rušilec je ostal Se nekai časa nad morsko gladino, a pomoč je prišla prekasno, da bi ga odvlekli v kakšno angleško luka Ladja je polagoma izginila pod voda London, 15. nov. s. Kapitan norveškega o a mika Jennv pripoveduje da je te dni ob španski obali nemška podmornica ustavila njegovo ladjo in zahtevala, da ji izroči ves živež. Kapitan ie sicer živež izroči, obenem pa brezžično poklical na pomoč. Kmalu sta prihiteli dve angleški vojni ladji, ki sta napadli podmornico z globinskimi bombami Na morski površini so se pokazali sledovi olja, kar veUa kot siguren znak. da je bila podmornica zadeta tn potopljena. Lizbona, 15. nov AA. (Reuter) V Opor-to se je pripeljal Peter Serenzen. poveljnik norveške ladie »Jermv«. ki jo 1e potopila neka nemška podmornica. Serenzen pravi, da so se takoj ne potopitvi njegove ladje pojavile britanske ladje, ki so nemško podmornico potopile. V trenutku, ko so se prikazale britanske ladje. 1e bila podmornica še na vodni površini in se ni več utegnila potopiti. Britanske ladje so začele takoj strahovito obstreljevati podmornico, tako da je hitro izginila pod morje. Angleški spremljevalni sistem London, 15. nov. s- Minister za plovbo je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da se je spremljevalni sistem za trgovinske ladje doslej izvrstno obnesel. Izmed 3070 angleških trgovinskih ladij, ki so od začetka vojne dalje plule v spremstvu angleških vojnih ladij, jih je bilo samo 7 potopljenih. Sistem pa bo še nada1 je izpopolnjen tako. da bo mogla Anglija izvažat: zopet večje količine premoga, kar zaenkrat ni bilo mogoče. Izmed trgovinskih ladij, ki so sedaj v Angliji v gradnji. 1e eno petino naročila angleška vlada London, 15. nov. s. V neko luko na južnem Islandu se je zatekel nemški parnik Standau. ki je skušal s tovorom živil mimo GrSnlanda in Islanda priti v Severno morje, pa si zaradi bojazni pred angleškimi vojnimi ladjami ni upal nadaljevati poti. Katastrofa pred Singapor, 15. nov. j. Agencija Reuter poroča, da se je potopil v bližini Singa-pora angleški 7000 tonski potniški parnik »Sirdhana«. Parnik ie po vsej priliki zadel na blodečo mino. Katastrofa se je pripetila tako naglo, da je bilo reševanje zelo otežkoceno. 11 potnikov, med njimi večina otrok je utonilo. 5 pa jih še pogreša i o Na pamiku je bilo med drug mi potniki 187 kitajskih družin, večinoma kaznjencev, ki so bili zaprti v železnih kletkah na krovu. Da niso vsi ti kaznenci utonil;. se ie zahvaliti samo spremljajočemu nadzorniku, ki ie s petimi revolverskimi streli razbil ključavnice na kletkah, tako da so K tajd lahko poskakali v vodo m izplavali na reševalne čolne. Monakovska preiskava doslej ie ni Berlin, 15. nov. z. Računi, do bo mona-kovakl atentat dvignil vojni duh v Nemčiji, so se izkazali kot zgrešeni. Tudi terja ni mogoče najti. Senzacija s eem, U Je od avgusta zahajal v pivnico, Je obvtaela v srako. Zal de sestavnih delov peklenskega stroja niso pokazali sđksJdh nsnsljnjni sledov. Neštete prijave in denunciacije sc preiskovalno komisijo naravnost zasule in izzvale same komplikacije, ne da bi bilo mogoče v njihovi množici Izslediti kakšno koristno razkritje. Medtem nemški tlak Is zmerom vztraja pri obtožbah engleske tajna služba. Inserirajte v n8L Narodu44! Monakovo, 15. nov. L Včeraj Js v kovskl bolnici umrla osma žrtev atentata v meščanski pivnici v Monakovem tn sicer stari Hitlerjev soborec Schmeldel. Usti poročajo, da ga je Hitler le pred smrtjo obiskal v bolnici. Angleški rudarji 15. rudarjev ja oklenila. da angleški rudarji ho trajala vokuv Iz notranje politike -- — j BESOLl C UA J L' UOSLO V tLN a»n> >HiA KULTURNEGA KLUBA Na zadnjem rednem letnem občnem zboru J ugo&lo venskega kulturnega kluba v i>eogradu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki v uvodu ugotavlja, da je nova ureditev države delo bp.OMio narodnega značaja in da bo kot ta*o imelo poseben vpliv na politično, kulturno in duhovne življenje. Resolucija v&ebuje pet toča in pravi med drugim: L V svoji resoluciji z dne S. maja i. U kateri ostanemo v celoti zvesti, j Jugoslavenski klub sklenil: Juguslovenska ideolo-gjja ni nikaka ovira za upoštevanje ule-mtijiivin in krajevnih občutljivosti. Ki m> poslenica naših skozi stoletja razdeli- nih usod in raznih vplivov. Razume se, da veUa to samo tako dolgo, dokler to ne škoduje narodni celoti, brez katere vsaka država izgubi svojo najmočii. i o podlago, Jugoslavija pa značaj nacionalne d. zave, ki je zgodovinsko bistvo njenega začetka. 