Terme Ptjj
SASA HOTELS A RESORTS
■'J&fi
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Ljudje in dogodki
Cirkulane • Haloška umetniška rezidenca staro spaja z novim
O Strani 16 in 17
Ptuj, petek, 21. aprila 2017 letnik LXX • št. 32 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Politika Videm •
Nogometno igrišče odslej bolj zeleno
O Strani 6 in 7 Kmetijstvo
Haloze • Suha travišča se lahko kosajo s tropskimi pragozdovi
O Strani 8 in 9
Kultura
Slovenija • Drago Klein med dobitniki najvišjega priznanja O Stran 10
Šport
Nogomet • Dvakrat zaostajali, na koncu celo bližje zmagi
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
Podravje • Zadrževalnik Medvedce tarča inšpektorjev
Sestrsko jezero odslej brez klopi, lokvanjev ... in obiskovalcev?
Inšpektorat RS za okolje in prostor je konec prejšnjega meseca od Športno-kulturnega društva Sestrže z odločbo zahteval, da iz okolice Sestrškega jezera odstrani klopi in mize, drog s kamero, lokvanje, sadno drevo in neobstoječo okrasno grmovnico ter preneha kositi nabrežino. V društvu so nad takšnimi zahtevami neprijetno presenečeni... Večna straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
V središču m
Ali denar iz Šolskega centra odteka neupravičeno?
O Strani 4 in 5
Destrnik *
Svetniki zahtevajo podatke o plačah in dodatkih zaposlenih
O Strani 6 in 7
Kronika *
Omejitve za mlade voznike pri nas in pri naših sosedih
O Stran 24
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
OStrani 2
Štajerskih
; RADIOPTUJ
89,8*9B,£*I04t3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 21. aprila 2017
Podravje, Majšperk • Zadrževalnik Medvedce tarča inšpektorjev
Sestrško jezero odslej brez klopi, lokvanjev,
Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je konec prejšnjega meseca od Športno-kulturnega društva (ŠKD) Sestrže z odločbo zahteval, da iz okolice društvu so nad takšnimi zahtevami neprijetno presenečeni ...
Branko Gajšt je prepričan, da je že uradni naziv »zadrževalnik Medvedce«zgrešen: »Medvedce so sosednja vas, poleg tega pa jezero nikoli ni delovalo kot zadrževalnik.«
Datumi se ne ujemajo
Branko Gajšt je poudaril, da aktivnosti Športno-kulturnega društva Sestrže nikoli niso bile namenjene povzročanju morebitne škode na zemljišču, poleg tega pa je bila večina omenjenih posegov izvedenih že vsaj pred desetletjem in torej pred razglasitvijo Sestrškega jezera za območje Natura 2000. »V letu 2014 naj bi območje jezera vpisali v Naturo 2000, o čemer pa nas ni nihče obvestil,« je dejal. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor trdijo drugače: na podlagi kartiranja habitatnih tipov na območju zadrževalnika Medvedce iz leta 2008 ter kasnejših analiz in terenskih ogledov so ugotovili, da so bili »vsi posegi na obravnavanem območju zagotovo izvedeni po letu 2010, največji posegi v habitate, npr. preoranje površine in zasejanje z lokalno neznačilno travno mešanico, pa zagotovo po letu 2013«.
Sestrško jezero oz. zadrževalnik Medvedce, kakršen je njegov uradni naziv, je deloma ribogojnica, deloma pa priljubljena izletniška točka sprehajalcev in kolesarjev. Obenem se jezero kiti s številnimi statusi; gre za posebno ohranitveno območje, posebno območje varstva oz. območje Natura 2000, je naravna vrednota državnega pomena, ekološko pomembno območje, mednarodno pomembno območje za ptice v Sloveniji (IBA Črete) in morda še kaj, česar nam ni uspelo izbrskati. Prav od tod izvira nenavaden spor okoli približno 25 arov velikega obalnega zemljišča s parcelno številko 652/3 v k. o. Sestrže (mimogrede, celotna površina jezera znaša okoli 144 hektarjev). V ŠKD Sestrže so pred šestimi leti ustanovili sekcijo Jezero, v kateri so skrbeli za »ureditev« Sestrškega jezera, predvsem omenjene parcele. Majšperški slikar in »varuh jezera« Branko Gajšt je pojasnil: »V park smo postavili mize in klopi; eno od teh smo kupili z evropskimi sredstvi za projekt Pohodne in kolesarske poti Dravinjske doline, še tri klopi pa smo postavili na nabrežju, od koder je lep pogled na jezero in otok. Postavili smo brv in kamero, redno kosili travo in v bližini uredili približno 20 parkirnih mest.«
V to so vložili kar nekaj ur prostovoljnega dela, finančno pa jim je pomagala tudi Občina Majšperk. V društvu so bili do nedavnega prepričani, da delajo dobro. »V naši občini se je začelo
Na območju Sestrškega jezera so strokovnjaki našteli deset vrst dvoživk, 49 vrst kačjih pastirjev, več kot nejših območij gnezdenja vodnih ptic v Sloveniji) ter številne redke močvirske in gozdne rastline.
novo obdobje pohodništva po neokrnjeni naravi brez asfalta,« je dejal Gajšt. Po njegovih besedah so za vse posege od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili ustna dovoljenja, zato težav doslej ni bilo. Do lani so ob jezeru celo organizirali številna slikarska srečanja in slikarske tabore ter posneli radijsko oddajo. Se-strško jezero je torej zaživelo, vendar po mnenju naravovar-stvenikov - preveč.
O zimskem ogledu lokvanjev
Lani novembra so člani sestrškega društva prejeli vabilo IRSOP, nato pa še njegovo odločbo, da morajo postavljene klopi, pa tudi lokvanje, sadno drevo in okrasno grmovnico ob jezeru odstraniti. V društvu so se pritožili kar dvakrat, zato je organ druge stopnje letos januarja odločbo od-
pravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. Člani društva so se morali ponovno izjasniti o dejstvih in okoliščinah. Konec januarja letos so inšpektorji opravili še en inšpekcijski pregled: lokvanja zaradi zamrznjene površine jezera sicer niso videli, tudi niso mogli ugotoviti, ali sta sadno drevo in okrasna grmovnica posajena ...
Zgodba je konec prejšnjega meseca s tretjo, dokončno odločbo dobila epilog: ŠKD Sestrže
Foto: EM
Ptuj, Podravje • Kdaj bomo spili prvo letošnjo kavo na Ranci?
Prvega maja kava na Ranci, hitro za tem še na
1. maja letos, torej čez natanko deset dni, bomo - tako je obljubil ptujski župan Miran Senčar - na Ranci lahko spili kavico. Gostinska ponudba po predvidoma oziroma koga so izbrali med štirimi prijavljenimi ponudniki, bo znano čez nekaj dni. Načrti, ki jih imajo predstavniki ptujske in markovske občine, so zanimivi in neuresničljiva, predvsem zaradi različnih omejitev, ki veljajo na območju Ptujskega jezera.
Da gre za velik turistični potencial, ki si zasluži, da z njim pravilno ravnamo, je v sredo na srečanju z novinarji ptujski župan Miran Senčar poudaril večkrat. Prvotno je sicer izpostavil omejitve, ki so striktne in v nekaterih primerih izjemno otežujejo uresničevanje zastavljenih ciljev. „V vsakem primeru pa je možno na Ranci narediti veliko več, kot je narejeno do sedaj," je bil jasen Senčar.
Spregovoril je o tem, kaj je že bilo in kaj še bo narejeno v različnih fazah revitalizacije ptujskega jezera. Trenutno je občina v fazi spreminjanja gradbenega dovoljenja, saj stvari, ki so bile pred-
videne za izvedbo v drugi fazi, zahtevajo novelacijo. Po besedah Senčarja jim veliko težavo predstavljajo dejavnosti, ki na tem mestu delujejo, a nimajo ustreznih dovoljenj, in ker se je tudi inšpekcija odločila temu narediti konec, to zahteva pospešeno urejanje potrebne dokumentacije.
Lesena terasa v pristanišču, objekti, ki so črnogradnja, plavajoči pomol, ki ga morajo odstraniti, dovoljenje za vlečne naprave v vejkparku, za katerega, kot pravi ptujski župan, ni jasno, kakšno bi moralo biti in kdo ga mora izdati, ter neprimerni kon-tejnerski objekti so stvari, ki jim v zadnjih mesecih posvečajo po-
zornost. Jasno je, da se bo moral večji del teh objektov odstraniti, med drugim tudi lokal in na Dravi postavljena lesena terasa.
Senčar: „Ne moremo biti zadovoljni s stanjem na Ranci"
Podjetje Radial, ki je bilo do lani upravitelj ptujskega jezera, je po podatkih Senčarja v stečaju, za svoje delo pa so prejemali precej visoke zneske. V letih 2007 do 2015 naj bi jim nakazali 1.750.858 evrov. Od tega 923.000 za prvo faza investici-
Na ptujski občini so skupaj z občino Markovci v sredo pripravili srečanje z novinarji na temo oživitve Ptujskega jezera.
Foto: CG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 21. aprila 2017
Aktualno
Štajerski	3
domnevne breskve ... in obiskovalcev?
Sestrskega jezera odstrani klopi in mize, drog s kamero, lokvanje, sadno drevo in neobstoječo okrasno grmovnico ter preneha kositi nabrežino. V
Kosilo se ne bo več
Na Zavodu RS za varstvo narave so v strokovnem mnenju o Sestrškem jezeru zapisali: »Za dostop do vodne površine je treba uporabljati del brežine jezera, ki je že sedaj redno košen neposredno do vodne površine (celotna vzhodna brežina in vzhodni del severne brežine jezera). Ohraniti je treba brežino, poraslo z naravno obrežno vegetacijo.« Poudarili so, da je treba opustiti tudi košnjo: »Območje izvedenih posegov je treba sanirati v prvotno stanje s prepustitvijo naravnemu razvoju, zato je treba prenehati košnjo območja posegov in opustiti tudi vse druge ureditve in aktivnosti na omenjenem območju.«
Foto: CG
200 vrst ptic (gre za eno najpomemb-
mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti na podlagi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), Območne enote Maribor, odpraviti škodo oz. sanirati vse posege - tako, da se »klopi, mize in drog s kamero premaknejo izven območja nasipa zadrževalnika in se odstrani zasajeno sadno drevo, okrasna grmovnica in tujerodni lokvanj«. Za morebitno postavitev klopi in miz ter izvajanje prostočasnih
aktivnosti na novi lokaciji izven območja nasipa bodo v društvu morali predhodno pridobiti vsa ustrezna dovoljenja (soglasje upravljavca zemljišča, dovoljenje za poseg v naravo itd.). Tudi pritožba zoper odločbo izvršitve ne bo več ustavila, škoda pa mora biti sanirana do 30. junija letos. Na inšpektoratu so v obrazložitvi odločbe zapisali, da ne sadno drevo (»najverjetneje breskev«) ne okrasna grmovnica ob jezero ne sodita, še večjo grožnjo pa predstavljajo lokvanji: »Lokvanj kot potencialna invazivna rastlina predstavlja grožnjo avtohtonim ogroženim vodnim vrstam, zato ga je treba odstraniti skupaj s koreninskim sistemom. Ker obstaja velika verjetnost, da enoletno odstranjevanje ne bo zadostovalo, je treba odstranjevanje ponavljati tudi v prihodnjih letih, dokler rastlina ne bo več odgnala.«
Definicije vandalizma
Daleč največji problem po mnenju naravovarstvenikov seveda predstavljajo obiskovalci jezera. Zadrževalnik z okoliškimi kmetijskimi površinami in logi namreč predstavlja eno najpomembnejših Natura 2000 območij za varstvo vodnih vrst ptic in ujed v Sloveniji, z navedenimi posegi pa naj bi te vrste izgubile del svojih gnezdišč na območju zadrževalnika. Številne od teh vrst so za prisotnost človeka zelo občutljive, so poudarili v odločbi. Med njimi so navedli belorepca, črnega škarnika, kostanjevko, veliko belo čapljo, velikega škurha, žerjava ter močvirskega, pepelaste-ga in rjavega lunja. Na ZRSVN so poudarili, da te vrste potrebujejo dovolj veliko razdaljo od človeka, da se počutijo varne: »Z izvedbo
omenjenega posega je omogočeno redno zadrževanje ljudi na območju znotraj zadrževalnika, kjer prisotnosti človeka prej ni bilo.«
Za zdaj obe strani ostajata vsaka na svojem bregu. Gajšt je prepričan, da s klopmi in mizami naravi ni mogoče povzročati nikakršne škode. Še več: prav zato, da bi preprečili vandalizem ter divjanje s štirikolesniki in moto-kros motorji (ki je ptice gotovo motilo), so člani društva na drog postavili kamero. »Odkar smo jo postavili, vandalizma ni več,« je dejal Gajšt. Zatrdil je, da so lokvanje že odstranili, sadnega drevja in grmovnic pa sploh nikoli niso zasadili: »Sama inšpektorica je videla, da okrasnih grmovnic ni, v odločbi pa piše, da jih moramo odstraniti ...«
Jezero je pribežališče
»Zadrževalnik Medvedce predstavlja v intenzivni kulturni krajini izjemno pomembno pribežališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so s spremembo močvirnatega sveta v intenzivna polja, melioracijske jarke in regulirane struge izgubile svoja naravna bivališča. Predvsem območje kopnega dela zadrževalnika predstavlja v zadnjih desetletjih enega redkih kosov sicer intenzivno obdelanega Dravskega polja, kjer lahko naravni sukcesijski procesi potekajo nemoteno, skoraj brez posegov človeka,« so zapisali v odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Povedal je še, da je nekdo na jezero prinesel par kitajskih račk: »Tudi ti dve ptici nista avtohtoni. Par si je že našel mesto na otoku, ne vem pa, kaj bodo storili z njima. Kaj je pri tej zgodbi v ozadju, mi ni jasno.« Upa, da se bo zdaj,
ko je zgodba prišla v medije, zadeva nekako le razrešila, vendar se obenem sprašuje, komu je Sestr-ško jezero pravzaprav namenjeno. Pristojne službe smo zaprosili za dodatna pojasnila.
Eva Milošič
ladjici na Dravi
bolj konkretna do konca maja, kdo bo zanjo zadolžen smeli, marsikatera želja pa bo vsaj kot kratkoročni cilj
Kdo bo skrbel za gostinsko ponudbo na Ranci
Tudi tokrat so predstavniki občine zagotavljali, da bo gostinska ponudba na Ranci delno zaživela do prvega maja, celovita pa predvidoma do konca meseca. Kdo jo bo izvajal, ta teden še ni bilo znano. Jasno pa je, da so se prijavili štirje ponudniki, ki so morali dopolnjevati vloge. Izbrani najemnik bo plačeval občini najemnino 500 evrov mesečno. Razpisni pogoji so bili po besedah Senčarja precej strogi, saj želijo konkretno in resno gostinsko ponudbo na tem mestu.
Če bo vse šlo po načrtih, bo izbrani gostinec zadolžen tudi za ponudbo hrane in pijače na plovilu, ki naj bi ga nabavili. A da bi se to zgodilo še letos, je zelo malo verjetno. Kaj bo z Rancarko in ali bo še sploh vozila, Senčar ni vedel. Dejal je le, da je podjetje Radial v stečaju in da ima odprte sodne postopke z Zavodom za šport Ptuj. Ta naj bi jim preplačal davek ...
/
je, izvedene leta 2007, okrog 606.000 evrov pa za upravljanje. Dodatnih 99.000 evrov je bilo izplačanih BD Ranca, medtem ko so v vseh teh letih od pristojbin zaslužili le 46.000 evrov. „Ptujska in markovska občina sta za upravljanje plačali v teh letih 756.000 evrov. To je denar občin in s tem, kar imamo na Ranci, nikakor ne moremo biti zadovoljni," je bil jasen Senčar.
Trenutno so v postopku spreminjanja medobčinskega prostorskega načrta, pri čemer so, kot poudarja, zastavili realne cilje, želje in načrte. Računajo tudi na zasebne investitorje, ki jih bodo iskali, ko bodo zadeve bolj jasno opredeljene. Pravna ureditev objektov in naprav na Ranci je prvi kratkoročni cilj, ki so si ga zastavili. Prav tako so med temi še: začasna ureditev privezov, poglobitev pristanišča, gostinska ponudba (začasni mobilni objekt) ter izvedba pomola pri Ribiču v dolžini 33 metrov. Ker so šli v spremembo dolžine s prvotno načrtovanih 150 na 33 metrov, so za to najprej morali pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Med kratkoročnimi načrti - sredstva bodo predvidoma zagotovili v proračunu za prihodnje leto - je tudi nabava plovila z gostinsko ponudbo, ki bi vozilo po jezeru.
Zelje ali?
Dolgoročni cilji tako ptujske kot markovske občine pa so: izdelava idejne rešitve za celotno območje, v katerem bo zajeta tudi dravska kolesarska pot, ribiški turizem, vstopne in izstopne točke (Zabovci, Ribič, območje pod dominikanskim samostanom ...), povezava Rance z območjem Natura 2000 ter boljša promocija tega izjemnega potenciala. Urediti skušajo tudi predpogoje za legalizacijo hoje ob kroni jezera. Vloga za spremembo tega območja v javno dobro je že podana. Če jo bo vlada RS potrdila, bo marsikaj bistveno lažje, čeprav bo vožnja s kolesi predvidoma tudi v prihodnje prepovedana. To je med drugim poudaril tudi Andrej Tumpej, tehnični direktor DEM, ki imajo koncesijo za energetsko rabo reke Drave in jo morajo v sklopu te vzdrževati.
Da imajo eno skupno jezero in da skušajo njegov potencial najbolje izkoristiti, je med drugim povedala direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. V njihovi občini so se sicer osredotočili na dolgoročne cilje, realizacijo kratkoročnih - ureditev parkirišča za av-todome v Zabovcih in razvijanje dejavnosti pod mlinom - pa so že začeli.