2. Vselej in vedno zvesti sveti resnici — jugosiovenski misli — da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, Jugo&lovenski kulturni klub obžaluje, da se je pri novi driavni ureditvi poudarila mi H o treh narodih. 3. Prežet jugosloven&ke muli, ki objema enakomerno vse dele našega naroda od Triglava do Vardarja, se bo Jugo^loi cnski kulturni klub radova 1, če bo sporazum zares privedel k skupnemu sodelovanju najširše sloje Hrvatov. 4. Jugcslovenskl klub p.»«ebno poudarja da more nova državna politika samo tedaj privesti do dobrih rezultatov, ako omogoči postopno ukinitev še obstoječih ovir kulturnega in duhovnega zbližanja narodnih delov v narodno celoto. 5. Jugoslovenski kulturni klub smatra, da je treba hladno in nepristransko presojati razne nemile incidente, ki so se ob preureditvi iz raznih vzrokov pojavili ▼ našem življenju. Te incidente Je treba s ene strani ocenjevati z veliko pomiri ji vestjo, z druge strani pa pomirljivost ne sme pomeniti ravnodušnosti, ako bi se pokazalo, da te akcije niso samo posledice rre-hodne vznemirjenosti in reakcije, ampak da so delo zle volje. V novo upravo kluba so bil* s^rl^no izvoljeni: za predsednika dr. Milo* Trivu-nac, univ. profesor in akadem;k. Za flane uprave pa med drugimi dr. Jovan Rede-Uanović, dr. St. Sair^d'n dr. Fr. Grižo go-no. MIlan Marjanov ić L dr. HRVATSKI BAN IN V. VTLDER V BEOGRADU Včeraj so prispeli v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, hrvaUki bin dr. Subašlć in minister dr. Torbar. Takoj po prihodu sta imela dr. Maček ln dr. Suba-šič konferenco z min sirom Kon^tantinovi-čem. Razpravljali so o prenosu p3*iov is posameznih ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Ban dr. Subašlć se Je ses'al tudi s predsednikom izvršnega odbora SDS Večeslavoro Vilderjem. ki je bil v ponedeljek v avdienci pri knezu Pavlu t-r Je Imel več političnih konferenc s predstavniki opozicije. ŽUPANIJE NA HRVATSKEM Včeraj Je 7 narodnih zastopnikov predstavilo banu dr. Subašiću deputacijo 70 županov. V tem Času je prišel v kabinet bana tudi podpredsednik vlade dr. Maček, k| Je nagovorU prisotne župane in je napovedal ustanovitev županij v banovini Hrvatski. Med drugim je dejal: Organizacija banovine Hrvatske temelji na rednem poslovanju občin. Kadar bodo občine v redu, bodo v redu tudi bodoče župan j- in bo obenem organizirana tudi banovina Hrvatska, DRŽAVNE PODPORE ZA PASIVNE KRAJE NA HRVATSKEM K banski oblasti v Zagrebu prihajajo vsak dan deputacije, ki prosijo za podpore pasivnim krajem, zlasti onim. ki so b HI prizadeti od elementarnih nezgod. Sedaj Je bilo objavljeno, da Je pretekli teden direkcija za prehrano v Beogradu odobrila prvi del kredita 745 milijonov dinarjev v te namene. V zvezi s tem Je tudi prihod hrvatskega bana dr. Subasiča v Beograd, na čigar posredovanje naj bi se prenesel del tega kredita na bansko oblast v Zagre-I bo. kjer bi se osnoval posebni odsek aa g prehrano prebivalstva. NI TAKO HUDO .. • Zagrebški listi zahtevajo, da mora prevzeti zagrebška Železniška dlrekeja tudi is preostale proge, ki spadajo pod uprave ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Predvsem Je baje potrebno, da zagrebška direkcija prevzame progo od Karlovca ds Bubnjareev, ki Je t 1924 prišla pod LJubljano. To Je potrebno — pravijo orvatskl llatl — zato, ker železniško osebje ne razorne domačega jezika in se zato ne -tore sporazumeti s Hrvati. Te težkoče sg haje posebno velike pri izletniških vlakih od Karlovca de OsUa. To menda res ne bo tako huda. DR. BTOJADINOVTC NE BO REHABILITIRAN Vodja radikalne stranke Mila Trtfono-vič Js izjavil zastopnikom tiska, da so tendenc ne vesti, po katerih bi mogel glavni odbor narodne radikalne stranke zopet rehabilitirati bivšega min. predsednika dr. Milana Stojsdinovies, DOVOLJENA MADŽARSKA REVIJA Notranji minister Je dovolil predajo čs-»Nouvelle Revne de Ho-grle«, k| v Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, veda, lff. novembra 10S9. Stav 60 Anton Tomšič k . — last vseh Slovencev >Fo vsem tem je Tomšič vsekakor zaslužil, da ostaneta njegov grob in spomenik na sedanjem me^tu tudi Se po tem, ko se bo pokopališče spremenilo v park.c M. V. 1934 Z neko čudno, skoro že ogabno naslado se od gotove strani še vedno raznašajo vesti o odstran.tvl Tomšičevega spomenika iz starega pokopališča. Banovinski m:: rej je dobil celo nalog, da se pospešijo dela na dvorišču kamor naj pride na »častno mesto«. Ves ta čas se od poučene strani poskušajo glavni dotičnih virov opozoriti na veliko krivico, ki jo delajo rajnemu Tomšiču zaradi — »Slovenskega Naroda«. Poskuša se jih tudi z dokazi opozoriti, da imajo baš še današnji njihovi listi. da. celo njihove tiskarne skoro še veliko več kakor pa »Slovenski Narod« povoda da se še s posebno hvaležnostjo spominjajo baš Antona Tomšiča, ki je v Mariboru preje pisal »Slov. gospodarja«, kakor pa »Slov. Narod«, v katerem je že v prvem uvodniku izpovedal svoj »čredo« tudi za katol škOj. cerkev. Toda vse zaman! Zaman je celo opozorite v, da je bil tedaj, ko se je vnel boj za postavitev Slomškovega spomenika ln se je od neke strani zanikala primernost tega spomenika, topot tudi Tomšič med tistimi, ki se je zavzel za ta Slomškov spomenik. Da ga ni prehitela smrt bogve če bi Slomšek vendarle ne dobil ga prostora kakor je v stolnici, Zakaj torej to sovraštvo do pokojnika? Ali res samo zaradi lista, kateremu je prvi dal svoje najboljšo moči ? Toliko so zgoraj omenjana oponoritve vendar le učinkovale, da 4 na upajo več kazati očitnega sovraštva do Tomšiča. V najnovejšem času so kot povod za odstranitev njegovega spomenika iznašli drug izgovor, češ, da spada ta spomenik med tiste, ki so brez gospodarja. Najraje bi videli, da bi sploh neznano kam — Vr-gi^u Le ker se vendar zavedajo, da je širna javnost v zadnj h letih že preveč opozorjena na ta spomenik, mu vsaj oblično priznavajo zakonito zaščito, ampak samo za — muzejsko dvorišče. Kakor vsako zlo. je tudi to zaradi Tomšičevega spomenika že dozdaj obrodilo mnogo dobrega. Spravilo je na dan mnogo tudi takega gradiva, ki povezuje osebo Tomšiča neposredno tudi z zgodovino slovenskega naroda, da, tudi predhodno zgodovino Jugoslavije same. 8e le tako in po-največ zaradi tega se danes trajajočega sovraštva napram spominu rajnika prihaja na dan dozdaj ali premalo ali sploh ne> ravna van a narodna kulturna in zgodovinska vrednost Tomšiča, In to — kakor bomo §e videli — v toliki meri, da a mirom tanko utemeljimo naslov temu opozorilu. F. F. Dobra sezona v Rogaški Slatini Obiskalo jo Je letos 6789 domačinov in 1060 inozetncev Maribor, 15. novembra Od leta 1935 dalje ima naša Rogaška Slatina vsako sezono večje število gostov. Ta razveseljiv pojav je pokazal tudi letos čvrsto tendenco saj je bilo konec julija že nad 300 gostov in 2000 nočnin več kakor lani ob istem času. Nedvomno bi prinesla letošnja sezona glede frekvence nov rekord, če bi ne bilo v avgustu znanih zunanjepolitičnih dogodkov, ki so vznemirili ves svet Zaradi nesigurnega položaja je namreč mnogo gostov odpotovalo, drugi pa so odpovedali svoj že napovedani prihod. Kljub vsemu pa je bilo v Rogaški Slatini ob koncu sezone, kakor je razvidno iz statistike, ki nam jo je dala na razpolago Tujskoprometna zveza v Mariboru, samo 216 gostov manj kakor lansko leto. V splošnem se lahko trdi da je bila tudi letošnja sezona v vsakem pogledu izredno dobra. Skupna letošnja frekvenca je 7849. Med temi je 6789 naših državljanov. 1060 pa inozemcev. Število inozemcev je torej občutno padlo Vzroki so deloma povsem jasni. Čuti pa se rudi pomanjkanje dotoka I Grkov, ki že tri sezone ne morejo k nam. i ker ne dobe od ovojih oblasti zadevnega j dovoljenja. V letih 1935 in 1936 je bilo v Rogaški Slatini po 250 grških gostov, letos pa komaj 16 še zmerom pa prihaja največ gostov iz Madžarske odkoder jih je bilo letos 565, potem pa iz Nemčije, odkoder je prispelo letos v Rogaško Slatino 335 gostov Zanimivo je nadalje, da število domačih gostov iz leta v leto stalno narašča. V letošnji sezoni iih je bile za 2029 več kakor na primer leta 1934. Ta okolnost je precej razveseljiva Če bi se namreč sedanje stanje nadaljevalo, bo treba najti primernega nadomestrla v na§i državi, inozemske goste bo treba nadomestiti z našimi, ki so sicer radt posečali tuja zdravilišča, četudi so napram našim zdraviliščem manjvredna Stevrio prenočnin znaša v letošnji sezoni 116.160. Pri tem odpade tretjina na privatne hotele, dve tretjini pa na zdraviliške hotele. Neopazno pa je prešla sedaj Rogaška Slatina v zimsko sezono, ki obeta biti tudi letos zelo živahna Slinavka in parkljevka spet razsajata po naših hlevih Včerajšnji živinski sejem ie bil zaradi tega odpovedan Nov serum proti tej bolezni Maribor. 