Dženana Kmetec
Spisek nadobudnih projektov
prihodnosti
Se ena ptujska plaža na drugem koncu mesta
Eden izmed kratkoročnih načrtov je tudi postavitev gozdne plaže pri ptujskih Termah. Gre za del ob sami reki, ki je neizkoriščen in so njegovo ureditev predlagali tudi študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Kot je pojasnila Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, nameravajo na tem mestu postaviti leseno ploščad, nanjo pa mize, stole ter ležalnike. Celovita idejna zasnova bo izdelana prihodnji teden. Vlogo za soglasje za postavitev urbane opreme na tem mestu so že naslovili na Direkcijo RS za vode. Pojavila se je še ideja, da se na tem mestu postavijo tudi vrtni roštilji in s tem zagotovi ptujski „piknik" prostor. Boljšo in lepšo urbano opremo bodo predvidoma postavili tudi na sprehajalni poti ob Dravi, od ptujskih Term do peš mostu, namestili naj bi nove koše in klopi.
Spanje v na vodi plavajoči hiški
Izjemno zanimiv je tudi načrt, da se na območju med Ranco in mestnim parkom namestijo plavajoče hiške, v katerih bi bilo možno prenočiti. Za to investicijo imajo na občini potencialnega investitorja, ki je idejo za to podal sam in bi jo bil pripravljen tudi realizirati. A še prej bo treba ustvariti predpogoje, da bo to možno.
Na desnem bregu Drave bo parkirišče za avtodome
Na makadamskem parkirišču Ob Dravi (pri nekdanji trgovini Eurospin) načrtujejo ureditev dela tega območja za avtodome. Izveden bo arhitekturni natečaj za ureditev celotnega območja, investicijo pa naj bi krile Javne službe Ptuj.
4 Štajerski
V središču
petek • 21. aprila 2017
Ptuj, Podravje • Kaj vse je v ozadju finančne krize Šoiskega centra
Ali denar iz Šolskega centra odteka
Izjemni varčevalni ukrepi, ki so jih deležni na Šolskem centru Ptuj, so po mnenju nekaterih zaposlenih pripeljani do skrajnosti. Od tega, da - kot zeblo, do tega, da učitelji za delo z dijaki s svojim lastnim denarjem kupujejo material.
Zadeva naj bi bila toliko bolj bizarna, saj naj bi na drugih mestih denar odtekal povsem neupravičeno. Tako trdi vir, ki je zelo blizu vodstvu šole. Vprašljiva naj bi bila predvsem pogodba in aneksi, podpisani s Perutnino Ptuj. Da gre za sporne zadeve, ki jih je treba pojasniti, je ugotovila tudi revizija, v kateri je med drugim navedeno, da potrebne dokumentacije o izvedenih naložbah, vrednih kar 800.000 evrov, vodstvo zavoda kljub pozivu ni zagotovilo.
„Enostavno, odločil sem se, da ne bom več tiho. Ne morem spremljati, kaj se dogaja, ker ne želim sodelovati pri tem. Na šoli imamo 1350 dijakov, smo zavod, ki ima najboljše učitelje. Pripravljeni so kupovati material s svojim denarjem, da lahko normalno izvajajo pouk. Od tekočin do olja, kovinskih materialov, mila za roke in podobno. Materialni stroški so postali prevelik problem, da bi si zatiskali oči. Nujno moramo nekaj narediti in zagotoviti normal-
ne delovne pogoje. To pa je, kot kaže, nemogoče predvsem zaradi nekaterih neracionalnih odločitev posameznikov iz preteklosti," pravi naš vir, ki sicer za zdaj ne želi biti imenovan, a pravi, da bo zadeva kmalu dobila tudi epilog, saj namerava podati kazenske ovadbe. Prepričan je namreč, da so posamezniki Šolskemu centru Ptuj v preteklosti povzročili finančno škodo in da je temu treba narediti konec.
„Na eni strani imamo Perutnino Ptuj, ki ji zato, da je izpeljala investicijo, s katero služi, plačujemo enormne zneske, oni pa nam najemnine ne plačujejo oziroma je ta zelo nizka. Tudi Revivis in Visoka šola Ptuj, ki sta samostojna zavoda, imata sedež na naslovu Vičava 1, ki je objekt Šolskega centra. To je sporno, saj nimamo nič skupnega, le to, da jih mi očitno sponzoriramo. Na drugi strani imamo invalidsko podjetje s fo-tokopirnico, ki mora najemnino plačevati tudi poleti, ko dijakov ni. Že tako slabo zaslužijo, mi pa še jim zaračunamo dodatno. Če je
Plače zaposlenih 300.000 evrov višje od normativa
O tem, da je v metodologiji financiranja priznan 39. povprečni plačni razred kot tisti, ki še zagotavlja finančno vzdržnost, ter da na ŠC dosegajo za 2,7 razreda višji povprečni plačni razred (40,7), smo že poročali. „To pa pomeni, da na letni ravni samo iz naslova plač zmanjka približno 300.000 evrov. Ker ni avtomatizma za pokrivanje primanjkljaja iz naslova plač, so potrebne vsakoletne dodatne obrazložitve in vloge za zagotavljanje višjih sredstev. Pri tem pa nastane zanka, saj javni zavodi, ki zaprosijo za dodatna sredstva, niso upravičeni do nabave nove opreme," pojasnjuje Fajt. To je zatrdila tudi v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj Darja Harb, ki pa kljub nezavidljivi finančni situaciji ne razmišlja o odpuščanjih. Zaveda pa se, da bi za optimalnejše poslovanje morali imeti približno 10 manj zaposlenih. Tudi to trditev pa Lampret negira in pravi, da nabava opreme nima veze z zaposlenimi ter da bi se morala kriti z lastnimi sredstvi amortizacije.
to pravično, potem res ne vem," pravi naš sogovornik. Opozoril je na številne anomalije, ki naj bi jih v zadnjih letih počeli v zavodu. Od spornih pogodb do sistemizi-
ranih (bojda) nepotrebnih delovnih mest.
O vseh teh očitkih smo govorili tudi z v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj Darjo Harb in
Očitno so strasti na Šolskem centru Ptuj konkretno razgrete. Ravnatelj pravi, da so materialni pogoji slabi, da učitelji sami kupujejo material za ki so jih kupili v zadnjih mesecih. Na drugi strani pa ravnatelj Rajko Fajt kdo kupoval material s svojim denarjem, niso imeli.
Duplek • Odprtje krožišča
Za večjo varnost in pretocnost
Minuli petek so s krajšo slovesnostjo odprli krožišče v Spodnjem Dupleku in prenovljeni odsek na državni cesti Maribor-Vurberk-Ptuj na odseku Spodnji Duplek-Dvorjane.
Z rekonstrukcijo ceste in izgradnjo krožišča je povečana varnost za prav vse udeležence v prometu, je med drugim povedal Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, ki se je udeležil slovesnosti in tudi uradno predal cesto in krožišče v uporabo.
V krajšem govoru je tudi povedal, da je to prva faza del na tej cesti, nadaljevali bodo tudi gradnjo izvoza za Koreno ter rekonstrukcijo proti Dvorjanam. Ob ministru Gašperšiču se je slovesnosti udeležil tudi Damir Topolko, direktor Direkcije RS za infrastrukturo. Župan občine Duplek Mitja Horvat je ob poz-
dravu gostom in občanom, ki so se udeležili odprtja, povedal, da gre za pomembno pridobitev, saj je del rekonstrukcije ceste zajel tudi prepotrebno razširitev mostu. Krožišče v Dupleku »krasita« ranca in rancar, ki sta tesno povezana s splavarstvom na reki Dravi pred več desetletji in tako sedaj na to opominjata skulptu-ra rancarja in čoln.
Vrednost izvedbe vseh del znaša 1.285.636 evrov, od tega je delež občine 23 % oz. 291.010, delež DRSI pa 77 % oziroma 994.626 evrov.
Gradnja odseka B1, gre za novi odcep državne regionalne ceste Janežovci-Dolge Njive-
Sp. Duplek in nadaljevanje od Sp. Dupleka do Dvorjan, je predvsem odvisna od financiranja države, ki mora za nadaljevanje izvedbe pridobiti potrebna zemljišča in tudi gradbeno dovoljenje za izvedbo ter v državnem proračunu zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo. Želja občine je, da bi gradbena dela nadaljevali vsaj v začetku prihodnjega leta.
Novo krožišče je blagoslovil Ivan Vodeb, župnik iz župnije sv. Martina pri Vurberku, Lukasovi harmonikarji in folklorna skupina OŠ Duplek pa so z nastopom dogodek popestrili.
Janez Toplak
Foto: jt
Minister Peter Gašperšičje v družbi Damirja Topoika in župana Mitja Horvata uradno predal krožišče v promet
Središče ob Dravi • Nov odlok o razglasitvi kulturnih spomeni
Le še petina nekdanjega spomeniškim varstvom
Občina Središče ob Dravi se je že julija lani lotila nadomeščanja zastarelega odloka so imeli na letošnji marčevski seji svetniki na mizi drugo branje, ki so ga s sedmimi
Po novem odlok vključuje skupaj 22 enot kulturnih spomenikov lokalnega pomena, od tega osem arheoloških najdišč, devet stavb, štiri spomenike ter del naselja Središče ob Dravi (Vas).
Velik napredek pa je zožitev vplivnega območja, je izpostavil središki župan Jurij Borko:
»Spremembo odloka smo želeli narediti že nekaj let nazaj, a nam nikakor ni uspelo zbližati stališča z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Z novim odlokom smo predvsem želeli doseči, da so določeni kulturni spomeniki, kot je občinska zgradba, območje okrog cerkve, starinske hiše, zaščiteni; težava
Kaj bodo z ormoškim bazenom?
Občinski svetniki so se na zadnji seji seznanili še z eno vsakoletno temo, ki sproža burne odzive prav vsakič: to je poročilo o upravljanju Letnega kopališča Ormož za lansko leto. Kljub petino dražjim vstopnicam so lansko kopalno sezono zaključili še z večjimi rdečimi številkami, ki jo vsaka v svojem deležu nosita občini Ormož in Središče ob Dravi kot solastnici kopališča.»Bazen s svojimi letnimi stroški, ne glede na kopalno sezono iz leta v leto dela izgubo, ki jo je treba pokriti iz proračuna. Lastnici bazena, občina Ormož in občina Središče ob Dravi, morata sprejeti odločitev, kako v prihodnosti to urejati. Možnosti sta dve: vložek občin v posodobitev in obnovo bazena ali pa poiskati investitorja, ki bi to naredil,« je bil jasen župan Borko. Da bo treba nekaj narediti, so se strinjali tudi svetniki, ki so še pripomnili, da bo investitorja težko najti.
Izguba letnega kopališča ob koncu leta je sicer znašala 33.800 evrov, od tega bo občina Ormož okoli pokrila 29.400 evrov, preostalih 4.400 evrov pa Središče ob Dravi.
pa je bila dejansko v tem, da je po starem odloku skoraj celotno naselje Središče ob Dravi pod tako imenovanim vplivnim območjem. In ravno tukaj smo dosegli velik premik v novem odloku, saj je sedaj to omejeno na območje okrog občine, južno do državne ceste in vzhodno do potoka Trnava. To pomeni približno petino prejšnjega območja.«
Člani središkega občinskega sveta občini Središče ob Dravi potrdili s
petek • 21. aprila 2017
V središču
Štajerski	5
neupravičeno?
trdi naš sogovornik - nimajo več mila za roke na stranišču in jih je pozimi
Foto: CG
Strojne šole SC Ptuj Bojan Lampret delo. Predložil je celo seznam zadev, pravi, da primerov, da bi na njihovi šoli
Brankom Kumrom, dolgoletnim direktorjem tega zavoda. Čeprav slednji ni več na tej funkciji, večina očitkov leti ravno na njegovo delo oziroma odločitve, ki jih je sprejemal. „Težave s financami ŠC Ptuj nimajo nič skupnega z omenjenimi vprašanji. Očitno nekdo, ki mi je bil zelo blizu in z menoj veliko delal, sedaj meni povsem drugače," je pojasnil v uvodu.
Zgodba s Perutnino Ptuj: kdo plačuje komu in za kaj
Leta 1996 je ŠC Ptuj s Perutnino Ptuj sklenil pogodbo za dobo 20 let, z ekskluzivno pravico dobave hrane in pijače dijakom v vseh prostorih. „PP je v celoti investirala v prostor in opremo (Petica), ŠC pa je PP mesečno zaračunaval nadomestilo za koriščenje prostora, elektriko, vodo, odpadke in ogrevanje. Zneska investicije nimam v glavi. Na osnovi te pogodbe smo razširili dejavnost zagotavljanja prehrane dijakom tudi v novo zgrajenem objektu gi-
kov lokalnega pomena
območja pod
iz leta 1984 z novim. Po sprejetju odloka v prvem branju glasovi za in enim proti potrdili.
Domačija pri Gašparci
■	v- v v,.
ni več zaščitena
Kot je obrazložil, so v času javne obravnave občani podali štiri pripombe oz predloge. V dveh primerih so lastniki želeli, da se iz odloka izbrišeta dve nepremičnini. Spomeniško varstvo je ugodilo, da se domačija pri Gašparci izvzame iz varstva, medtem ko
soglasja k domačiji Pinterič niso podali in tako ostaja zaščitena kot kulturni spomenik. Pripombe oz. predlogi pa so se nanašali tudi na vplivno območje. Borko je glede vplivnega območja v Grabah (ob cerkvi) še pojasnil, da so nadomestne gradnje in novogradnje na obrobnih parcelah vplivnega območja mogoče (tam, kjer dovoljuje OPN) ob določenih pogojih.
Monika Levanič
so nov odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v sedmimi glasovi za in enim proti.
mnazije od leta 2001. Če me spomin ne vara, je tudi tam PP delno financirala opremo delilne linije. Ob adaptaciji lokacije Vičava za potrebe delovanja ŠC Ptuj leta 2006 smo enako kot v primeru gimnazije upoštevali krovno pogodbo, PP Gostinstvo je izvedlo adaptacijo kletnega prostora z namestitvijo opreme za delilno linijo. Ob sprejetju Zakona o dijaški prehrani 2008 smo od junija do septembra morali zagotoviti ponudbo vsem dijakom (prva leta brezplačen topel obrok vsakemu dijaku). Perutnina je bila na osnovi veljavne pogodbe pripravljena v prostorih ŠC Ptuj urediti delilno linijo vključno s prevzemanjem umazanega dela ter njegovega vzdrževanja ob pogoju podaljšanja obstoječe pogodbe in povečanja priznane najemnine, ki jo ŠC Ptuj zaračunava PP Ptuj," pojasnjuje Kumer. Čeprav naš vir trdi drugače, Kumer vztraja, da za vse omenjene lokacije ŠC Ptuj zaračunava PP Ptuj najemnino in dodaja, da bo celotna investicija - z izjemo opreme - last ŠC Ptuj.
Kje je spornih 237.000 evrov
„Aneks z dne 1. 12. 2012 v vrednosti 800.000 evrov nadomešča predhodne anekse, vendar z njimi ni usklajen, saj njegova skupna vrednost znaša 539.6000 evrov in jo je Zavod na podlagi predhodnih aneksov evidentiral v računovodskih evidencah. Zavod za navedeno obveznost od najemnika ni prejel potrjenega IOP na dan 31. 12. 2016, ki mu ga je posredoval Zavod, in tudi ni prejel zaprošenih prilog k aneksom: gre za dokumentacijo o izvedenih naložbah, na podlagi česar bi lahko uskladili svoje obveznosti in evidentiranje v poslovnih knjigah. Zavodu vse do 14. marca letos ni uspelo urediti omenjene dokumentacije kljub sestanku z najemniki," je med drugim zapi-
sano v revizijskem poročilu, ki je bilo dokončano marca letos. Podobno so revizorji ugotavljali že leta 2014, ko so revidirali Zavod, a kot kaže, se kaj dosti v tem času ni spremenilo. Zakaj razkorak med 539.600 in 800.000 evri, zakaj se je osnovna pogodba tako spremenila in so jo aneksi toliko podražili, Kumer odgovarja: „Šte-vilke, ki so omenjene, so netočne, nesprejemljive in povsem napačno navedene. Obstaja celotna dokumentacija, iz katere je razviden vložek v preureditev prostorov, inštalacij ter višina sredstev, vložena v opremo. Vrednost opreme po krovni pogodbi ni sestavina medsebojnih obveznosti, saj jo lahko PP ob morebitni odpovedi pogodbe odstrani."
O tem, ali ŠC Ptuj plačuje oziroma kompenzira tudi vrednost opreme, ki je v lasti PP (to naj bi predstavljal znesek 237.000 evrov), smo povprašali tudi Har-bovo. Dejala je, da se o tem s PP še pogajajo. Zakaj je do tega sploh prišlo, pa ne ve. Dolg ŠC do PP naj bi v tem hipu znašal 190.000 evrov, vrednost osnovne pogodbe pa je leta 1996 znašala 40.000.000 tolarjev, kar je okrog 165.000 evrov. Harbova sicer pojasnjuje, da so vmes zgradili še eno delilnico hrane na Volkmer-jevi in uredili prostore na Vičavi. „Aneks iz leta 2012 je nadomestil vse stare pogodbe in anekse. V njem so tudi podaljšali pogodbo o najemu do leta 2024. Gre le za najem prostora. Težko pa se o tem aneksu sploh pogovarjam, saj sem šele po tem, ko je bila zaključena revizija, izvedela za vse te stvari. Vem le, da je bila osnovna vrednost 570.000 evrov in da je spornih 230.000 evrov, kar je pravzaprav po mojem vedenju znesek vrednosti opreme," pojasnjuje Harbova. Pravi tudi, da ne drži podatek, da Perutnini Ptuj za najem prostorov ne zaračunavajo. Izstavljali naj bi tri račune: za 200, 800 in 1.000 evrov, niso pa vsi plačani. Najemnino za novejše prostore Petice (1.200 evrov) naj bi namreč kompenzirali z lastnim dolgom, medtem ko naj bi jim najemnino za stare prostore v višini 800 evrov mesečno Perutnina Ptuj tudi dejansko plačevala.