15. novembra. Naš kmetovalec čuti spet tridko skrb zaradi svoj'e živine, katere zdravstveno stanje ogroža nalezljiva slinavka in parkljevka. Pojavila se je predvsem v bližnji mariborski okolici, tako v Pekrah, Rad-vanju- LimbuŠu in na Polskavi ter v nekaterih naselbinah v Slovenskih goricah, zlasti pri Sv. Juriju, pa tudi v ptujskem okolišu. Naši kmetovalci so seveda zaradi te^a zelo prizadeti. Veterinarski organi so storili vse. kar je nujno potrebno, da se omeji nevarnost širjenja te nalezljive in težko odstranljive živinske kužne bolezni. Ob sedanjem ponovnem pojavu slinavke in parkljevke pa so pričeli na pobudo kmetijskih strokovnjaških krogov uporabljati nov serum, ki irnunizira živino proti slinavki in parkljevki. Je to tako imenovani »VValdmannov serum«, ki ga izdelujejo v Jugoslaviji, na Danskem in v Nemčiji. Vse večje hleve v mariborski okolici, ki spadajo k večjim kmetijskim dvorcem, so obiskali med drugim slušatelji veterinarske fakultete iz Zagreba, ki so sodelovali in pomagali pri poizkusnem cepljenju s fem zelo učinkovitim serumom. Prizadeti kmetovalci upajo, da se bo ta serum uporabljal v vseh krajih, kjer se je ponovno pojavila slinavka in parkljevka, Nevarna živinska kužna bolezen se je že tako razširila v mariborski okolici, da je mestno poglavarstvo v smislu odloka kralj, banske uprave v Ljubljani odredilo do nadaljnjega prepoved vseh živinskih in svinjskih sejmov v Mariboru. Včeraj bi še moral biti v Mariboru veliki Živinski sejem, ki ga pa ni bilo. Okoliške občine so bile o prepovedi živinskih sejmov obveščeni v ponedeljek, tako da so o prepovedi neobveščeni kmetje prignali živino v mesto, kjer pa so jih že čakali ob periferiji pristojni organi, ki so jih napotili nazaj. Trsna uš San Jose ograža vinograde Velika zaskrbljenost med vinogradniki ob meji Maribor, 15. novembra Trtna uš San Jose je med najnevarnejšimi uničevalkami naših vinogradov. Kakšne posledice lahko povzroči, vidimo na opustošenih obronkih v nadaljevanju Kalvarije proti Kamnici. Tukaj so bili pred desetletji krasno uspevajoči vinogradi, ki jih je tedaj trsna uš San Jose popolnoma pokončala. , Sedaj pa se čuje iz vrst naših obmejnih vinogradnikov klic in prošnja po pomoči. V mariborski okolici in vzdolž meje nadaljuje trsna uš San Jose svoje uničevalno delo. Poklicani činitelji si sicer zelo prizadevajo, da bi omejili in preprečili njen nadaljnji pohod. Podoba pa je, da niso sedanje metode dovolj učinkovite in da bo treba misliti na temelj i te j ši postopek. Trsna uš San Jose se vedno bolj Siri Klic iz vrst naših obmejnih vinogradnikov je zelo resen. Velik del naših nekoč cvetočih vinogradov je resno ogrožen is s tem je tudi ogroženih na stotine eksistenc vinogradnikov in vini Carjev. Prizadeti prosijo pomoči, ki naj bi bila hitra ter učinkovita. Vsako nadaljnje zanemarjanje in podcenjevanje te trsne uši bi utegnilo imeti v naslednjih letih usodne in strasne posledice. Mariborske in okoliške novice — Maistrovi borci pozor! Prošnje za podelitev spominske kolajne, kakor je bilo že objavljeno v dnevnem časopisju, ni potrebno zaenkrat predložiti, ker bo Zveza Maistrovih borcev razposlala vsem svojim Članom tiskane formularje za prošnje, ki se bodo morali točno izpolniti. Vendar je nujno potrebno, da si vsak posameznik že sedaj preskrbi vse potrebne dokaze, listine itd., katerih prepisi morajo biti overovljeni Od sodišča. Bok za dostavljanje proženj Zvezi Maistrovih borcev je 1. Jannnr 1940. Opozarjamo vse one borce, Id še niso člani Zveze Maistrovih borcev, da se bodo njih prošnje obravnavale in vzele v nadaljnji postopek le tedaj, če bodo pristopili v Članstvo Zveze najkasneje do 1. decembra 1939. Vsi oni borci, ki bodo zamudili gornji rok in pristopili pozneje v Članstvo, bodo morali poslati svoje prošnje pristojnemu vojnemu okrožju, _ Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Na osnovi člena 66 in 67 zakona O notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja m izgredov po vojaških nabor- nikih dne 17. novembra 1989 Izdaja sledeča naredba: V času, ko traja vpoklic, Je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje m prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem, alkoholne pijace, jih za nje kupovati in nositi Rekrutom in spremljevalcem m dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznoval po ČL 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma ob neplačilu globe t odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi fh nositi s seboj rekruti ali njih spremljevalci Naredba stopi v veljavo dne 17. novembra 1939 m vetja za isti dan. — Ljudska univerza. Jutri v petek predava v Ljudski univerzi na Slomškovem trgu znani publicist ter organizator >Seljačke sloge« in sodelavec predsednika HSS dr. Mačka, dr. Rudolf Bičani*, o temi »Vojno gospodarstvo in kmečka politika«. Prikazal bo vojno gospodarstvo na podlagi izkušenj preteklosti. Osvetlil bo probleme sedanje dobe in ae pri tem oziral predvsem na nevtralne drsava agrarne jugovzhodne Evrope. Nakazal bo smernice kmečke politike v dobi vojnega gospodarstva ter označil obenem možnosti, ki ae nudijo aa uveljavljanje načrtnega gospodarstva. — Mladinu v primara vojne. Mestno poglavarstvo, oddelek sa aanclto otrok v primeru vojne, sklicuje aa nocoj ob 30. sestanek roditeljev v Ljudski univerzi na Slomškovem trgu. — Iz vrat Narodne strokovne sveze, za-upniški tečaj tukajšnje podružnice Narodno strokovne zveze, ki je namenjen obratnim ter orga niaarlJefrlm zaupnikom podružnice, zelo dobro uspeva. Zaupniki se v tem tečaju praktično vežbajo za svojo funkcijo. V nedeljo j« razlagal zaupnikom podružnični tajnik V. Kravos določbe zakona o zaščiti delavcev. — Za šolsko kuhinjo je darovalo učitelj-stvo TJ. državne dekliške osnovne šole 100 đmarjev v počastitev spomina g. Štefana Ver beka, — Šolska vest. Vodstvo tukajšnje m. deške osnovne Šole na Ruški cesti je prevzel g. Spanger. Dosedanji vodja, g. Faga-neli bo v kratkem odpotoval v Ljubljano na svoje novo službeno mesto. — Predavanje. Drevl ob 20. predava v okviru tukajšnje Vzajemnosti« učiteljica Mihca Stupanova o slovenskem lz-serjeniSkem vprašanju. — Sezonski delavci se že vračajo nazaj v večjih Skupinah. Na glavnem kolodvoru dobijo primerno okrepčllo. — Nočno lekarnliko službo Imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri Sv. Antonu v Frankopanovi ulici 18. telefon 27-01, m KOnlgova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Studenske novice. Drevi ob 19. predava v naši študentki Ljudski univerzi mestni tržni nadzornik inž. Martin Ve-čerjevič o prehrani. Na sporedu so tudi tedenske slike. Vstop je prost. — Razne novice. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je neki 131etni fantiček Peter J. navalil z nožem na 731etnega posestnika Jurija Zorka ter mu zasadil nož v roko, tako da se je moral Zorko zateči v bolnico. — Tja so pripeljali tudi 301et-nega strojnika državnih železnic Josipa Koželja, ki si je s sekiro presekal piščal na levi nogi. — Na križišču Frančiškanske ulice in Ulice kneza Koclja sta trčila dva kolesarja. Pri tem je obležala s poskod bami na hrbtenici delavka Milena Gačni-kova s Tezna. — Na Glavnem trgu je n*ki tovorni avto zavozil v kandelaber, tako da je zbil električno svetilko. — Iz veže nek^ gostilne na Aleksandrovi cesti je doslej št neznani zlikovec ukradel kovčeg, v katerem je bilo razno perilo, obleke in drugi predmeti. Lastnica kovčega, železniška u-radnica Darinka Gornik iz Ljubljane, ima 1600 din škode. — Izpred neke trgovine na Glavnem trgu je izginilo mesarskemu mojstru Antonu Delakordi 1200 din vredne kolo znamke »Diplomat«, ki ima evidenčno številko 2-24619. — Iz šolske veže na Magdalenskem trgu je izginila brenta za prenašanje premoga. — V neki gostilni na Frankopanovi cesti je tat odnesel natakarju Antonu Petrovu klobuk in usnjate rokavice, upokojenemu stražniku Josipu Ban-čarju pa aktovko s perilom. — Na Koroški cesti se je pri prekoračenju ceste ustrašila 821etna Ana Sajtner, stanujoča na Koroški cesti 17. Tik pred nekim osebnim avtom se je zrušila na tla, toda k sreči se ji ni nič hudega pripetilo. — S stavbišča na Kamniški cesti so neznani zlikovci ukradli razno Železo, tako da je mestni stavbenik Ubald Naasimbeni oškodovan za okoli 400 din. — Zidarski polir Anton Tušek je našel na novi stavbi v Frankopanovi ulici 6 dobro ohranjeno kolo znamke »Waffen-rad«, ki ga dobi lastnik na policiji. — ženi preddelavca državnih železnic Alojziji Sever je spodrsnilo. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo nosro ter nalomila več reber. Zdravi se v bolnici. — Sokolsko društvo MaribOr-matlcapr -redi v proslavo 1. decembra dne 30. novembra telovadno akademijo. 