Odpuščanje zaposlenih ...
Zakaj so na eni strani učitelje odpuščali, na drugi pa ohranjali nekatera delovna mesta, ki naj ne
Foto: Črtomir Goznik
Delovno mesto receptorja
Posledica nujnih varčevalnih ukrepov v zadnjih letih so bila tudi odpuščanja učiteljev. Marsikoga pa je zmotilo dejstvo, da so na eni strani učitelje odpuščali, na drugi strani pa ljudi najemali preko zasebnih pogodb in v sistemizaciji ohranili delovno mesto receptorja, ki naj sploh ne bi bilo nujno potrebno. Kot pojasnjuje Harbova, je sicer to delovno mesto sistemizirano že vrsto let, zaposlena - ki je prej bila čistilka - pa naj bi pomagala tudi pri šolski prehrani. Vprašanja, koliko šolskih centrov v državi ima sistemizirano delovno mesto receptorja, smo naslovili tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odgovorili so: „Tega delovnega mesta ni predvidenega v sistemizaciji delovnih mest na področju javne službe v srednješolskem izobraževanju."
O pogodbi, ki so jo na ŠC Ptuj sklenili septembra lani z zasebno učiteljico, pa Harbova pravi: „Premalo vem o tem, da bi lahko sodila, ali je bila pogodba sklenjena upravičeno ali ne. Učiteljica, ki ima pogodbo, je zadolžena za pripravo poročil, vodenje in organizacijo peda-goško-andragoških usposabljanj mentorjev v podjetjih. Financirana je, kolikor vem, iz štiriletnega projekta, pogodba pa ji poteče septembra letos."
Kaj o varčevalnih ukrepih pravijo ravnatelji
Kako komentirajo navedbe, da učenci sami kupujejo milo za umivanje rok, da učitelji kupujejo material za delo, da ni bilo denarja niti za ogrevanje in je učence pozimi zeblo, smo povprašali tudi ravnatelje ptujskih srednjih šol.
Lampret: »Stroški se krčijo vse povprek«
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole ŠC Ptuj, pravi: „Vse navedeno se je žal v letošnjem šolskem letu prevečkrat dogajalo. Najbolj pa v tej celotni situaciji želim pozitivno izpostaviti učitelje, ki zelo odgovorno dojemajo svoje pedagoško poslanstvo in zato (pre)večkrat sami kupujejo stvar,i potrebne za izvedbo pouka. Vse to je seveda posledica krčenja stroškov kar vse povprek. Kot ravnatelj šole sem namreč zadolžen za finančni načrt Strojne šole in ta je bil za celotno leto 2017 predviden v skupnem znesku 48.325 evrov. Vse je načrtovano skrajno racionalno in obsega dejansko nujno potreben minimum sredstev za delo šole." Ob tem dodaja, da je treba zmanjševati stroške, ne da bi povzročili dodatne škode: „Pri redukcijah stroškov, ki se trenutno dogajajo, pa gre za posege v samo jedro pedagoškega dela, kar je po moje nesprejemljivo in popolnoma neprimerno."
Ob tem še dodaja, da pri praktičnem delu koristijo material v delavnicah Strojne šole tudi dijaki Elektro in računalniške šole, zato zavrača trditev Fajta, da pri njih ni težav.
Fajt: »V 'času debelih krav1 smo se razvadili«
Povsem drugače pa na zadeve očitno gleda ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt. Pravi, da na šoli v zadnjih letih beležijo stabilen vpis, kar zagotavlja tudi stabilno (ne pa idealno) kadrovsko in materialno delovanje. „Res pa je, da se gospodarska kriza pozna tudi v ŠC Ptuj. Medtem ko smo pred krizo nadpovprečno vlagali v opremo in kadre, smo se znašli v situaciji racionalizacije, iskanju notranjih rezerv oz. iskanju virov, ki bi poleg sredstev MIZŠ zagotavljali stabilno delovanje ŠC in predvsem kakovostno izvajanje pouka ter varnost dijakov in zaposlenih. Navedb, da dijaki oz. zaposleni sami kupujejo milo in material za izvajanje pouka, žal ne morem komentirati, ker se te navedbe ne nanašajo na našo šolo. Mi imamo glede nabave materiala utečene postopke - učitelj sestavi seznam potrebnega materiala, sledi iskanje ponudb, izbira najugodnejše in naročilo ter dobava materiala. Primerov, ko učitelj zagotavlja material izven utečenih postopkov, ne zaznavam in jih tudi ne odobravam. Tudi glede ogrevanja na Vičavi pritožb ni bilo zaznati. Na stavbi je bila leta 2006 ob obnovi izvedena toplotna sanacija. Morda je res zaznati različne temperature po prostorih, vendar je to posledica regulacije in ne varčevanja. Na lokaciji Volkmerjeva pa je stavbno pohištvo dotrajano, izolacija pomanjkljiva in ogrevalni sistemi zastareli. Zato prihaja, predvsem v izpostavljenih učilnicah, do nihanj temperature. Težave poznamo in zato se je pristopilo k projektu toplotne sanacije."
Fajt, ki je ravnatelj od leta 1996, pravi, da so se v»času debelih krav« morda res razvadili ter da je to razlog, da nekateri na sedanji čas, ko se je res treba obnašati racionalno, gledajo kot »na malo katastrofo«. Sami so se, kot trdi Fajt, prilagodili okvirnemu finančnemu planu za materialne stroške: „Z razpoložljivimi sredstvi smo ravnali racionalno, varčno, a kljub vsemu zagotavljali osnovne potrebe za kakovostno izvajanje pouka."
bi bila nujna, smo povprašali tistega, ki je o tem odločal - Branka Kumra. Dejal je, da je skušal večini zaposlenih pomagati poiskati delovno mesto v drugem zavodu, nekaterim pa je delovno razmerje ob zakonsko določeni odpravnini prekinil. Število vseh zaposlenih se je na Šolskem centru Ptuj zmanjšalo z 211 v letu 2012 na 181 v letu 2016.
O domnevno nepotrebnem sistemiziranju delovnega mesta receptor pravi, da gre za zaposlitev izpred več kot 10 let. Že pred njegovim prihodom na ŠC naj bi bilo sistemizirano delovno mesto telefonist, po upokojitvi prejšnje delavke pa so sedanjo prezapo-slili z delovnega mesta čistilke. „Delavka je bila primerna za opravljanje dela na področju dijaške prehrane, te njene naloge pa dodatno financira ministrstvo in so v finančnem in kadrovskem načrtu," pojasnjuje nekdanji direktor Šolskega centra Ptuj.
S tremi milijoni letno manj je pač treba drugače gospodariti ...
Da je stanje na Šolskem centru Ptuj izjemno resno in da so varčevalni ukrepi težki, smo med drugim slišali na zadnji seji sveta zavoda. Kot pravi Kumer, so mu besede o pomanjkanju finančnih sredstev nedvomno znane, a v kontekstu, kot se omenja, ne predstavljajo dejanskega stanja: „Da stanje ni več takšno, kot je bilo pred letom 2008, se strinjam in to sem na kolegiju nenehno ponavljal. V letu 2009 so bili prihodki 9,6 milijona evrov, v letu 2016 pa le še okrog 6,8 milijona evrov. Zmanjšanje (skoraj 3 milijone evrov) prihodkov je posledica zmanjšanja projektnih aktivnosti in močan upad števila dijakov in študentov."
Dženana Kmetec
Foto: ML
6 Štajerski
Politika
petek • 21. aprila 2017
Markovci • Aprilska seja občinskega sveta
Nekoliko nižja realizacija proračuna
Markovski občinski svet je na aprilski seji po hitrem postopku potrdil več sklepov, med drugim tudi zaključni račun proračuna občine Markovci za preteklo leto, ki izkazuje nekoliko nižjo realizacijo.
Foto: ML
Markovska občina je imela lani realiziranih za 3,7 milijona evrov prihodkov kar pomeni 68-odstotno realizacijo, njeni odhodki pa so slabih 3,2 milijona evrov oz. okoli 50-odstotna realizacija. Tudi lani kredita niso najemali, kljub temu pa so leto končali s presežkom v višini okoli 546.000 evrov. Medtem ko je stanje sredstev na računih zadnji dan v letu znašalo 1,6 milijona evrov.
Svetnik Franc Rožanc je povprašal o razlogih za nekoliko nižjo realizacijo. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, je velika razlika med načrtovanim in uresničenim šla predvsem na račun tega, ker ni bilo razpisov za sofinanciranje načrtovanih projektov in tako posledično ni bilo nakazila. »Ta primanjkljaj je pri kanalizaciji Nova vas, za katero nismo dobili sredstev na razpisu, ker ga ni bilo, namakanje, podjetniški inkubator v mansardnem delu občinske stavbe ter gradnja krož-išč, ki jih izvajamo sedaj,« je naštel Gabrovec.
Svetniki so v nadaljevanju potrdili še spremembe in dopolnitve Pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika in uredniškega odbora. Bistvo spremembe je, da so odslej društva, ki delujejo na območju občine Markovci, oproščena plačila pri objavi oglasov v občinskem glasilu v primeru oglaševanja dejavnosti, ki niso plačljive.
Monika Levanič
Videm • Z 21. redne seje občinskega sveta
Nogometno igrišče odslej
Videmski občinski svet je na aprilski redni seji kljub burni razpravi in pomislekom potrdil prvi za ureditev prezračevalnega sistema na Osnovni šoli Videm, namakalnega sistema za igrišče
Župan Vidma Friderik Bračič je priznal, da se je prvi rebalans letos zgodil precej hitro: »V proračun smo morali dodati nekatere nove postavke. Druge smo seveda morali znižati, če smo hoteli proračun uravnotežiti; prihodki in odhodki so namreč ostali enaki. Urediti bo treba prezračevanje v osnovni šoli, podražili so se nekateri odseki cest in prva faza izgradnje kanalizacije ob regionalni cesti v Tržcu, dodali smo namakalni sistem za igrišče Videm, razsvetljavo pri opornem zidu na pokopališču v Leskovcu, povečali smo postavko za tekoče vzdrževanje stavbe zdravstvenega doma itd.« Skupno so z rebalansom prerazporedili 174.504 evre.
Za prezračevanje mansarde na videmski šoli bodo letos namenili 48.799 evrov, več občinskih svetnikov pa je opozorilo, da je občina pred nekaj leti energetsko sanacijo šolske stavbe že plačala. Župan je pojasnil, da gre za dve različni stvari: »Z energetsko sanacijo pred leti smo uredili plašč fasade, ogrevalni sistem, zamenjali smo stavbno pohištvo itd., v tisto
sanacijo prezračevalni sistem ni bil zajet. Ta dela morajo biti nujno končana pred poletjem, predvidoma v maju.«
Številne občinske svetnike je zmotilo tudi dejstvo, da se je izvedba prve faze kanalizacije Tržec-Jurovci podražila za skoraj 38 tisočakov oz. kar za okoli 30 %. Župan je pojasnil, da je do tega prišlo zaradi nepredvidenih pojavov, velikega vdora vode in odvozov na deponijo: »Polovico ceste je bilo treba ves čas ohraniti prevozno in delati samo na drugi polovici, zato so pri prevozu materialov nastali višji stroški, kot bi sicer.«
O suhi zimi in slabem spominu
Občina Videm bo letos za vzdrževanje vseh športnih igrišč v občini (Leskovec, Tr-žec, Videm pri Ptuju) in predvsem zelenic na njih namenila šest tisočakov, z rebalansom pa so občinski svetniki zagotovili tudi sredstva za izvedbo namakalnega sistema tako na glavnem kot na pomožnem videm-skem nogometnem igrišču. Za to so rezervirali 17.000 evrov,
. y ,.Ju %
Namakalni sistem bodo še letos uredili tako na glavnem kot na pomožne
kar je v času zategovanja pasov sprožilo burno razpravo. Župan je vztrajal, da je investicija potrebna: »To je edino igrišče v občini, ki namakalnega sistema
še nima. Igralne površine v Vidmu so zelo obremenjene (imamo osem nogometnih selekcij, od pionirjev in mladincev do veteranov, igrišče pa koristijo
Destrnik • Nezaupanje ali nespoštovanje dela občinske uprave?
Svetniki zahtevajo podatke o plačah in dodatkih
Destrniški svetniki Elizabeta Fras, Ivan Zorec, Silvester Horvat in Žiga Volgemut so se podpisali pod zahtevo za posredovanje podatkov javnega značaja, ki so jim posredujejo podatki o plačilnih razredih za vse zaposlene na občini Destrnik v letu 2016 ter izplačanem denarju zaradi povečanega obsega dela za leto 2015 posameznem delovnem mestu za vsako leto posebej.
Vsi zaposleni v občini Destrnik so javni uslužbenci in za podatke v povezavi z njihovim delovnimi razmerji velja ZDIJZ (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja). Zakon določa, da se ne glede na obstoj morebitnih izjem, tudi izjeme varstva osebnih podatkov, dovoli dostop do informacij, če gre za informacije povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, so med drugim zapisali v še obširnejši obrazložitvi svoje zahteve, ki so jo v pisni obliki na občini prejeli tri dni po marčevski seji občinskega sveta, ko je bila le-ta prvič ustno predstavljena. Na tej seji so svetnike zanimale tudi nove zaposlitve, ker so bili med drugim mnenja, da bi lahko namesto teh povečanih izplačil nekoga dodatno zaposlili, zaposlene v občinski upravi pa „razbremenili", da ne bi delali (pre)več. Kadrovski načrt za leto 2017 je občinski svet sprejel na svoji 15. seji decembra 2016, skupaj s proračunom. Ta zajema predvideno število zaposlenih, o sami zasedenosti predvidenih delovnih mest pa se odloči župan
oz. direktorica občinske uprave, saj to glede na 15. člen občinskega statuta ni pristojnost občinskega sveta.
V občinski upravi ogorčeni nad zahtevo svetnikov
Zahtevo štirih svetnikov so zaposleni v občinski upravi Destr-nik sprejeli z ogorčenjem, „saj je zaradi majhnosti občinske uprave že iz samega delovnega mesta razvidno, za koga od zaposlenih gre. Menimo, da to pomeni poseg v našo zasebnost," so med drugim zapisali v „protest" zoper zahtevo za posredovanjem podatkov javnega značaja, ki so ga omenjeni svetniki naslovili na svet občine Destrnik. Zahtevo, ki se jim zdi ponižujoča, razumejo tudi kot nezaupanje ter nespoštovanje njihovega dela, ki ga opravljajo pogosto tudi izven delovnega časa, zato si, kot pravijo, zaslužijo vsako plačilo povečanega obsega dela, ki jim je bilo izplačano oz. jim to plačilo tudi po zakonu pripada. „Javnemu uslužbencu se
lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu, če javni uslužbenec povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog. Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se sredstva lahko zagotavljajo le in samo iz prihrankov, ki pri uporabniku proračuna nastanejo zaradi ne-
nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, če so bila zanje zagotovljena sredstva v finančnem računu uporabnika proračuna, kot je to določeno v zakonodaji," dodatno utemeljujejo izplačila zaposleni v občinski upravi občine Destrnik glede na zmanjšanje števila zaposlenih ob enakem ali še večjem obsegu dela.
Kaj vse (dodatno) opravljajo zaposleni v občinski upravi
Tako poleg svojih rednih delovnih nalog opravljajo tudi nekatera druga dela. Po ukinitvi javnega podjetja in ustanovitvi režijskega obrata imajo dvakrat več organizacijskega, administra-
tivnega in računovodskega dela, tudi zimska služba se večinoma opravlja v sklopu režijskega obrata; s tem pa ustvarjajo prihranke pri vzdrževanju in investicijah. Prisotnost celega človeka zahteva ob sredah odprta občinska blagajna, s katero so občanom omogočili, da položnice plačujejo brez provizije, poleg tega se jim ni treba voziti drugam, ker
Z več dela prihranili 32.000 evrov
Člani občinskega sveta so 5. aprila prejeli tudi dopis, ki ga je podpisala direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, v katerem jih obveščajo, da so vsi zahtevani podatki o plačah zaposlenih javno dostopni na spletu, na portalu plač javnih uslužbencev.