1. decembra dopoldne proslavo zedinjenja z zaprisego novega članstva Zdravo! — Grob pri grobu. Preminila je trgovčeva vdova in hišna posestnica Marija Sirk. stara 62 let. žalujočim naše sožalje! — Smrlnonevarne poškodbe ima 291etni posestnik Man in Fridauer iz Cvetkovcev, Se neizsledeni napadalci so mu razbili lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — CBodns pomota. 14ietna služkinja Marija Žemljic, stanujoča na Trgu svobode, je iz pomote izpila napačno zdravilo. Zaradi tega se je zgrudila nezavestna na tla. Mariborski reševalci so jo odpremili v bolnico, kjer so Zemljičevi izprazniti želodec «— Bela kuga. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 581etnega upokojenega železničarja Jožefa S. na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 2 let, njegovo SSletno Ženo Kristino pa na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let in sicer zaradi obtožbe državnega tožilca, ker si je Kristina S. odpravila telesni plod, njen mož Jožef pa ker ji je k dejanju prigovarjal. — Obsojen ljubitelj tujih kolo*. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 32letni strojni ključavničarski pomočnik Karol Rober iz Maribora, ki je dne 1. septembra in 19. septembra ukradel v Mariboru dve kolesi. Zaradi tega je bil Rober obsojen na 4 mesece in 15 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic zs dobo 3 let. — V zadnjem hipu preprečena tatvina. Trgovski pomočnik Mirko Konrad s Pobrež-ja je pusta svoje 7000 din vredno motorno kolo pred Nabavi jalno zadrugo železniških uslužbencev na Frankopanovi ul!ci. Ko se je Konrad za nekaj minut spet vrnil iz prodajalne, je moral ugotoviti, da motornega kolesa ni vee. Tekel je takoj proti križišču Frankoipanove. Preradovičeve in Jerovškove ulica ter opazil nekega moškega ki poriva motorno kolo. Opozoril je bližnjega stražnika, ki je pohitel aa moškim. Toda ko ga js ta opazil, je motorno kolo vrgel na tla in pobegnil. Policija poizveduje aa tatom, Mariborsko gledališče Sreda, 15.: Zaprto* Četrtek, 10. ob 20.: Navihanka, Red C V brzoturnirju zmagal CšK ttmiF**** pacissifig.il s tvojim L itvotn — Sodelovalo |e 10 moštev U je v»e nasprotnike Ljubljana, 15. novembra V nedeljo je Slovenska Šahovska zveza priredila v kletiuh prostorih noteia »Slona« ovoj tretji pokalni brzopotezni turnir s* moštva. Na turnirju je sodelovalo 10 moštev, in sicer Ljubljanski SK m Centralni SK s po tremi, dalje Triglav, zejeonlčar Koro Um in Celjski šK. Vsako moštvo je nastop lo z> osmimi igralci. Klubi so postavili svoje najbolja? zastopnike m so z malimi izjemami nastopili vsi najboljši slovenski Sah'sti. Pri LSK se je precej poznalo pomanjkanje mojstra Vidmarja ml. Prvo mesto je zasedlo I. moštvo Centralnega SK, ki je vas svoje nasprotnik« gladko premagalo. Odločitev je padla v 5. kolu, ko sta se srečala oba favorita LsK in CšK. Izid je bil presenetljiv. CSK je sigurno zmagal s 6:2, s čimer mu je bila končna zmaga zagotovljena. Drugo mesto je Sigurno zasedel LsK s svojim prvim moštvom, za njim pa je nad vse častno 3. mesto dobil Triglav, pred Celjani in obema drugima mošt. >ma LAK in CSK Končno stanje je bilo nasJednje: 1. Centralni SK I 66 točk, 2. LSK I 60 ln pol Triglav 45, 4. LSK LT 44, 5. Celjski SK 42, 6. Centralni SK TJ 35, 7. železničar 26, 8. Centralni SK III 16 in pol, 9. Ko-rotan 13 in pol. 10. LSK III 11 m pol. Z vsemi moštvi skupaj je Centralni S K dosegel 117 in pol točke, LSK pa 116. Od posameznikov se je zlasti odlikovala petorica, ki je izšla iz turnirja ne samo brez poraza, temveč je celo dosegla 100° V So to od teatralnega SK: Puc (druga deska), Dernovšek (3. deska), Furlani (5. deska) in Kunieij (8 .deska), od LSK pa OerziniČ (6. deska). Borba med CSK in UUC se je končala naslednje: (prvi imenovani so člani CSK) &orll : Gaorovšek 1:0, Puc : Prelnfalk 1:0, Dernovšek : C. Vidmar 1:0, Šiška : Slkošok remi s, Furlani : Mlinar 1:0, Požar : Geizinič 0:1, Hren : Iskra remi«, Kumelj : Slo kan 1:0. Podrobni izida prvih Štirih so bili. Centralni SK je nasproti Korotanu, Železničarju, LSK HI. CŠK III in Celjskemu SK zmagal 8:0, nasproti CSK II m L&K U s 7:1, m nasproti LSK I m Triglavu s 6:2. LSK I je premagal z 8:0 Korotana Železničarja, LSK lil in CSK III, s 7:1 Triglava in Celjane, s 6 in pol : 1 in pol CSK II in s 6:2 LSK II. Triglav je zmagal nad CSK III s 7 in poi : pol, nad Ko-rotanom in LSK m s 7:1, nad CSK II s 6:2, nad železničarjem s 5in poi : 2 in pol, nad Celjani s 5:3, z LSK U pa je igral necrfiloceno 4:4. LSK II je porazil Korotana in CsK in z 8:0, LSK III s 7:1, železničarja in CšK U s 5 m pol : 2 in pol, s Triglavom pa je igral 4:4. Od ostalih moštev je edino Celjsk. ŠK dosegal polno število točk in to celo dvakrat nasproti LsK U tn CSK IU, ki ju je oba porazil z 8:0. Turnir je bil dobro organiziran in je pokazal visoko stanje ljubljanskoga šaha. Kljub naglemu tempu. 