V letu 2016 so v občini Destrnik za plače porabili skupaj 270.571 evrov bruto (uprava: 130.111 evrov in režijski obrat: 140.460 evrov). Skupaj so bili v občinski upravi v tem letu v povprečju zaposleni štirje oz. pet, v režijskem obratu pa osem oz. devet delavcev. Iz naslova dodatka za povečani obseg dela so v tem letu izplačali 7.127 evrov bruto dodatkov; za nadurno delo pa 7.547,82 evra bruto. „Če bi zaposlili dve dodatni osebi v občinski upravi, bi nas ti zaposlitvi mesečno v povprečju stali 3.920 evrov bruto, kar na letni ravni pomeni 47.402,40 evra. Ker pa dveh dodatnih zaposlitev nismo realizirali, smo prihranili 32.726,89 evra," so še dodatno pojasnili v upravi občine Destrnik v prepričanju, da so ravnali v dobro občine in občanov.
petek • 21. aprila 2017
Politika
Štajerski	7
bolj zeleno
rebalans letošnjega občinskega proračuna. S tem je zagotovil sredstva v Vidmu pri Ptuju itd. Varčevalo se bo pri gramozu ...
prerazporedili (tudi) s postavke za redno letno vzdrževanje cest oz. gramoziranje. Bračič je pripomnil: »Sredstva smo vzeli s tistih postavk, pri katerih se nam je zdelo, da jih bomo tudi tako lahko varno pripeljali skozi proračunsko leto. Denar smo vzeli pri gramoziranju cest, ker je precej cest že asfaltiranih. Letos je bila zima huda in bolj suha, zato težav z makadamskimi cestami še ni bilo. Nekaj denarja smo vzeli tudi pri sejninah in podobno.« Vztrajal je, da so se tudi o namakalnem sistemu že pogovarjali: »Nekaterim so stvari ušle iz spomina.«
Po zagotovilih Bračiča izvajanje nobene od proračunskih postavk ni ogroženo, vse naštete investicije pa bi lahko izvedli še letos. Svetniki so s 13 glasovi za, tremi proti in enemu vzdržanemu prvi letošnji rebalans na koncu le potrdili. Župan je za poletje že napovedal naslednji rebalans, s katerim bodo uredili gradnjo druge faze ceste v Trdobojcih. Sklenil je: »Ob koncu vsakega leta ugotovimo, da smo naredili več, kot smo sprva načrtovali.«
Eva Milošič
m nogometnem igrišču v Vidmu pri Ptuju.
tudi učenci osnovne šole). Brez ustreznega namakalnega sistema je zato to igrišče nemogoče vzdrževati v primerni kondici-ji.«
Videmske občinske svetnike je ob tem zmotilo predvsem dvoje: o namakalnem sistemu naj se doslej sploh ne bi pogovarjali, sredstva zanj pa so
Z razprave o rebalansu občinskega proračuna
Dušica Avguštin: »Smo res taki osli, da se pogovarjamo eno, delamo pa drugo? Za šolo smo zmetali že ogromno denarja, pa nikoli ni dobro. Projektant očitno ni vedel, kaj dela. Moti me tudi, da se v teh časih, ko denarja ni, toliko sredstev nameni za šport, čeprav ga podpiram. Vem, da je najlažje pritisniti gumb in začne voda zalivati travo. Nekateri imajo to urejeno tudi doma na dvoriščih, da jim ob šestih zjutraj lepo škropi travo. Če hočem jaz zaliti zelenico, iz jaška vzamem cev in zalivam, kolikor je treba, nato pa jo pospravim. Pač nisem taki frajer, da bi imela avtomatsko urejeno zalivanje, in mislim, da nikoli ne bom....«
Janez Baniček: »Nogometno igrišče mora biti enkrat narejeno, drži. A ne tako, da to prileti kot padalec; o njem ni bilo ne duha ne sluha, potem pa je naenkrat tu. O nekaterih drugih stvareh se veliko pogovarjamo, pa se ne zgodijo. Za rebalans bom glasoval s težkim srcem, ker določene igre niso bile poštene. Upam, da se to ne bo več dogajalo.«
Danijel Kozel: »Edina stvar iz tega rebalansa, o kateri smo se prej že pogovarjali, je prezračevanje Osnovne šole Videm. Takega sistema rebalansov, da se stvari vrinejo na silo, na naši občini osebno ne podpiram. Kdor ima asfalt, ga gramoz sicer ne zanima, vendar ne vem, ali bomo z ostankom denarja gramoziranje cest letos lahko zagotovili. Je bilo na tej proračunski postavki toliko viška? Moti me tudi, da se nekatere stvari precej dražijo. Imamo tako slabe načrte, ko nekaj delamo?« Bojan Merc: »Vedno smo se za vsako stvar dogovorili, zdaj pa je prišlo do tega, da je nekaj priletelo iz zraka in je na vrat na nos sprejeto. Pozabljamo pa na nekatere druge stvari, ki so že bile planirane.« Andrej Rožman: »Kaj so delali projektanti pri osnovni šoli pred tremi, štirimi leti? Ali so mislili, da bodo otroci imeli vse leto počitnice? Če gradim hišo, jo gradim za zimo in za poletje ... « Dušan Serdinšek: »Zame je v rebalansu upravičen samo šolski prezračevalni sistem, vse drugo pa je priletelo, kot je priletelo.«
Katja Svenšek: »So stvari, ki so nujne, kot sta šola in knjižnica, in so stvari, ki so nepotrebne oz. morda niti ne nepotrebne, ampak nekorektno izvedene. Če je vloga za namakalni sistem na občino prispela 7. decembra lani in takrat ni bila priložena h gradivu... Vse bolj dvomim, da je ta vloga sploh prišla takrat, da ni bila napisana naknadno... Ne vem, meni tu zadeve smrdijo.«
zaposlenih
jo naslovili na občino Destrnik. V njej zahtevajo, da se in 2016 za vse zaposlene v občini Destrnik, in sicer po
položnice lahko plačajo v domačem kraju. Občina Destrnik pa je tudi ena izmed dveh občin, ki sama pripravlja podatke in plačilne naloge za pobiranje okoljske dajatve in kanalščine, s čimer prihranijo visoke manipulativne stroške, ki bi jih jim zaračunalo Komunalno podjetje Ptuj. Občina Destrnik je edina občina v Spodnjem Podravju, ki sama vodi
Foto: Črtomir Goznik
postopek izdelave občinskega prostorskega načrta, izdaja potrdila o namenski rabi in lokacijske informacije. Strankam tako omogočajo, da želene informacije glede prostorskega načrtovanja dobijo neposredno v domači občinski upravi. Potrdila o namenski rabi in lokacijske informacije izdajo že naslednji dan po oddaji vloge. Izven delovnega časa potekajo vse seje odborov, komisij, občinskega sveta in drugi sestanki, na katerih morajo biti prisotni. Zaposleni v občinski upravi skrbijo tudi za pripravo kulturne in športne dvorane za prireditve društev in drugih najemnikov. Tudi ta dela opravijo v večernih urah oz. zunaj rednega delovnega časa, zato so prepričani, da je bil vsako izplačilo povečanega obsega dela zagotovo utemeljeno in zasluženo, saj gre za plačilo pošteno opravljenega dela.
Zaposlene v občinski upravi občine Destrnik je v njihovem „protestu" zoper zahtevo svetnikov o posredovanju podatkov javnega značaja podprl tudi župan Vladimir Vindiš.
MG
«šeW3eto,jd ■^^clo 31. maja 2017!
dan odprtih vrat
Sobota, 4. od ,0.00 do ,6.00 murska sobota
™sa Terra-R 131 LOKACIJA 2-
veukapolana
sa Pnmus-L 150	I
INFORMACIJE IN PRIJAVA
AVANT GARDE
Terra-R 131

TERRA - ZA POPOLNO UDOBJE BIVANJA
Pritlične hiše Terra so namenjene družinam, ki od hiše pričakujejo urejeno notranjo razporeditev in brezpogojno navezavo na zunanji terasni prostor, ki s tem postaja središče dnevnega dogajanja.
T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si
M
Živeti najbolje!
Foto: EM
Foto: EM
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 21. aprila 2017
Haloze • Življenje traviščem
Haloška suha travišča se lahko kosajo
Haloze slovijo predvsem po vinogradniški tradiciji, le redki pa vedo, da so tudi eno najpomembnejših območij s suhimi travišči v Življenje traviščem. Doslej so opravili predvsem popise in analize haloških travišč, zdaj pa gre »zares«: objavili so prvi javni poziv.
Strmi nakloni gričev in ozke doline ene najbolj razgibanih pokrajin v Sloveniji so skozi zgodovino močno vplivali na življenje ljudi. »Kmetovanje je bilo zaradi naravnih omejitev zmerno (ekstenzivno) in kljub težaškemu delu vedno gospodarno,« so povedali pripravljavci projekta. Tudi haloška suha travišča so pravzaprav delo človeških rok, saj je bilo ta zemljišča treba redno vzdrževati na tradicionalen način: prvič se je navadno kosilo šele v juniju, paša je bila zmerna, gnojenje je bilo zmerno ali pa ga sploh ni bilo.
Strokovnjaki ta tip travišč zato imenujejo polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh, pojavljajo pa se enakomerno razporejena po celotnih Halozah. Travniki na strminah (»lazi«), ekstenzivni pašniki in travniški sadovnjaki skupaj pokrivajo približno tretjino haloških negozdnih površin. Prav zaradi dobro ohranjenih travišč s kukavičevkami je kar 85 % površine Haloz vključene v dve območji evropskega ekološkega omrežja Natura 2000; Haloze-vinorodne in Boč-Halo-ze-Donačka gora.
Simona Kaligarič z mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je pojasnila, da je v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij Natura 2000 vključena kar tretjina slovenskega ozemlja: »Od tega je 70 % slovenskega ozemlja Nature razglašenega zaradi varovanja gozda in gozdnih vrst, v preostalih 30 % pa so zajeti skoraj vse naše visokogorje, velika
vodna območja, reke in mokri-šča, ostalo so kmetijska zemljišča, predvsem travišča.«
Vodja projekta Življenje traviščem Nika Debeljak Šabec je pojasnila, da so kot prioritetna določili dva habitatna tipa: travišča na karbonatni podlagi, bogata območja divjih orhidej (Haloze, Kum, Gorjanci) in tista na silikatni podlagi s prevladujočim volkovjem (Pohorje). Poudarila je: »Ta območja se po vrstni pestrosti lahko kosajo s tropskim gozdom; na njih lahko živi tudi 80 različnih vrst na kvadratni meter!« Kaligaričeva je dodala, da so Haloze prav posebna pokrajina: »Gre za območje strmih gričev in skope prsti, kjer je od zemlje težko preživeti. Po drugi strani pa so ravno razlogi za opuščanje kmetovanja na tem območju tisti, zaradi katerih so Haloze v naravovarstvenem smislu tako posebne. Tukaj so našli skoraj 30 vrst divjih orhidej, med njimi tudi posebej pomembno jadransko smrdljivo kukavico.«
Ljudje se
odseljujejo v mesta, grunti razpadajo
Morda se z vrstno pestrostjo ne bomo mogli več dolgo hvaliti, saj strokovnjaki beležijo stalen upad števila vrst. Direktor ZRSVN Darij Krajčič je poudaril, da so travišča tako v Sloveniji kot v Evropi ena bolj ogroženih ha-bitatnih tipov, takoj za mokrišči: »Pri zadnjem poročanju Evropski komisiji o stanju habitatnih tipov in vrst, ki smo ga izvedli
Foto: Primož Glogovčan za ZRSVN
Haloške travnike obiskuje tudi redka in ogrožena vrsta metulja, veliki mravljiščar.
leta 2013, smo ugotovili, da je v Sloveniji približno tretjina tra-višč v slabem stanju. To je tudi razlog, da smo pripravili projekt Življenje traviščem.«
Tudi vodja projekta je poudarila, da je stanje travišč kot pol-naravnih ekosistemov v Sloveniji, sploh pa v Halozah, slabo: »Ta območja so pod pritiskom centralizacije; ljudje se preseljujejo v večje kraje in opuščajo kmetovanje, saj so hribovita območja z večjimi nakloni za obdelavo zahtevnejša. Če travnika vrsto let ne pokosimo, pride v tem klimatskem pasu do zaraščanja. Travnik preide v različne tipe gozda, kar seveda pomeni izgubo vrstne pestrosti.« Na drugi strani grožnjo predstavlja (pre) intenzivno kmetijstvo, je opozorila: »Tudi gnojenje in škroplje-
nje povzročata izgubo vrstne pestrosti. Kmetijska raba mora biti zmerna, prva košnja mora biti pozna.«
Razčlenjen relief v Halozah sicer nikoli ni dopuščal velikih sklenjenih kmetijskih zemljišč, Debeljak-Šabčeva pa je izpostavila še dodaten zgodovinski problem: »Ko 'grunt' razpade, se deli na vse potomce. Temu primerno so v Sloveniji zemljišča zelo razdrobljena, kar ekonomsko samozadostnost kmetij seveda otežuje.« V okviru projekta so zato vzpostavili spletni portal, namenjen združevanju: lastniki zemljišč, ki so še pripravljeni kmetovati v Halozah, lahko tako dostopajo do podatkov, kdo je zemljo (morda tudi brezplačno) pripravljen dati v najem oz. rabo. Nekateri kmetje namreč
potrebujejo krmo za svojo živino, številnim lastnikom vikendov pa je košnja bolj ali manj le breme ...
Doslej so v okviru projekta identificirali območja v zaraščanju, analizirali kmetijsko rabo in popisali stanje habitatnih tipov. »Projekt teče že eno leto. Univerza v Mariboru je pripravila popis habitatnih tipov za izbrana štiri območja, podatke smo tudi že obdelali. Glede na stanje, ohranjenost in rabo smo določili območja, primerna za vključitev v naš projekt. Med kmeti smo izvedli 90 anket in na podlagi
tega pripravili naravovarstvena izhodišča,« je povedala Debeljak-Šabčeva. V teh dneh so objavili javni poziv vsem, ki bi v projektu želeli sodelovati.
Uradno je zaraščenih okoli 500 hektarjev Haloz
Vodja projekta je naštela ključne zastavljene cilje: »Predvideno je odstranjevanje zarasti na za-raščajočih se kmetijskih površinah, zagotavljanje trajnostne
Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni
Sloveniji
(Life to Grasslands)
Projekt je namenjen izboljšanju stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst na štirih projektnih podobmočjih: poleg Haloz so to še Pohorje, Kum in Gorjanci-Radoha. Vsa našteta območja pestijo zaraščanje zemljišč in opuščanje kmetijske rabe na eni ter neustrezna, intenzivna kmetijska raba na drugi strani. Težave povzročajo tudi lastniška razdrobljenost zemljišč, erozija, turizem, propadanje travniških sadovnjakov itd.
Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, sodelujejo pa tudi Podeželsko razvojno jedro Halo, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec in društvo Gorjanske košenice. Vrednost celotnega projekta znaša 3.898.582 evrov, od tega je dobra 2,9 milijona evrov prispevek finančnega mehanizma LIFE Narava in biodiverziteta Evropske skupnosti, dobrih 780 tisočakov pa je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Projekt teče od novembra 2015, trajal bo do konca oktobra 2020.

Komenda • Kmetijski sejem obiskalo okoli 70.000 ljudi
»
Kdor stroj potrebuje, se ne ozira na sub
Vonji dobrot z žara, sladkih jagod, pa tudi bencina so se mešali na že 22. Spomladanskem kmetijsko-obrtnem sejmu v ški klub Komenda.H
Sejem, ki je z leti in prepoznavnostjo postal ogledalo kmetijske opreme in ponudbe v malem, je letos oblikovalo 700 razstavljavcev na 27.000 m2 razstavnih površin. Med razstavljavci je bilo tudi podjetje Gorenc. »Na sejmu v Komendi smo prisotni že vse od njegovih začetkov. Prepričani smo namreč, da je kljub dostopnosti informacij, ki jih lahko pridobimo le z nekaj kliki, še vedno človeški stik tisti, ki šteje. Pomembno je, da stranka vidi stroj v živo, da vidi prednosti in slabosti določenega stroja,« je povedal Igor Stare iz družinskega podjetja Gorenc, ki je proizvajalec enostavne, a robustne kmetijske mehanizacije že več kot 50 let.
Znano je, da kmetijsko ministrstvo z razpisi spodbuja
Foto: KK Komenda
petek • 21. aprila 2017
Kmetijstvo
Štajerski	9
s tropskimi pragozdovi
Sloveniji. Da bi jih zaščitili pred zaraščanjem in drugimi grožnjami, so pripravili projekt
rabe travišč (košnja ali paša), kupili bomo gorske kosilnice in celotno pašno opremo (ograje, na-pajališča itd.) za namene ekstenzivne paše goveda, ovc ali oslov. Travišča so v zgodovini velikokrat imela dvojno rabo; hkrati so bila pašniki in visokodebelni sadovnjaki, na strmih pobočjih pa so bila drevesa tudi preventiva proti plazenju zemlje. V zadnjih letih se ti sadovnjaki opuščajo, s projektom pa bomo na novo zasadili 3.200 sadik starih vrst sadnega drevja in zagotovili strokovno obrezovanje dreves v starih sadovnjakih.«
Foto: arhiv Zavoda RS za varstvo narave
Ocenjujejo, da bodo zarast odstranili na okoli 45 hektarjih kmetijskih površin in zagotovili njihovo nadaljnjo rabo za obdobje vsaj desetih let. Vodja svetovalne službe v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Peter Pribožič je postregel z zanimivo statistiko: »Na celotnem območju Haloz imamo 3.472 kmetij, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila iz kmetijskih programov. Vključenih je 7.917 hektarjev površin (od tega 4.319 hektarjev travniških), torej v povprečju le 2,28 hektarja površin na eno od teh kmetij, kar je specifika Ha-
loz. Znotraj območja je 510 hektarjev površin opredeljenih kot zaraščenih, s projektom bi torej ponovno vzpostavili okoli 10 % teh zemljišč. Letos bodo sredstva za krčenje zaraščenih površin na voljo tudi na podlagi posebne uredbe, nekaj hektarjev bo očiščenih še z LAS Haloze.«
Poudaril je, da ima projekt za Haloze tudi promocijski učinek: »O Halozah se zdaj več govori, tudi o njihovem razvoju na drugih področjih. Zato smo lahko za to območje malo bolj optimistič-
Priloznost za lastnike in zakupnike zemljišč
V teh dneh je Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Halo v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj na spletnem portalu www.travisca.haloze.org objavilo poziv za vključitev v projektne aktivnosti ohranjanja suhih travišč Haloz. Nanj se lahko prijavijo lastniki ali zakupniki (posamezniki, kmetijska gospodarstva, društva in občine) površin s suhim travnikom, pašnikom ali visokodebelnim sadovnjakom na območju Natura 2000. Na razpolago je okoli 450.000 evrov, poziv bo odprt do porabe sredstev (projekt se bo iztekel oktobra 2020), dodatne informacije pa je moč dobiti na omenjeni spletni strani ali na telefonski številki 02 795 3200. Pripravili bodo tudi dve delavnici: prva bo 4. maja ob 10. uri v konferenčni dvorani Občine Majšperk, druga pa 9. maja ob 19. uri v prostorih Turističnega društva Klopotec v Zgronjem Leskovcu.