10 sekund za vsako potezo, so bJe mnoge partije prav dobre in prepletene z duhovitimi kombinacijami. Učiteljsko zborovanje v Slovenski Bistrici Zaradi podražitve življenjskih potrebščin zahteva učitelj stvo zvišanje plač Slov. Bistrica, 15. novembra V zvezi z občnim zborom je imelo uči-teljstvo slovenjebistriškega okraja v Slov. Bistrih svoje prvo letošnje zborovanje. Po pozdravnem nagovoru je predsednik Miloš Tajnik v daljšem poročilu nakazal smernice za bodoče delo učiteljstva v organizaciji n Izven nje, kjer naj se pokaže aktivnost '•s^kega poedinca. Poročal je o banovinski n državni skupščini. Meseca oktobra je ila ministru presvete in načelniku izroče-.a posebna spomenica, vsebujoča leznje učiteljstva. V tej spomenici je posebno po-.raiiena potreba po zvL,-inju rejjmkov, kjer so se življenjske potrebščine v zadnjem Času močno podražile. Tudi ko je bilo govora o napredovanjih in o razpisih prostih učiteljskih mest je nastal velik hrup. Ugotovljeno je, da bo v prihodnjem šolskem letu primanjkovalo v dravski banovini 160 učiteljev. Akontacija na prejemke do upokojitve je spet dovoljena. Po situacijskem poročilu je bil občni zbor. Predsednik je poudaril številnejšo udeležbo na zborovanjih, potrebo po večji aktivnosti članstva in večji odziv predavateljev iz lastnih vrst. Iz tajniškega poročila ej razvidno, da je bilo lani 5 zborovanj. Društvo šteje 64 Članov, v okraju je 6 uč. nevčlanjenih. Blagajniško poročilo je ugod- no. Iz Celja —c Na ljudskem vseučilišču bo drevi ob jamih tretje predavanje v ciklu pedagoških predavanj. Predaval bo učitelj gospod Zdravko Kovač iz Celja o »Posebnih tež-kočah pri vzgoji in učenju«. Udeležite se predavanja v čim večjem številu: —c Knjižnica Francoskega krožka v Celju bo odslej odprta ob sredah od 19. do 19.30. —c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski srez sporoča da je poziv zavlo-ž tev davčnih napovedi za odmero zgrada-rlne za davčno leto 1940. izšel in da je trena vlagati davčne napovedi od 1. do 30. t. m. pri davčni upravi. Za vse hišne posestnike, ki so člani društva, bodo izgo-:avljall oJ 20. do vfttetega 25. t. m. v društveni pisarni v Razi ago vi ulici 8 brezplačno davčne napovedi Tudi ostali posestniki se lahko zglasijo v tem času v pisarni, Če oristopijo in plačajo članarino za 1. 1939. ': napovedi je treba po možnosti prinesti s seboj kopijo zadnje napovedi, katastrski list zadnji plačilni nalog za gostašcino tn kanalščino ter knjižico za vodartno, ker bo le na ta način mogoče pravHno izpoi-nitl napoved- Tudi tiskovino za napoved mora vsakdo sam prinesti, ker v pisarni teh tiskovin ni na razpolago. —c V Zalogu Je gorelo. V ponedeljek zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Sedminka v Zalogu pri St. Petru v Sav njski dolini. Požar se je tako naglo širil, da so komaj rešili živino in stroje iz gorečega poslopja. Gospodarsko poslopje, v katerem je bil mnogo žita in krme. je pogorelo do tal. Skoda znaša okrog 35 000 din. Kako je požar nastal, ni pojasnjeno. —c Usoden padec V Pod vinu pri Polzeli si je 291etna posestnikova žena Angela U ratnikova v nedeljo doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenka se zdravi v celjski bolnici. —c Zgradarlnske prijave. Davčna uprava v Celju razglaša, ds traja rok za vlaganje zgradarinskih prijav od 1- do 30. novembra. Iz Krškega — Opozorilo davkoplačevalcem. Opozarjamo vse davkoplačevalce v območju davčne uprave Krško, da zapadejo davki za Četrto Četrtletje v sredo 15. t. m. Zato naj poravnajo davke, ker se v tem primeru izognejo nepotrebnim opomlnsklm stroškom ln Oodstotnlm zamudnim obrestim ter drugim posledicam. — greško naoMstvo v Rrikem razglasa: Ker zadnji čas nekateri nabirajo v strugi Save zemljo, pesek ln gramoz na krajih, kjer potem vodni tok trga obrežje ali pa dela škodo na regulacijskih zgradbah ter tako škoduje javni in privatni imovini, se opozarjajo, da je