Javni poziv je razdeljen v tri različne sklope, prijavitelji pa morajo za vsakega od njih določiti površine zemljišč. Sklop A ponuja brezplačen najem gorskih kosilnic, kosilnic na nitko in prikolic za živali. V sklopu B so zajeti ograje za drobnico, govedo ali osle, sadilni material z individualno zaščito, obrezovanje sadnih dreves v visokodebelnih sadovnjakih in čiščenje zarasti. Sklop C ponuja odkup oz. najem zemljišč. Direktor PRJ Halo Jernej Golc je poudaril, da bodo na svoj račun tokrat prišle tudi manjše kmetije: »Za najem gorskih kosilnic mora prijavitelj upravljati z vsaj 20 hektarji zemljišč, za kosilnice z dvema hektarjema, za sadike sadnega drevja in najem pašne opreme pa zadošča 0,3 hektarja zemljišč.«
Foto: Monika Podgorelec za ZRSVN
Čmrljeliko mačje uho je le ena od številnih vrst divjih orhidej, ki rastejo v Halozah.
ni.« Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta si kmetijstvo in naravovar-stvo tokrat podala roki. Kaliga-ričeva je dejala: »Varstvo narave in kmetijstvo nista vedno prepoznana kot partner, ampak ravno s projektom Življenje traviščem skušamo to spremeniti. Tistim, ki še imajo interes obdelovati haloško zemljo, želimo to olajšati. Tistim pa, ki jih boli srce, ko gledajo, kako se jim pobočja zaraščajo, želimo ponuditi priložnost, da se to prepreči.«
Eva Milošič
Cvetele bodo jablane
V ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu imajo v registrih ekstenzivnih sadovnjakov popisane stare sorte sadnega drevja, ki so bile v Halozah najpogostejše. Lokalni koordinator za projektno podobmočje Haloz Aleksander Koren iz Zavoda RS za varstvo narave je pojasnil, da so sprva nameravali vzgojiti in namnožiti sadike teh sort: »Žal pa so sistem vzgoje, registracija in birokracija tako zapleteni, da smo obupali.« Sadike morajo namreč biti vzgojene ekološko, da se lahko kmetje kasneje prijavljajo za različne subvencije ...
»Največji nabor starih sort sadnega drevja ima Kartuzija Pleterje, kjer smo izbrali večino v Halozah tradicionalno zastopanih sort. Gre za stare slovenske sorte iz registra sadnega drevja Slovenije,« je povedal Koren. Po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje« bo na voljo 3.200 sadik sadnega drevja: 1.930 sadik različnih sort jablan, 630 hrušk, 250 češenj, 200 orehov in prav toliko sliv, 30 višenj, 30 nešpelj in 30 sadik nekoliko pozabljenega skorša. Drevesne sadike v Pleter-jah razvijajo že eno leto, za sajenje bodo nared jeseni prihodnje leto.
/
vencije«
Komendi, ki ga prireja Konjeni-
kmetovalce v nakupu nove kmetijske mehanizacije. A kot opaža Stare, povpraševanje po njihovih strojih temelji na potrebah kmetovalcev. »V Sloveniji kmetje kupujejo stroje, ko jih potrebujejo in vsaj v našem segmentu nakupi niso tako močno povezani s subvencijami, saj imamo v naši ponudbi mehanizacijo za manjše in srednje pridelovalce. Če nekdo potrebuje stroj, ga bo kupil ne glede na subvencijo,« je še povedal Stare.
Sicer pa si je pestro ponudbo kmetijske mehanizacije in opreme, gradbene mehanizacije in opreme, ogrevalne in hladilne tehnike, stavbnega pohištva ter tudi stanovanjske opreme, vrtne opreme ogledalo okoli 70.000 ljudi.
MV
10 Štajerski
Kultura
petek • 21. aprila 2017
Ptuj • Festival mlade ustvarjalnosti Urška
Ljudje se beremo... in pišemo
V torek, 11. aprila, je ptujska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z državnim skladom pripravila regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška za severovzhodno Slovenijo.
V Stari steklarski se je v torek predstavilo deset mladih literatov; na fotografiji prva skupina s selektorjem Zoranom Pevcem. Od leve: Z. Pevec in literati Ana Topolovec, Jure Januš, Nika Švab, Simona Dijak in Aljaž Primožič.
Srečanje se je začelo s popoldanskimi delavnicami z mentorjem dr. Zoranom Pevcem, ki se jih je udeležilo deset literatov - pesnikov, prozaistov in tudi dramatikov. Z. Pevec je pozneje vodil literarni večer, poklepetal z mladimi avtorji, ti pa so se predstavili s svojimi pesmimi in odlomki iz daljših literarnih del. Tako smo v pogovoru izvedeli, da kljub drugačnemu splošnemu mnenju ljudje veliko beremo; mogoče vsi ne ravno umetnostnih besedil, ampak pisana beseda nas pravzaprav obkroža na vsakem koraku in je neizogibni del našega življenja. Zanimiv je bil
podatek, da literarni strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okrog 700 bralcev poezije. Koliko je kupcev tovrstnih knjig, ne vemo, ampak ker so zapisane naklade na njih 500, od tega pa se jih proda dobra polovica, najbrž tudi današnji pesniki od pesnikovanja ne morejo preživeti.
Bodo od svojega literarnega ustvarjanja živeli nastopajoči na tokratnem literarnem večeru? Za mnoge to ni bil prvi javni nastop in upamo, da ne zadnji. Predstavili so se: Ana Topolovec, Jure Januš, Nika Švab, Simona Dijak, Aljaž Primožič, Aleš Ropoša, Julija Hvalec,
Marcel Baranja, Jan Franc Podbre-žnik in Aleš Jelenko. Sicer pa je na razpis JSKD poslalo svoja dela šestnajst mladih piscev, kar v današnjem času, ki hlepi samo po materialnih dobrinah (kot je zapisala v zaključku svoje zgodbe Pet milijonov Simona Dijak: »Sto posto imajo pet milijonov razlogov, zakaj se še vedno nahajajo v nakupovalnem centru, čeprav je uradno že zaprt. In s sabo vlačijo otroke, ki se slinijo ob svetlečih izložbah in cvilijo od lepote kapitalizma.«), ni slabo.
Sicer pa jih je glede materialnih skrbi »potolažila« mestna svetnica Tanja Meško Tonejc, ki
jim je v pozdravnem govoru med drugim omenila, da imajo srečo, ker se ukvarjajo z umetniško dejavnostjo, za katero ne potrebujejo ateljejev, dragih pripomočkov, pač pa le papir in svinčnih ali v današnjem času tablični računalnik, celo telefon je dovolj dober ... Česa drugega jim materialno ne bo nihče omogočil, saj se ljubiteljska kultura v proračunih lokalnih skupnosti ne najde z velikimi številkami.
Z glasbo na saksofonu je večer popestrila Ronja Jakomini, učenka Glasbene šole Karola Pahorja.
jš
Slovenija • Državno srečanje tamburašev in mandolinistov
Drago Klein med dobitniki priznanja
V Žalcu je bilo v soboto, 8. aprila, že 37. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki so mu tokrat pridružili še prvo srečanje otroških tamburaških skupin in orkestrov.
Na tradicionalnem srečanju v domu II. slovenskega tabora Žalec so sodelovale izbrane odrasle zasedbe, ki so jih strokovni spremljevalci Damir Zajec, Tomaž Habe in Helena Vidic izbrali na regijskih srečanjih v Majšperku, Brežicah in Ajdovščini, pridružil pa se jim je slovenski tamburaški podmladek na svojem prvem srečanju. Tako so se predstavile štiri
otroške ter pet odraslih tambura-ških zasedb iz celotne Slovenije in gosti iz Hrvaške: mladinski in otroški tamburaški orkester Carmen Cord Metlika, otroška tamburaška skupina Bisernica Vipava in otroški orkester Glasbenega društva Tamburjaši med mladimi ter tam-buraški orkester KUD Otona Župančiča Artiče, tamburaški orkester KUD Ivana Lončariča Trniče,
Med letošnjimi dobitniki najvišjega priznanja JSKD, Gallusove plakete, je tudi Drago Klein, dirigent tamburašev Majšperk in Cir-kovce.
Vipavski tamburaši, tamburaški orkester Šmartno, domačini, Petrovi tamburaši, in gostje srečanja iz Hrvaške - KUD Pregrada.
Ob odprtju je Javni sklad za kulturne dejavnosti podelil dve visoki priznanji za področje glasbene dejavnosti - Gallusovi plaketi. Prejela sta ju tamburaška mojstra Drago Klein in Damir Zajec.
Damir Zajec je kot tamburaš sodeloval s številnimi skupinami, prav tako pa je zanje ustvaril številne priredbe znanih skladb in avtorske skladbe. Njegovo ime velikokrat slišimo tudi na tamburaških srečanjih na Ptujskem, saj orkestri redno posegajo po njegovih skladbah oziroma priredbah. Še bolj znano pa je na našem koncu ime drugega prejemnika plakete, Draga Kleina, ki ga srečujemo kot dirigenta orkestrov v Majšper-ku in Cirkovcah, morda pa niste vedeli, da je tamburico poučeval tudi v več drugih orkestrih (Apače, Cirkulane, Dornava, Petrovi tamburaši iz Šempetra v Savinjski dolini), preizkusil pa se je tudi kot pevovodja moškega pevskega zbora Cirkovce. Drago Klein je prejel vse tri Gallusove značke (bronasto, srebrno in zlato), Gallusovo listino in leta 2004 grb občine Kidričevo.
Leta 2011 je prejel priznanje Sveta območne izpostave JSKD Ptuj. Organizacijsko je sodeloval pri prvi reviji tamburaških orkestrov, ki je bila 28. 3. 1976 v občini Ptuj. Drago že 42 let prenaša svoje znanje na mlade tamburaše in neutrudno piše odlične priredbe za tambura-ško glasbo. Do sedaj je napisal več kot 200 priredb različnih zvrsti, od klasike do rocka, saj po njegovem prepričanju glasba ne pozna meja in omejitev, kar najuspešneje redno dokazuje z obema svojima vrhunskima orkestroma - cirkov-škim in majšperškim.
jš
Foto: arhiv JSKD
Damir Zajec - letošnji dobitnik Gallusove plakete
Tednikova knjigarnica
Goljata čakam
Goljata čakam (2016) je naslov knjižne novitete, ki vam jo zelo priporočam. Si mislite, ljubi bralci, tokrat pa je Knjigarnica bolj namenjena odraslim?
Ime Goljat verjetno tudi vam spodbudi asociacije na tistega filistejskega okrutnega velikana, ki ga je premagal skromni pastir David. Od tod je tudi znana besedna zveza o boju med Davidom in Golja-tom, kar pomeni zmago srčnosti, spretnosti in poguma nad surovo in samovšečno močjo (več v Babilonski stolp in druge zgodbe, 2003). Goljat zveni nekam resno, strašljivo, predvsem pa močno in mogočno. In tudi imena Goljat ne boste našli v Leksikonu imen (2001), kjer so zbrana vsa mogoča imena, ki jih starši namenjajo svojim potomcem v naši deželi.
Antje Damm (1965, Wiesbaden, Nemčija) je pisateljica in ilustratorka v eni osebi in njen glavni literarni junak sedi na klopci avtobusne postaje in čaka. Ob njem pa cvetoče drevo. Nanj prileti ptica in čakajočega vpraša, kaj dela. Čakajoči odgovarja njej in vsem drugim:
»Goljata čakam. Zdaj zdaj bo prišel. Goljat je moj najboljši prijatelj.«
Taščica, ki na naslednji strani sedi na tem istem drevesu, le da je zdaj drevo odcvetelo in ni več belo, marveč mlado zeleno, je radovedna, ali je Goljat tudi tako močan kot glavni literarni junak. In izve, da je še bolj močan in je zelo pameten. Taščica pase svojo radovednost, medtem ko sedi v gnezdu. Minejo dnevi, minejo noči, vmes drevo na avtobusni postaji pordeči od sladkih češenj. Čakajoči pa čaka. Zdaj se pajek bohoti na svoji spretno spleteni mreži in taščica ima veliko dela z vedno lačnimi mladiči. Avtobusna postaja precej spremeni podobo, drevo je odeto v zlatorumeno barvo, ptice odhajajo v tople kraje ... Goljata pa ni in ni. Pripelje avtobus, poln je potnikov, a Goljata ni med njimi. Čez čas začne lahno naletavati sneg. In čez čas je celo Goljat malo pozabljen. Minili so trije letni časi, zima je globoka in tako globoko zaspi tudi čakajoči. Temu je, ko se zbudi, znova prijetno toplo in tisto drevo na avtobusni postaji, ob klopci, je spet odeto v prelestno belino cvetov. Pajek še ni uspel narediti svoje mreže . Takrat pa: rahel šum, rahel zdrs in čakajoči se spremeni v eno samo uho .Hej, pa saj to je prišel najboljši prijatelj - Goljat! Glej! Glej!
Ooo, kako se potrpežljivost obrestuje! O, kako se je trapasto ozirati na tisto, kar menijo drugi, in to kar tako, iz dolgočasja, ali pa morebiti celo iz zavisti .In kako lepo je imeti prijatelja, čeprav ga vidiš poredko in se moraš zanj potruditi, vanj verjeti in ga sprejemati takšnega, kot je.
Veste, v tej likovno in besedilno vrhunski slikanici, ki bo enako dobro dela otrokom in odraslim, je toliko enostavne življenjske modrosti, pa tudi presenečenj. Namreč: Goljat je polž. In je medvedov najboljši prijatelj.
Po likovni plati je slikanica posebno vabljiva, saj so ilustracije kot animacije za lutkovno predstavo.
AntjeDamm, ki je študirala arhitekturo, se tako drugič predstavlja slovenskemu bralskemu občinstvu, njena prva prevedena slikanica, ki jo prav tako zelo priporočam, ima naslov Obisk in je odlična medgeneracijska pripoved. Obe slikanici, Obisk in Goljata čakam, sta izšli pri založbi Zala (Hlebce) in ju je prevedla Tina Mahkota. Obe avtorski slikanici dajeta bralcu-gledalcu občutek, da je prebral obširno, dolgo zgodbo, z mnogimi poudarki in podtoni, s skoraj meditacijskimi podobami ..., pa vendar sta knjigi Obisk in Goljata čakam predvsem slikanici.
Samo želimo lahko, da bo na slovenski knjižni trg prišlo več del iz bogatega, odmevnega opusa Antje Damm, ki je za svojo knjižno avtorsko dejavnost prejela mnoge nagrade.
Veliko veselja z branjem želi
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Foto: CG
Tenis
Tamara ugnala najvišje uvrščeno igralko
Stran 12
Odbojka
Močan pečat Anje Cvrn v ženski ptujski odbojki
Stran 12
Futsal
Ekipi FC Hiša daril Ptuj državni naslov v U-13
Stran 13
Košarka
Ob 20-letnici najboljši Vikingi
Strani 13
Nogomet
Gerečja vas vse bolj zadovoljna
Strani 14
Rokomet
Ormožani blesteli v Bugojnu
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 29. krog
Dvakrat zaostajali, na koncu celo bliže zmagi
Koper za Kidričane še naprej ostaja neosvojena trdnjava: tudi v osmem medsebojnem prvoligaškem srečanju rdečim ni uspelo zmagati (po 4 porazi in remiji). V ponedeljek so bili pred 500 gledalci morda celo najbližje temu, čeprav sta manjkala Matic Vrbanec (kartoni) in Derrick Mensah (bolezen). Kapetanski trak je nosil Luka Janžekovič.
Po zgrešeni priložnosti Lo-vra Bizjaka v 10. minuti so bili nevarnejši Koprčani. Tako je Matej Pučko v 18. minuti zadel vratnico, v 23. minuti pa so gostje povedli po lepi akciji Ivorja Horvata in zaključku nekdanjega Zavrčana Eda Kevina Kokorovica - 0:1. Domačini so bili blizu izenačenj v 33. minuti, ko je Bizjak stekel sam proti golu Anto-loviča, gostujoči branilec ga je podrl, sodnik Darjan Kovačič pa je le odmahnil z roko ... „Iz tekme v tekmo se ponavljajo sodniške napake, a vedno v našo škodo. Zakaj je tako, ne vem, trenerji in igralci na to nimamo vpliva," je po tekmi dejal domači strateg Slobodan Grubor, ki z igro v 1. polčasu ni bil zadovoljen: „Tekmo smo začeli preveč previdno, mogoče so igralci celo narobe razumeli moja navodila. Nisem si želel prevelikega tveganja, igralci pa so to vzeli kot manj agresivnosti v pokrivanju."
Drugi del je bil iz domače perspektive veliko boljši. To je
Aluminij - Koper 2:2 (0:1)
Pamic je zaigral za Hajdino
Posebna vez s Ptujem in Kidričevim pa veže tudi Igorja Pamica, nekdanjega odličnega hrvaškega napadalca, sedaj pa trenerja Kopra - pred 27. leti je tukaj služil vojaški rok. Kot zanimivost omenimo, da je v tistem času odigral nekaj tekem za ekipo - Hajdine! Na to sta ga v ponedeljek s spominsko fotografijo iz tistih časov spomnila Franc in Matija Brodnjak. Prisrčno srečanje ...