nabiranje peska ln gramoza zabranjeno na takih mestih in v taki množini, da bi mogla nastati zaradi tega omenjana Skoda. Nadzorni organi bodo odslej nato posebno pazili. V primerih, kjer se bo ugotovila prekrtba gornjega razglasa, aa bodo krivci občutno kaznovali. Isto velja aa ribica, ki si ob bregovih kopljejo tolmune zaradi uspešnejšega ribolova ter povzročajo tudi oni omenjeno škodo na obrežjih in regulacijskih napravah, Soglasno je bila Izvoljena predložena kandidacijska lista in so v upravnem odboru: Tajnik Miloš, Kopriva Avgust, Alt Danica, Ćuk Ivan, Logar Franjo, Lah Blaž in Kovic Ivan z namestniki Gerbičem. Vo-kačem in Živkom. V nadzornem odboru so Novačan, Cvetkova in Dobnik, v finančnem pa Stefancioza Andrej, Miklavc In Jan-žekovtč, stanovsko častno razsodišče pa tvorijo Metlika, Rak, stern in Ločičnikova. Med predlogi je posebno važen oni o zahtevi učiteljstva po zvišanju prejemkov, kar se utemeljuje z rapidnlm naraščanjem draginje; v zvezi s tem naj se odpravijo dra-ginski razredi, poročenim učiteljicam naj se vrnejo vse pravice. Merodajni krogi naj poskrbe, da preneha neupravičeno navijanje cen. Uvedejo naj ae načrtna predavanja, o čemer naj razmišlja novi odbor. Pristop k »Pedagoški centrali« je neobvezen. Članarina se ne zvlSa in ostane kot dose-da jmesečno 17. odnosno 9 din. Ob zaključku počasti učiteljstvo spomin dveh umrlih zaslužnih članov, bivSega predsednika pokojnega Kokla Jožeta iz Studenic in bivše od-bornice pokoj. Hinterlechnerjeve Karollne s klici »Slava«. V njun spomin se nakaže za »Učiteljski dom v Mariboru« din 200. Prihodnje zborovanje bo na Pragorskem. — Dela na cesti Krško-Gojrk ustavljena, Pred mesecem smo poročali, da so se , ponovno začela dela na cesti Krško-Golek, ki so se pa sedaj ustavila. Sicer so se že med tem Časom za nekaj dni ustavila dela, ker je prišlo do majhnih nasprotij med posestniki in sreskim cestnim odborom, a so se kmalu zedlnili. Sedaj pa so morali ustaviti dela ker so pošli za to potrebni krediti v višini 60.000 din. Ljubdstvo se sprašuje, koliko let se bo še gradila ta prepo-trebna cesta, ako bo Šlo tako naprej. Letos so jo zgradili komaj par sto metrov. Pa še to bodo nalivi pokvarili. — Da vi ca se vedno razsaja. Pred kratkim smo poročali, da se je pojavila v obeh posavskih Brezah davica, kjer je v občini Raki zahtevala tri mlada življenja. Sedaj se je razširila tudi na območje občin Stara vas in Krmelj. Upajmo, da bo ta nevarna bolezen kmalu pojenjala- Največ krivde leži pač na starših, ki predolgo zadržujejo otroke doma in jih ne dajo pravočasno v zdravniško oskrbo. — Nemftlce marke je prodajal. Dandanes gleda vsak človek, kako bi prišel do denarja. Razmere to res zahtevajo, vendar pa neuko ljudstvo po navadi nasede pri tem premetenim sleparjem. Tako je poskušal te dni svojo srečo posestnik ii Stare vasi Rangus Franc, kateremu je ponujal Dro-bež Anton Iz iste vasi pod roko 100 nemških r»»siat -« ?*0 din, katere je tudi kupiL ^okazal sosedu, hoteč se po-banaii, kako "poceni zna kupiti, mu je ta pojasnil, da je denar že neveljaven in da izvirajo nemške marke še izpred svetovne vojne iz leta 1908. Mož se je obrnil na orožnike, vendar pa težko, če bo dobil avoj denar nazaj, kakor tudi, da bo poskušal še kdaj svojo srofio z denarjem. Iz Kamnika — Predavanje. Drevi bo začetek tečaja Zveze kulturnih društev v Kamn ku. Predaval bo Vekoalav Bučar pod naslovom »Iz narodne zgodovine«. Predavanje se začne ob 20. v dvorani Narodne čitalnice. _ Avtomobil so ukradli. V noči od nedelje na ponedeljek so drzni vlomilci vlomih v garažo gostilničarja in trgovca Ferdinanda V odeta v Komendi pri Kamniku ln ukradli osebni avtomobil. Garažo so po tatvini zopet zaklenili. Pobrali so tudi mnogo orodja. Tatov doslej ie niso mogli Izslediti in drzna tatvma je vzbudila pravo senzacijo. Iz Litije — Smrt uglednega posestnika. Pri Sv. Križu nad Litijo je umri ugleden posestnik in vinogradnik France Borttnar. Pokojni je imel mnogo znancev in prijateljev. je posebno priljubljen tudi med lovci tn gasilci. Borstnar si je pridobil mnogo zaslug za napredek domačega kraja. Sv. Kr.ž, ki je 20 km od aijen od železnice, je mnogo pridobil po njegovi zaslugi z redno avtobusno zvezo. Kako priljubljen je bfl Borstnar je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili izredno številni znanci in prijatelji .z vsega Zasavja in daJsc z Dolenjske. v