STRELCI: 0:1 Kokorovič (23.), 1:1 Bizjak (46.), 1:2 Križman (59.), 2:2 Bizjak (66.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Kocič, Damiš, Turkalj, Jakšič, Petrovič (od 79. Mesec), Muminovič, Škoflek, Tahiraj (od 82. Rebernik), Kramer (od 70. Panadič), Bizjak. Trener: Slobodan Grubor.
KOPER: Antolovič, Datkovič, Gregov, Horvat, Hodžič (od 85. Krivi-čič), Kokorovič (od 83. Tzandaris), Križman, Ibričič, Belima (od 72. Paljk), Pranjič, Pučko. Trener: Igor Pamič.
IGRALEC TEKME: Lovro Bizjak (Aluminij).
Edin Džeko v Kidričevem
Ponedeljkova tekma v Kidričevem je bila poleg dogajanja na zelenici zanimiva tudi zaradi nečesa drugega: tekmo je namreč spremljal tudi Edin Džeko! V Kidričevem je spremljal igro dobrega prijatelja Senijada Ibričica, ki brani barve Kopra (je njen kapetan).
Džeko je eden najboljših evropskih napadalcev, trenutno je član Rome, s 25 doseženimi zadetki pa je prvi strelec italijanske lige. Stalni reprezentant BiH je svoj vzpon proti zvezdniškemu statusu naredil v Nemčiji, pri Wolfsburgu, od koder je prestopil v Anglijo, k Manchester Cityju. Za bosansko reprezentanco je na 84 srečanjih zabil 50 zadetkov. Prav od tam pa izvira njegovo prijateljstvo z Ibričičem.
V
Foto: Črtomir Goznik
Lovro Bizjak (Aluminij, rdeči dres) je bil z dvema doseženima zadetkoma ena osrednjih figur ponedeljkove tekme.
Lovro Bizjak, Aluminij: „Za zmago nam je zmanjkalo malo sreče ali koncentracije, kljub vsemu pa se mi končni rezultat ne zdi tako slab. Po slabšem uvodu smo se pobrali, bili nevarni že ob koncu prvega dela, predvsem pa v drugem delu. Seveda sem vesel dveh doseženih zadetkov, obenem pa upam, da bo šlo tako tudi naprej."
Igor Pamic, trener Kopra: „Za nas je bila to specifična tekma, saj smo dvakrat vodili.
Ekipa, ki se resno poteguje za visoka mesta, bi to morala znati zadržati. A nam zaradi pomanjkanja koncentracije to ni uspelo, tudi na prejšnji tekmi je bilo tako. Ključ tekme je bil po mojem mnenju v 1. polčasu, ko bi morali povesti z dvema zadetkoma prednosti in nato vzeti tri točke. Na koncu bi lahko srečanje celo izgubili, saj je imel Aluminij v eni akciji dve priložnosti. Glede na prikazano je na koncu remi najpravičnejši."
Zaključno žogo so imeli domačini v 75. minuti, ko je po akciji Petroviča in Ško-fleka slednji iz bližine zadel vratnico, odbito žogo pa je po strelu Tahiraja na poti v mrežo blokiral Šime Gregov in svojo ekipo obvaroval poraza.
„Nekako je postalo stalnica, da en polčas igramo dobro, enega pa slabo, kot da smo uspavani. V drugem polčasu smo naredi večji pritisk, izenačili, a se po individualni napaki ponovno znašli v zaostanku. Še drugič smo se vrnili, nato pa dočakali celo svoji
priložnosti za zmago, a nam športna sreča res ni bila naklonjena. Koper je močan, a smo v drugem polčasu dokazali, da se da igrati tudi z njimi - mislim celo, da si iz akcije niso priigrali prave priložnosti," je po tekmi dejal Grubor.
Jože Mohorič
napovedal že sam začetek, saj je Lovro Bizjak izenačil že v prvem napadu. Muminovic je poslal visoko žogo na rob kazenskega prostora, Bizjak je ob Toniju Datkovicu odlično reagiral in žogo poslal mimo vratarja v gol - 1:1. Koper je z novim golom odgovoril že čez 13 minut: po podaji Puč-ka je Kokorovič streljal po sredini gola, Janžekoviču žoge ni uspelo zadržati v naročju, odbito žogo pa je Sandi Križman iz bližine brez težav potisnil v mrežo 1:1. Tokrat je še hitreje odgovoril Aluminij: po podaji Škofleka s strani je s strelom poskušal Kramer, po blokadi branilca je do žoge prišel Bizjak in jo poslal v gol - 2:2. Zanj je to že sedmi zadetek v sezoni.
Se en polom Olimpije, „goliada" v Domžalah
REZULTATI 29. KROGA:
Aluminij - Koper 2:2 (0:1);
Domžale - Krško 5:3 (4:1); strelci: 1:0 Firer (6.), 2:0 Balkovec (22.), 3:0 Majer (28.), 4:0 Firer (31.), 4:1 Škrbic (32.), 4:2 Škrbic (51.), 5:2 Vetrih (52.), 5:3 Dangubic (83.);
Olimpija - Radomlje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Karamatic (61.), 1:1 Benko (88.);
Rudar Velenje - Maribor 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Zahovic (39.); Gorica - Celje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Volaš (22.), 1:1 Boben (55.).
1. MARIBOR	29	19	7	3	57:22	64
2. DOMŽALE	29	15	6	8	57:33	51
3. OLIMPIJA	29	14	7	8	41:28	49
4. GORICA	29	12	9	8	39:34	45
5. CELJE	29	11	8	10	36:33	41
6. KOPER	29	9	11	9	31:35	38
7. RUDAR	29	9	8	12	41:42	35
8. KRŠKO	29	6	12	11	33:45	30
9. ALUMINIJ	29	7	8	14	29:49	29
10. RADOMLJE	29	1	8	20	20:67	11
V soboto s Celjem
Po treh zaporednih domačih srečanjih (Olimpija, Gorica, Koper) se nogometaši Aluminija v 30. krogu odpravljajo v goste ekipi Celja. Ta je pravi hit spomladanskega dela sezone, saj ni izgubila še nobenega srečanja (3 zmage, 5 remijev). Varovanci Igorja Jovičevica so remizirali na zadnjih treh srečanjih. Je v tem priložnost Kidričanov, ki so Celjane sploh prvič presenetili že v zadnjem krogu jesenskega dela sezone?
„Celje je prav tako dobra ekipa kot Koper, zato moramo opraviti dobre priprave. Potrebna bo popolna mobilizacija vseh, za tri točke bo treba odigrati izjemno tekmo. Tega si želimo, verjamem, da smo to tudi sposobni," je pred tekmo na Areni Petrol dejal Slobodan Grubor.
Dosedanje tekme v sezoni 2016/17:
3. krog: Aluminij - Celje 2:4 (1:1);
12. krog: Celje - Aluminij 1:0 (1:0);
21. krog: Aluminij - Celje 2:1 (0:0).
30. krog: Celje - Aluminij; sobota, 22. 4., ob 17.00
12 Štajerski
Šport
petek • 21. aprila 2017
Tenis • Pokal Federacij (FED Cup)
Tamara ugnala najvišje uvrščeno igralko na turnirju
Dalila Jakupovič, kapetan Andrej Kraševec in Tamara Zidanšek
Prenovljena slovenska ženska teniška reprezentanca (brez Polone Hercog in Katarine Srebotnik) je v Litvi začela nastope v 2. evro afriški skupini Pokala federacij (gre za žensko različico Davisove-ga pokala). Kapetan Andrej Kraševec ima na voljo kompaktno zasedbo, v kateri so Dalila Jakupovič (134. na WTA lestvici), Tamara Zidanšek (142.), Kaja Juvan in Andreja Klepač.
Slovenke nastopajo na turnirju v mestu Šiauliai, ki leži severno od Kaunasa, v njem pa živi nekaj več kot 100 tisoč prebivalcev. Žreb jih je uvrstil v skupino A, kjer so še ekipe Švedske, JAR in Norveške, v skupini B nastopajo Litva, Luksemburg, Danska in Egipt. Dvoboji potekajo na hitri podlagi.
Naša dekleta so se v uvodnem krogu pomerila z ekipo Švedske, v kateri nastopa najvišje uvrščena igralka na celotnem turnirju - 28-letna
Johanna Larsson (53 ). A
varovank Andreja Kraševca to ni prestrašilo, še zdaleč ne... Prva je na igrišče stopila Jakupovičeva, ki je sicer težje od pričakovanj ugnala tretje postavljeno Švedinjo Cornelio Lister (606.). Za njo je bil na sporedu dvoboj prvih igralk obeh ekip (glede na vrstni red na WTA-lestvici 10. aprila, op. a.), Tamare Zi-danšek in Johanne Larsson. Za 19-letno članico TK Terme Ptuj je bil to sploh prvi dvoboj v Pokalu federacij! Varovanka trenerja Zorana Krajn-
ca je odigrala več kot odlično in po uri in 45 minutah igre slavila prestižno zmago. Višje uvrščene igralke doslej pač še ni ugnala... Tamara je bila odlična v izkoristku break priložnosti, izkoristila je vse štiri (po dve v 1. in 3- nizu), od tekmice je bila boljša tudi v vseh drugih parametrih teniške igre. Končni zbir točk je bil 86:72. V tretjem srečanju sta izkušena igralka dvojic Andreja Klepač in mladinka Kaja Juvan potrdili vlogo favoritinj in proti švedski dvojici zmagali brez poseb-
»Zadovoljen sem z uvodno zmago in tudi z igrami, ki so jih prikazala dekleta. Odlična je bila Zidanškova, ki je odigrala izjemno tekmo, in to proti najboljši igralki na tem tekmovanju. Larssonovi je tudi sreča malce pomagala v drugem nizu, v nasprotnem bi Tamara zmago lahko slavila že prej. V tretjem nizu je pokazala svojo kakovost in brez težav opravila z nasprotnico. Tokrat smo premagali prve nosilke in nadaljujemo lahko ambiciozno, a pot do finala je še dolga,« je zmago proti Švedski komentiral Andrej Kraševec, kapetan slovenske reprezentance.
2. evroafriška skupina (turnir v Litvi):
1.	krog: Slovenija - Švedska
3:0 (Dalila Jakupovič - Cornelia Lister 6:2, 4:6, 6:3; Tamara Zidanšek - Johanna Larsson 6:3, 3:6, 6:3; Andreja Klepač/ Kaja Juvan - Jacqueline Cabaj Awad/Kajsa Rinaldo Persson 6:2, 7:5).
2.	krog: Slovenija - JAR 2:0 (Jakupovič - Ilze Hattingh 6:2, 6:3; Zidanšek - Channel Sim-monds 6:4, 6:2; Klepač/Jaku-povič - Hattingh/Le Roux (po sklepu redakcije).
3.	krog: Slovenija - Norveška (v petek, 21. 4.)
nih težav v dveh nizih.
Slovenija je tako dosegla prvo zmago na poti k prvemu mestu v skupini, kar ji omogoča mirnejše nadaljevanje turnirja. V 1. evroafriško skupino se bosta uvrstili finalistki turnirja v Litvi.
Slovenke so bile suverene tudi v drugem dvoboju proti reprezentanci Južnoafriške republike, slavile so brez izgubljenega niza.
Pet dni, pet tekem
Ptujčan Blaž Rola (264. na ATP) je v noči s srede na četrtek na Floridi končal nastope na močnem challenger turnirju z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Zaradi slabega rankinga je moral najprej opraviti s kvalifikacijami, zaradi česar je v petih dneh odigral pet dvobojev.
V kvalifikacijah je bil 5. nosilec, a se je moral za vsako od
Challenger turnir v Sarasoti na Floridi (100.000 dolarjev):
rezultati, kvalifikacije:
1.	krog: Rola (5.) - Collin Johns (ZDA) 6:0, 3:6, 6:2;
2.	krog: Rola (5.) - Gonzalo Escobar (Ekvador) 7:5, 6:7(4), 6:4;
3.	krog: Rola (5.) - Stefan Kozlov (ZDA, 1.) 2:6, 6:4, 6:2.
Glavni turnir:
1.	krog: Rola - Sebastian Kor-da (ZDA) 6:1, 6:2;
2.	krog: Rola - Jared Donaldson (ZDA, 1.) 4:6, 6:3, 4:6.
Blaž Rola
treh zmag posebej potruditi, vsi trije dvoboji so trajali tri nize. Proti Johnsu je tako na igrišču preživel skoraj 2 uri, proti Escobarju 3 ure in pol, za konec pa proti Kozlovu še naslednji dve uri - skupaj več kot sedem ur. Samo v kvalifikacijah ... Na srečo je bil uspešen, čeprav je bil izziv zadnjega kroga proti 1. nosilcu kvalifikacij Stefanu Kozlovu kar precejšen, 19-letnik je namreč 137. na ATP-lestvici. S tem mladim igralcem je bil uspešen drugič zapored v zadnjih tednih, ugnal ga je tudi v Panami.
S sinom Petra Korde, nato na 1. nosilca
V 1. krogu glavnega turnirja ga je vendarle čakala vsaj nekoliko lažja naloga, igralec s posebnim povabilom. To je bil 16-letni Sebastian Kor-da, sin nekdanjega uspešnega češkega igralca Petra Korde, ki je klonil po manj kot uri igre. A to je bil le trenutek sreče v žrebu, saj je Blaža že v naslednjem krogu čakal 1. nosilec, Jared Donaldson (73 ). 20-letnik je eden največjih ameriških teniških upov, nazadnje se je npr. na
mastersu v Miamiju s petimi zmagami prebil iz kvalifikacij do osmine finala. Dvoboj je bil izjemno tesen skozi celoten potek, odločale so nian-se. Tako je imel Blaž v 1. nizu tri break priložnosti, a je Donaldson pri vseh odlično ser-viral. Na drugi strani je sam prvo izkoristil in prednost zadržal do konca. V drugem nizu se je zgodba obrnila, tokrat je edino priložnost izkoristil Blaž in izenačil v nizih. Tretji niz je znova bolje odprl Ptujčan, ki je po začetnem festivalu breakov povedel 3:1. Jared je uspel izenačiti na 3:3, nato pa je znova »visel«. Naš igralec priložnosti ni uspel unovčiti za nov break, tako da je Američan v končnici vodil 5:4, serviral je Rola. Hitro se je znašel v velikih težavah (0:40), a je vse tri meč-žogice ubranil (40:40). Donaldson si je priigral še četrto in jo uspešno unovčil za napredovanje v četrtfinale . Končno razmerje točk je bilo 95:98. Glede na izkušnje iz letošnjega leta najbrž ni treba posebej izpostavljati, kakšna je najbolj zanesljiva stava na zmagovalca turnirja - Jared Donaldson .
JM
Odbojka • Anja Cvirn
Močan pečat Anje Cvirn v ptujski odbojki
Tenis, judo, odbojka - to je zaporedje športov, ki jih je kot majhna deklica preizkusila Anja Cvirn. Ustavila se je pri zelo lepem in dinamičnem športu, pri odbojki, v kateri je vztrajala kar 21 let.
Njen prvi trener je bil Ludvik Vogrinec in pri njem je vidno napredovala, saj je igrala navadno zraven leto ali celo več starejših igralk. Z zavzetimi treningi je hitro napredovala in je kot članica mariborskega Branika zabeležila nekaj dobrih rezultatov v kadetski in mladinski konkurenci. Bila je tudi članica slovenske ženske odbojkarske reprezentance v mlajših
selekcijah. Ob Vogrincu so jo v času njenega športnega razvoja trenirali še Edi Dolin-šek, Franci Leber in Dragutin Baltic. Slednji je nadarjeno Cvirnovo leta 2000 pri njenih 16 letih uvrstil v člansko ekipo Infond Meltal Branika, kjer je še bolj napredovala.
V tej ekipi je s časom postajala vedno pomembnejši člen. V mariborskih vrstah si je priigrala naslov državne in pokalne prvakinje, medtem ko njen igralski vrhunec predstavlja igranje v ligi prvakinj. Po nekajletnih uspešnih igrah in krajšem premoru je s trenerko Sergejo Lorber sprejela izziv, da pomaga ptujski
Fotzo: Črtomir Goznik
Anja Cvirn je v ptujski odbojki v desetih letih delovanja pustila močan vtis.
ekipi v sredini prejšnjega desetletja v boju za obstanek v takratni 2. državni odbojkarski ligi. Z odličnimi igrami Cvirnove in vseh odbojkaric so Ptujčanke ostale v ligi in so
kasneje še dve leti nastopale v elitnem slovenskem odbojkarskem tekmovanju. Sledila je rahla rezultatska stagnacija ptujske ženske odbojke, ki pa ima v zadnjih letih ponovno
krivuljo usmerjeno navzgor.
Pri tej krivulji in konstantnem dobrem igranju v 2. ligi vzhod ima največ zaslug prav sprejemalka-napadalka Anja Cvirn. Ta je bila vodil-
na igralka ptujskega kluba, v katerem je uspešno nastopala približno deset let. Po koncu letošnje sezone 2016/17 se je po tekmi proti Svolleyu iz Vuzenice uradno poslovila od aktivnega igranja odbojke. Šlo je za zelo čustven trenutek in eno izmed pomembnih prelomnic v življenju odlične športnice. Tako je v prihodnosti ne bomo več srečevali na igrišču, ampak ob njem. Anja ostaja v ženskem Odbojkarskem klub GSV Zava Ptuj kot trenerka mlajših selekcij in že vadi z igralkami, starimi od 10 do 12 let. Kaže jim osnove odbojkarske igre in jih usmerja na športno pot.
Njena športna pot je bila zelo uspešna, s soigralkami se je iskreno veselila vsake dobre poteze, točke ali zmage. Slednjih je bilo zelo veliko in pri zmagah ptujskega odbojkarskega kolektiva je vedno z velikim deležem sodelovala Cvirnova, ki je v zadnjem desetletju pustila močen pečat v ženski odbojki na Ptuju.
David Breznik
petek • 21. aprila 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Futsal • Državno prvenstvo U-13
Hiši daril državni naslov
KMN Meteorplast - FC Hiša daril Ptuj 2:6 (1:3)
Dvorana ŠIC Ljutomer, 200 gledalcev, sodnika: Simon Grlec in Dejan Veselič.
STRELCI: 1:0 Rudolf (4.), 1:1 Milic (9.), 1:2 Milic (19.), 1:3 Bezjak (20.), 1:4 Bezjak (21.), 1:5 Domjan (23.), 2:5 Lebar (29.), 2:6 Ali (30.).
KMN METEORPLAST: Vršič, Kos, Horvat, K. Plej, M. Plej, D. Graj, Rudolf, Balažič, Čuk, N. Graj, Rajh, Lebar, Houbar, Šte-
Pod okriljem Šahovske zveze Slovenije je bilo v organizaciji Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote izvedeno tekmovanje v 2. slovenski ligi za članice. Prvenstvo je bilo odprto, zato se ga je udeležilo kar 20 ekip, med njimi tudi ekipa ŠD Ptuj, ki je ob koncu zasedla odlično 5. mesto.
Tekmovanje je potekalo dva dni, v katerih so dvočlanske ekipe odigrale devet krogov pospešenega tempa. Predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžerje v ekipo uvrstil izkušeno MM Anito Vrabič Ličina, ob njej pa še tri mladinke Aljo Janžekovič, Niko Kralj in Amalijo Skok. Žal se iz opravičenih razlogov tekmovanja nista mogli udeležiti Anita in Amalija, zato sta vso breme morali prevzeti 18-letna Alja Janžekovič in 12-letna Nika Kralj. Obe sta igrali na višjih šahovnicah kot bi sicer ob popolni zasedbi. Alja seje tako na prvi šahovnici srečala z vsemi najboljšimi in
fanec. Trener: Tadej Vogrinec.
FC HIŠA DARIL PTUJ: Petrovič, Kolar, S. Čeh, Šega, Verlak, Stojkovič, L. Čeh, Brumec, Domjan, Jerenko, Bezjak, Milic, Ali, Kolednik. Trener: Aleksander Furek.
Mladi Ptujčani so državni prvaki v futsalu v kategoriji U-13. V obeh finalnih tekmah so premagali ljutomerski Meteorplast (12:4, 6:2) in se zasluženo veselili lovorike. Po visokem porazu na Ptuju so domačini šli na povratno tekmo z željo, da odličnim gostom zadajo poraz, vendar
iztržila dve zmagi in dva remija, petkrat pa je morala podpisati poraz. Tudi Nika Kralj na drugi šahovnici ni imela lahkega dela, ki pa ga je opravila z odliko. Zmagala je šestkrat, med drugim tudi proti Fide mojstrici Ani Biti, večkratni slovenski članski reprezentantki ter mojstrski kandidatki Mireli Ahmatovič,
je bila tudi tokrat kakovost na strani ekipe, ki jo vodi Aleksander Furek. Gostitelji so pred okoli 200 gledalci, ki so pripravili odlično vzdušje, povedli z zadetkom Aneja Rudolfa, vendar so Ptujčani v nadaljevanju tekme s po dvema zadetkoma Nina Milica in Bona Bezjaka spreobrnili potek in mirno pripeljali tekmo do konca. Pokale in medalje sta mladim nogometašem podeljevala predsednik komisije za futsal pri NZS Vlado Močnik in sekretar Stane Kokalj.
MŠ
medtem ko je remizirala z mednarodno mojstrico Kiti Grosar, dvakrat pa je srečanje izgubila. Z osvojenimi 6,5 točke je zasedla odlično drugo mesto na svoji šahovnici, boljša od nje je bila le MM Kiti Gorsar iz Nove Gorice. Ptujčanki sta zasedli odlično peto mesto, kar je bilo tudi začetno izhodišče, vendar ob
V	soboto, 8.4., je v Kidričevem potekal zaključni turnir lige Vzajemna PARKL. Liga PARKL letos obeležuje 20-le-tnico obstoja, zato je zaključni turnir simbolično potekal tam, kjer se je pot lige tudi začela, v Kidričevem.
V	finalu sta se pomerili mariborski ekipi Adecco Maribor in MB Vikingi, nekoliko presenetljivo pa so slavili Vi-
upoštevanju osnovne postave na čelu z MM Ličina Vrabič. Alji se nekoliko pozna pomanjkanje nastopov, Nika pa je ponovno dokazala, da se razvija v stabilno igralko, na katero je treba v prihodnje še kako računati. Ob vztrajnem individualnem delu in strokovni podpori matičnega društva in tudi zveze se za njen napredek ni bati.
Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, članice ekip pa medalje. Podeljenih je bilo tudi več praktičnih nagrad, zmagovalna ekipa pa se je uvrstila v prvo državno člansko ligo za leto 2018, iz katere je izpadla osmouvrščena ekipa prve lige, ŠD Domžale.
Rezultati: 1. ŠK Nova Gorica 17 (15), 2. ŠD Posočje 14 (13,5), 3. ŠK Postojna 13 (13), 4. ŠD Triglav Krško 12 (12), 5. ŠD Ptuj 10 (Alja 3, Nika 6,5, skupaj 9,5 točke) itd.
Silva Razlag
kingi. Pri zmagovalni ekipi so bili najboljši strelci Jan Nic (22 točk), Rok Smaka (15) in Merlin Zahaj (12), pri poražencih pa Tadej Horvat (23), Elvis Kadič (17) in Robi Stojkovič (9).
V tekmi za 3. mesto je bila ekipa MCAPro Rams (Leon Mihelič 23) uspešnejša od Ki-dričanov (Andrej Mesarič 18, Denis Hvalec 13).
Prvenstva ŠD Ptuj
Na hitropoteznih in pospešenih turnirjih, ki se igrajo v ciklusu tekmovanj za društveno prvenstvo za leto 2017, je bila udeležba članov društva zelo skromna. Večina predvsem mlajših igralcev je v tem času nastopala na številnih tekmovanjih v državi v svojih starostnih kategorijah, zato na društvenih turnirjih ni mogla sodelovati.
Na hitropoteznem turnirju v marcu so bili doseženi naslednji rezultati: David Zagoršek 5 točk, Rajko Gabrovec 4 točke, Darko Dominko 3,5 točke, Milan Fijan in Leon Selišek po 3 točke, Martin Majcenovič 1,5 točke in Ciril Kužner 1 točka.
Na pospešenem turnirju v istem mesecu so bili rezultati naslednji: Andraž Šuta 7 točk, Davis Murko 6 točk, Milan Fijan in Martin Majcenovič po 4 točke, Jaka Rozman, Janko Bohak
Rezultati, Vzajemna PARKL, zaključni turnir:
tekma za obstanek/napredovanje v 1. ligo: KK Ruše -ŠD Cirkovce 63:55;
tekma za 3. mesto lige: MCAPRO RAMS - ŠD Kidričevo 60:57;
finale lige: KK Adecco Maribor - MB Vikingi 69:74.
UR
in Leon Selišek po 3,5 točke, Ciril Kužner 2,5 točke in Nika Kralj 2 točki.
V marcu so bili na hitropoteznem turnirju rezultati naslednji: David Murko 9 točk, Andraž Šuta 7,5 točke, Branko Orešek 4 točke, Matjaž Zupanič 3,5 točke, Boris Žlender in Martin Majcenovič po 3 točke.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali standardnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zmagal je mednarodni mojster Danilo Polajžer s 6 točkami pred Andražem Šuto s 5,5 točke in Davidom Murkom s 5 točkami. Sledili so: Boris Žlender 4,4 točke, Leon Selišek 4 točke, Martin Majcenovič 3,5 točke, Ciril Kužner in Branko Orešek 3 točke, Roman Rozman 2,5 točke, Darko Dominko in Milan Fijan 2 točki in Tadej Murko 1 točka.
Janko Bohak
m
Namizni tenis • DP za kadete in kadetinje
Mladi Ptujčani, ki jih vodi Aleksander Furek, so zasluženo postali državni prvaki.
Košarka • Vzajemna PARKL
Nove medalje za klub iz Cirkovc Ob 20-letnici najboljši Vikingi
Od 8. do 9. aprila je v Komendi v organizaciji NTS Mengeš potekalo državno prvenstvo za sezono 2016/17 za kadete in kadetinje. Na njem so iz NTK Cirkovce nastopile Nika Belaj, Ina Unger ter Lara Belaj, barve NTK Ptuj pa so branili Daniela Tomanič Butkovska, Kiara Šegula, Nino Šegula in Miha Smrdel.
Na Gorenjskem je najboljšo igro prikazala Ina Unger (NTK Cirkovce), ki je osvojila kar 2 medalji: bronasto je osvojila v paru z Niko Belaj (NTK Cirkovce), srebrno pa v mešanem paru z Žigom Kristjanom Žigonom (NTK Fu-žinar). Med posameznicami sta se Ina Unger in Nika Belaj uvrstili v četrtfinale (od 5. do 8. mesta), pri čemer je Ina izgubila proti najboljši kadetinji in kasnejši zmagovalki Lei Paulin (NTK Arrigoni), Nika pa tesno proti Tari Ko-betič (NTS Mengeš). Enak dosežek je uspel tudi Danieli Tomanič Butkovski.
Rezultati:
kadetinje, posamezno (38 nastopajočih): 1. Lea Paulin (Arrigoni), 2. Tjaša Novak (Kajuh Slovan); 5.-8. Ina Unger, Nika Belaj, Daniela Tomanič Butkovska; 17.-20. Lara Belaj;
kadeti, posamezno (63): 1. Matija Novel (Arrigoni), 2. Jan Jevšnik (Tempo); 17.-32. Nino Šegula;
kadetinje, dvojice (19): 1. Pavlin/Ljuba (Arrigoni), 2. V. Kobetič/T. Kobetič (Mengeš), 3.-4. N. Belaj/I. Unger (Cirkovce), Novak/Kovačec (K. Slovan/Kema), 5.-8. Tomanič-Butkovska/Paljk (Ptuj/Arrigoni);
Šah • Ženska 2. liga
Ina Unger in Nika Belaj (NTK Cirkovce)
kadeti, dvojice (31): 1. Novel/Rose (Arrigoni/ Savinja), 2. Žigon/Godec (Fužinar), 9.-16. Smo-diš/Šegula (MB/Ptuj);
mešane dvojice (38): 1. Novel/Paulin (Arrigoni), 2. Žigon/Unger (Fužinar/Cirkovce); 5.-8. Zupan-čič/Tomanič-Butkovska (Krka/Ptuj), Kole/Belaj (Vesna/Cirkovce).
JM
V finalu lige Vzajemna PARKL je bila boljša ekipa MB Vikingi (v temnih dresih).
Ptujčankam odlično peto mesto
Foto: MS
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 21. aprila 2017
Nogomet • Super liga
Gerečja vas vse bolj zadovoljna
REZULTATI 16. KROGA:
Stojnci - Apače 2:0 (0:0); strelca: 1:0 P. Petrovič (63.), 2:0 S. Meznarič (83.);
Podvinci - Kety Emmi Bistrica 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Orovič (31.), 1:1 Mlinar (37.);
Gerečja vas - Cirkulane 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Rozman (40.), 2:0 Leben (59.), 3:0 Leben (68.);
Središče ob Dravi - Bukovci 3:2 (1:2); strelci: 0:1: Antolič (18.), 0:2 Antolič (44.), 1:2 Jau-šovec (45.), 2:2 Rakovec (60., z 11 m), 3:2 Rakovec (70.);
Hajdina - Skorba 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Štumberger (1.), 1:1 Lenart (83.), 2:1 Štumberger (92.).
16 12 1 16 10 1 16 7 4 16 8 1
1.	GEREČJA VAS
2.	STOJNCI
3.	BUKOVCI
4.	APAČE
5.	ŠD HAJDINA
6.	K. E. BISTRICA
7.	CIRKULANE
8.	SREDIŠČE
7 3 6 3 5 4 5 3
50:17 31:16 30:25 30:35 30:33 23:24 19:23 22:32
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Gerečja vas - Cirkulane
9.	NK PODVINCI
10.	SKORBA
4 3 9 4 1 11
22:41 25:36
O dveh tekmah 16. kroga Superlige smo že pisali, na velikonočni ponedeljek pa so bile odigrane še preostale tri. Gerečja
vas, glavni favorit za naslov, ni imela nobenih težav s Cirkula-nami in je slavila na krilih dveh zadetkov Lebna. Stojnci so Apačam zadeli prvi poraz spomladi, obenem pa rumeno-črni
zaenkrat ostajajo edina ekipa, ki še sledi vijoličastim. Podvinci in Bistrica sta remizirala, oba zadetka pa sta padla v prvem polčasu.
tp
Bowling • Podjetniška liga
Veliki prehodni pokal v trajno last Dokl gostinstvu
Naslednji teden bo padel za-stor za 21. izdajo podjetniške lige, sploh prvič v njeni zgodovini pa se je zgodilo, da je ena od ekip trikrat zapored osvojila naslov prvakov. To je letos uspelo ekipi Dokl gostinstvo, s čimer bo veliki prehodni pokal prejela v trajno last.
V tem krogu prvaki niso blesteli, a so kljub temu visoko zmagali. Najboljši ekipni rezultat je dosegla ekipa Tames (2962), ki je s tem storila korak bližje k osvojitvi 2. mesta. VGP Drava je s Talumom odigrala enakovredno tekmo, s »samo« petimi točkami pa so vendarle
nekoliko zaostali za Tamesom. V derbiju spodnjega dela lestvice je ženska ekipa Tiskarne Ekart ugnala ekipo Nova prodaja in ji prepustila mesto na začelju. Ekipa Perutnine Ptuj je SKEI odščipnila tri točke in jim zmanjšala možnosti za boj za 3. mesto.
Med posamezniki so se kar trije igralci Tamesa uvrstili med najboljšo deseterico, prav na vrh se je zavihtel Igor Vidovič. Blizu sta bila še Zvonko Čerček in Matic Dokl.
V ponedeljek in torek bodo na sporedu srečanja zadnjega kroga, že v sredo pa bo zaključni turnir posameznikov, s čimer se bo tudi uradno zaključila sezona letošnje spomladanske lige.
REZULTATI 12. KROGA: Perutnina Ptuj - SKEI 3:5, Dokl
gostinstvo - Radio Tednik Ptuj 8:0, Tiskarna Ekart - Novo prodaja 6:2, Gostišče Iršič - Elektro Maribor 7:1, Tames - Saubermacher Slovenija 8:0, Talum - VGP Drava 3:5. Restavracija Pan - Bowling center Ptuj.
1. DOKL GOSTINSTVO	12	2800	81
2. TAMES	12	2962	68
3. VGP DRAVA	12	2675	63
4. SKEI PTUJ	12	2698	58
5. GOSTIŠČE IRŠIČ	12	2787	57
6. BOWLING CENTER PTUJ	11		55
7. TALUM	12	2648	51
8. RADIO TEDNIK PTUJ	11	2446	47
9. ELEKTRO MARIBOR	12	2500	43
10. PERUTNINA PTUJ	12	2300	36
11. RESTAVRACIJA PAN	11		26
12. TISKARNA EKART	12	2523	25
13. SAUBERMACHER SLOV.	11	2309	24
14. NOVO PRODAJA	12	2478	22
RAZPORED 13.	KROGA:		po-
nedeljek, 24. 4., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Novo prodaja,
Radio Tednik Ptuj - VGP Drava, Bowling center Ptuj - SKEI, Tiskarna Ekart - Elektro Maribor; torek, 25. 4., ob 19.00: Restavracija Pan - Saubermacher Slovenija, Tames - Dokl gostinstvo, Gostišče Iršič - Talum.
JM
Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Igor Vidovič (Tames) 794, 2. Zvonko Čerček (Talum) 785, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 775, 4. Marko Šauperl (Tames) 757, 5. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 753, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 741, 7. Robert Šegula (Tames) 739, 8. Jernej Ci-glar (Perutnina Ptuj) 737, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 717, 10. Gregor Mi-ložič (Dokl gostinstvo) 716.
-i¡. ' >■1 -
STOJNCI /A
football team
j-^fp- » i r„\YJ -i 11 ■ t m
ŠPORTNI PARK STOJNCI IfiUU SREDA, 26. APRIL, 2017
Znani športniki, estradniki, umetniki ter slovenska narodno-zabavna glasbena smetana enem mestu!
O
irl*^1

Omar Naber, Pidži, Miro Todosovski, Gušti, Gorazd Ademovič, Svarogov, Veseli svatje, Poskočni muzikanti, Pajdaši, Alpski kvintet, Unikat, Štajerski fakini, Trubadurji, Selest, Vaginos, Ans. bratov Gašperič, Srčni muzikanti, Šaljivci, Haloški črički, Horizont, Mladi korenjaki, Petka, Mitja kvintet, Vražji muzikanti, Sašo Dobnik, Ansambel Razpon, Oskar Drobne, Suad Filekovič, Amir Karič, Matjaž Ul, Aljaž Venko, Jan Breznik, Aljoša Debevc, Borut Semler, Nani in še...
Zabava bo v velikem šotoru - Za pijačo in hrano poskrbljeno! Vabljeni!
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 30. KROGA - PETEK ob 20.00: Radomlje - Gorica; SOBOTA ob 17.00: Celje - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Koper - Rudar; SOBORA ob 20.15: Maribor - Domžale; NEDELJA ob 16.55: Krško - Olimpija.
2.	SNL
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava Ptuj - Roltek Dob, Krka - Ankaran Hrvatini; NEELJA ob 15.00: Brda - Triglav Kranj; NEDELJA ob 17.00: Zarica Kranj - Farmtech Veržej.
3.	SNL sever
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.30: Dravograd - Maribor B; SOBOTA ob 16.30: Šmarje pri Jelšah - ZU VIL Brunšvik, Rogaška - Šmartno 1928, Fužinar Ravne Systems - Korotan Pre-valje, Dravinja - Mons Claudius; NEDELJA ob 10.30: Videm - S. Rojko Dobrovce; NEDELJA ob 16.30: Šampion - AjDAS Lenart.
Super liga
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Stojnci - Središče ob Dravi, Apače - Podvinci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gerečja vas; NEDELJA ob 16.00: Cirkulane - Bukovci, Kety Emmi Bistrica - Hajdina.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tržec - Rogoznica, Podlehnik - Boč Poljčane, Markovci - Leskovec; NEDELJA ob 16.00: Dornava - Ormož, Gorišnica - Pragersko.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdoše - Majšperk, Polskava avtoprevozništvo Grobelnik - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Makole bar Miha; NEDELJA ob 16.00: Grajena - Zgornja Polskava.
2. SML vzhod
PARA 21. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Drava Ptuj - Norka GT Jarenina, Malečnik - Zavrč.
2. SKL vzhod
PARA 21. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Drava Ptuj - Norka GT Jarenina, Malečnik - Zavrč.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 VZHOD
PARI 11. KROGA - PETEK ob 18.00: Grajena - Gorišnica, Podvinci - Borovci, Podlehnik - Markovci, Tržec - Dornava. VETERANI 35 ZAHOD
PAR 11. KROGA - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Pragersko; Skorba - Gerečja vas, Hajdina - Leskovec (tekmi sta bili odigrani v četrtek). VETERANI 40 ZAHOD
PARI 11. KROGA - PETEK ob 18.15: Ormož - Zgornja Polskava; Videm - Hajdoše, Pohorje Oplotnica - Majšperk (tekmi sta bili odigrani v četrtek)
Atletika • V nedeljo ormoški mali maraton
Atletski klub Ormož, katerega predsednik je že vse od ustanovitve Ivan Golob, bo v nedeljo, 22. aprila, organizator že 16. ormoškega malega maratona. Prireditev, ki se bo začela ob 10. uri, bo potekala v športnem parku Mestna graba. Teklo se bo na 21, 10 in 5 kilometrov. Otroški teki bodo potekali na 1200 (l. 2002/03), 600 (l. 2004/06) in 300 (l. 2007 in mlajši) metrov. Tek se bo odvijal po naslednjem vrstnem redu: ob 10.00 se bodo začeli posamični teki v pionirskih kategorijah, ob 10.35 štafetni teki za osnovne šole iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ob 11.00 bo start tekov na 5, 10 in 21 km.
Tek bo trajal predvidoma do 13.00, razglasitev rezultatov in zmagovalcev ter podelitev nagrad bo sledila ob 13. uri. „Gre za tradicionalno prireditev, ki jo v atletskem klubu Ormož organiziramo že 16 let. Vse je pripravljeno, upamo le, da se bo vreme izboljšalo in da ne bo prestrašilo tistih, ki še sploh dvomijo o prihodu na naš mali maraton. Vabim tudi Ormožane, da si pridejo ogledat prireditev in z aplavzom nagradijo sodelujoče od otrok naprej do najstarejših," je povedal Ivan Golob. Prijave za mali maraton bodo sprejemali še v nedeljo od 8.00 do 10.30 na prireditvenem prostoru.
Brezplačen atletski tabor
V AK Ormož bodo od 27. do 28. 4. izvedli brezplačen atletski tabor za otroke, rojene leta 2005 in mlajše. Tabor bo potekal od 10.00 do 12.00 v športnem parku Mestna graba. Tabor in treninge bodo vodili trenerji AK Ormož in drugih klubov, profesorji športne vzgoje in atleti ormoškega kluba. V četrtek, 27. 4., bodo na sporedu skoki (skok v daljino in skok v višino) in dolgi teki (tek na 600 in 1000 m). V petek, 28. 4., bodo na sporedu kratki teki (tek na 60 in 300 m) ter meti (met žvižgača in suvanje krogle).
Predprijave že sprejemajo na telefonske številke: Ivan Golob (041 815 694), Bojan Cunk (041 317 369), Simona Brumen (031 303 381), Aleš Jurčec (031 303 273). Vabljeni!
petek • 21. aprila 2017
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	15
Rokomet • Finale srednjih šol v rokometu
Športni napovednik
Boks • 2. Dejan Zavec Boxing Gala v petek v Laškem
V	petek, 21. 4., se bo v hotelu Thermana Laško zgodil drugi v seriji dogodkov Dejan Zavec boxing gala (prvi je bil v Ljubljani). Tekmeci slovenskih boksarjev bodo tokrat Srbi, posebni gost dogodka pa bo legendarni Tadija Kačar, dobitnik kolajn na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu.
V	Laškem bo na sporedu šest borb, najboljši boksar večera pa bo ponovno dvignil častni pas dogodka. Na prvem dogodku v Ljubljani, ko so bili nasprotniki Zavčeve ekipe Italijani, so Slovenci zmagali s 4:2, šampionski pas pa je prejel Denis Lazar (BK Ring). V ekipi, ki jo je izbral Dejan Zavec, bodo tokrat ob treh boksarjih kluba DZ Boxing (Tomi Lorenčič, Jan Sekol, Aljaž Venko) še Denis Lazar (BK Ring Ptuj), Edin Sejdinovic (ŽBK Maribor) in Luka Mejač (FC Ljubljana).
Spored dvobojev v Laškem:
-	mladinci do 64 kg: T. Lorenčič - D. Perenčevic
-	člani do 81. kg: L. Mejač - B. Jovanovic
-	člani do 75. E. Sejdinovic - M. Panic
-	člani do 69 kg: J. Sekol - D. Šaric
-	člani do 81 kg: D. Lazar - I. Nistor
-	člani do 75 kg: A. Venko - T. Makic
Posebnost Dejan Zavec boxing gala v Laškem je ta, da bo dogodek prvič mogoče spremljati tudi prek prenosa v živo na kanalu Voyo.
Rokomet • 1. A DRL - končnica za obstanek
8. KROG: Slovenj Gradec 2011 - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00).
1.	B DRL (m)
24. KROG: Moškanjci Gorišnica - Črnomelj (SOBOTA ob 19.30)
2.	DRL (M)
18. KROG: Alples Železniki - Velika Nedelja (SOBOTA ob 19.00).
Mali nogomet • Poletna liga ŠD AS
Športno društvo AS že osmo leto zapored organizira Poletno ligo Športnega društva AS v malem nogometu. Tekme bodo odigrane ob petkih zvečer po 20. uri na osvetljenem igrišču na sedežu ŠD AS v Vareji 13 v občini Videm pri Ptuju.
Predvidoma se bo liga začela v začetku maja (1. krog predviden 5. 5. 2017, oziroma odvisno od dogovora sodelujočih ekip), zaključila naj bi se ob koncu junija. Višina prijavnine je 120 evrov in jo morajo ekipe poravnati pred odigravanjem prve tekme. Predviden žreb lige je v sredo, 3. 5. 2017.
Liga se bo igrala po enokrožnem sistemu, po koncu lige bo odigran še turnir za „super pokal" za prehodni pokal. Prve tri ekipe in najboljši strelec bodo nagrajeni s pokali, zmagovalna ekipa „super pokala" pa prejme prehodni pokal.
Dodatne informacije in prijave: Bojan Merc (031 219 175) in Primož Pernek (041 589 384).
Radenci • 37. Maraton treh src Z novostmi do nove rekordne udeležbe
Organizatorji letošnjega največjega športno-rekreacijskega tekmovanja v vzhodnem predelu Slovenije - Maratona treh src so znova poskrbeli za dodatne osvežitve in tekmovalne novosti. V soboto, 20. maja, se bodo udeleženci na startu pred hotelom Radin v Radencih ob že ustaljenih progah podali še na osvežilni stezi, dolgi 5 in 10 kilometrov. Povsem prenovljeni sta 5-kilometrska trasa Oazinega teka in 10-kilometrska trasa teka Radenska Naturelle. Prva, ki poteka skozi Radence, je v celoti ravninska, asfaltirana (4.875 metrov) in primerna tudi za bolje pripravljene otroke, starejše od 12 let. Druga (10.000 metrov) je prav tako asfaltirana in bo tekače popeljala po čudovitih poteh Radencev in njene okolice. Večinoma je ravninska, z enim manjšim vzponom.
V	programu ostajajo že uveljavljene proge - veliki maraton Radenska Classic (42,195 km), polmaraton Radenska Light (21,098 km) ter tekmovanje v nordijski hoji (9 km). Tradicionalni bodo tudi Veveričkin in Srčkov tek za otroke ter Pohod treh src. Tek na 21 km bo veljal kot državno prvenstvo v maratonu. Maraton bo tako kot prejšnji dve leti potekal skozi sosednji Bad Radkersburg v Avstriji. Na uvodu vsakega teka bo udeležence spodbujala naša največja smučarska tekačica Petra Majdič.
Pohod treh src se bo začel ob 8.00, nordijska hoja pol ure pozneje, oba maratona ob 9.00, tek na 10.000 metrov in 4.875 metrov pa deset minut za tem. Veveričkin in srčkov tek bo na sporedu ob 16. uri.
DB, JM, UK, NŠ
Gimnazija Ormož četrta v državi
V	■
Rokometna ekipa Gimnazije Ormož se je tudi letos, tretjič zapovrstjo, uvrstila v finale državnega rokometnega prvenstva za dijake. Pravico nastopa so imeli fantje, rojeni leta 1998 in mlajši. Finalno tekmovanje je potekalo v Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu.
Udeležbo na Final 4 so si zraven Ormožanov priborile še ekipe Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Novo mesto, Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto ter Elektro in računalniške šole Velenje. Državni prvaki so postali dijaki SEŠTG Novo mesto, zraven njih pa so stopničke osvojili še dijaki ERŠ Velenje kot podprvaki in bronasta ekipa SZKŠ iz Novega mesta. V konkurenci 183 slovenskih srednjih šol je Gimnaziji Ormož pripadlo nehvaležno 4. mesto. S tem dosežkom je Gimnazija Ormož najuspešnejša med vsemi gimnazijskimi programi v Sloveniji. „Kljub nehvaležnemu 4. mestu smo glede na vse težave, ki so nas spremljale s poškodbami, več kot zadovoljni. Ekipi se je poznala odsotnost poškodovanega Tea Šuleka, treba je omeniti tudi to, da smo na zaključni turnir prispeli
Ekipa Gimnazije Ormož se je tretjič zapored uvrstila na zaključni turnir najboljših srednješolskih ekip v rokometu.
brez pravega rokometnega vratarja. Z vratarjem in poškodovanim soigralcem bi
zagotovo mešali štrene preostalim ekipam in se uvrstili v sam vrh. Žal ni bilo tako, a
Rezultati:
polfinala: ŠC NM (SZKŠ) -Šolski center Velenje 21:20 (17:17, 9:9 - po 7-m), ŠC NM (SEŠTG) - Gimnazija Ormož 29:20 (15:11);
tekma za 3. mesto: ŠC NM (SZKŠ) - Gimnazija Ormož 27:21 (12:10);
tekma za 1. mesto: ŠC NM (SEŠTG) - Šolski center
Velenje 24:14 (10:7). Ekipa Gimnazije Ormož:
Nino Ulaga, Metod Rakuša; Marsel Horvat, David Lukner, Tim Kokalj, Niko Gašič, Tilen Kosi, Tinek Hebar, Teo Šulek, Gašper Hebar, Anže Noters-berg, Anže Šoštarič, Niko Sovič. Spremljevalci: Bojana Moravec, Saša Prapotnik, Uroš Krstič.
nismo razočarani. Zapored smo v zadnjih treh sezonah osvojili dve srebrni medalji in 4. mesto. Ponosen sem na soigralce ter ekipo," je dogajanje na zaključnem turnirju pokomentiral Tilen Kosi, kadetski reprezentant Slovenije. Igra celotne ekipe je bila izvrstna, še posebej sta se izkazala Tilen Kosi, ki je bil izbran v najboljšo sedmerico, in Tinček Hebar, ki je bil s 16 zadetki drugi najboljši strelec finalnega turnirja. Gimnazija Ormož
Rokomet • Mlajše selekcije
Ormožani blesteli v Bugojnu
Kadetska reprezentanca Slovenije, letnik 1998 in mlajši, je na mednarodnem turnirju v Bugojnu v konkurenci Hrvaške, Makedonije, BiH, Katarja, Švice, Avstrije in Poljske osvojila 1. mesto. Slovenija je na krilih odlične igre treh Ormožanov (zaradi šolskih obveznosti je manjkal kapetan reprezentance Tilen Kosi) nanizala pet zmag. Proti BiH 33:30, Makedoniji 32:23, Poljski, 36:28, Avstriji 28:26 (polfinale) in še enkrat Poljski 23:22 (finale).
V igri v obe smeri, v napadu in obrambi, je blestel krožni napadalec Miha Kavčič, ki je dosegel 19 zadetkov. Prvi strelec reprezentance na turnirju je bil Gašper Horvat. Levi zunanji, ki je letos ormoški dres zamenjal za ribniškega, je dosegel kar 30 zadetkov. Ob odsotnosti Kosija je nalogo kapetana v Bugojnem prevzel Dominik Ozmec, ki je po tradiciji odlično zaigral v obrambi, v napadu pa je ob igri na levem krilu dodal še tri zadetke.
Kadetsko reprezentanco Slovenije letošnje poletje v Gruziji čaka nastop na svetovnem prvenstvu, leta 2018 pa evropsko prvenstvo, ki bo potekalo v Sloveniji, natančneje v Celju.
Četrtič zapored na Final 4
Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Gašper
Dominik Ozmec - kapetan Slovenije U-19
Horvat so danes kadetski re-prezentanti Slovenije in kljub le 18 letom že pomembni igralci v članski konkurenci. V kratki preteklosti pa so bili uspešni na klubski sceni, ko so v dresu Jeruzalema osvajali naslove državnih prvakov in želi izjemne uspehe na mednarodni sceni, na mednarodnih turnirjih po Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Slovaški, Hrvaški, BiH. Z generacijo letnika 1998 so igrali na prav vseh petih Final 4 (mlajši dečki A in B, starejši dečki A in B, kadeti).
Danes se v Ormožu lahko pohvalijo še z eno uspešno generacijo, in sicer letnika 2002, ki se je v sredo pridružila letnikom 1998 in 1999,
ki so se v minulih letih tudi štirikrat zapored zavihteli na zaključni turnir najboljše četverice. Generacijo 2002 šele čez dve leti čaka nastop na kadetskem DP. Starejši dečki A Jeruzalema so si dva kroga pred koncem polfi-nalne skupine B po zmagi v Trebnjem z 28:22 (16:11) priborili nastop na Final 4, ki bo na sporedu 27. ali 28. maja. Z odlično igro so iz igre za najvišja mesta izločili neposredne konkurente, sovrstnike Trima. Za Jeruzalem je vratar Aleš Zemljič zbral 12 obramb, strelci pa so bili: Gašper Cvetko 6 (2), Denis Škri-njar 5, Jure Lukman 5, Žiga Borko 5 (2), Rok Rubin 4, Blaž Fergola 2, Enej Kovačec
1. Zaigral je še Žiga Herga Riz-man, zaradi poškodb trenerja Davorin Kovačec in Uroš Kr-stič nista mogla računati na Nika Novaka in Maja Voršiča.
Ormoški generaciji kadetov (2000/01) in starejših dečkov A (2002) sta v četrtek odpotovali na močan mednarodni turnir v Bosno in Hercegovino, kjer bo nastopilo 800 mladih rokometašev iz šestih držav. Med slovitimi rokometnimi imeni so makedonski Vardar, madžarski Veszprem, srbska Crvena Zvezda. Ormožani branijo naslov, ki so ga minulo leto osvojili pri letnikih 2002 po finalni zmagi nad skopskim Vardarjem.
KU
16 Štajerski
V središču
petek • 21. aprila 2017
Sredstva že kapljajo, prispevamo lahko vsi!
Približno 4000 podjetij je v tem tednu prejelo vloge za donacijo sredstev za izgradnjo Urgentnega centra na Ptuju, kar nekaj pa jih je pozivu že prisluhnilo in po svojih močeh prispevalo sredstva. Kako uspešna bo akcija, je težko napovedati, jasno pa je, da je njen namen vsekakor pravi in da je zagon organizatorjev akcije izjemen.
„Zelo smo veseli, da se je naši akciji zbiranja sredstev pridružila tudi Obrtna zbornica Ptuj, ki bo skupaj s svojimi člani pomagala po najboljših močeh. Pomembno je, da odločevalcem jasno damo vedeti, da nas je v tej zadevi zelo veliko istomislečih, in čeprav se zavedamo, da so to stvari, ki bi jih morala urediti politiki, ne bomo vrgli puške v koruzo. Množično se bomo združili in jasno povedali, da si ljudje ne glede na to, na katerem koncu države živimo, zaslužimo enako zdravstveno oskrbo. V nujnih primerih šteje vsaka sekunda, zato je življenjsko pomembno, ali bom v takem primeru moral na urgenco na Ptuj ali v Maribor," je jasen Marjan Kostanjevec, predsednik uprave skupine Finakos, ki skupaj s podjetjema Talum in Perutnina vodi akcijo zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Želeni znesek je že dalj časa jasen: 600.000 evrov je delež, ki ga od ptujske bolnišnice zahteva država. Koliko jim bo dejansko uspelo zbrati, je težko napovedati, saj bo odvisno od posluha prebivalcev tega območja in gospodarstvenikov, ki delujejo tukaj. Kar nekaj jih je po besedah Kostanjevca takoj prisluhnilo njihovemu pozivu, odziv pa je glede na dejstvo, da so šele prejeli vloge za donacijo, obetajoč. „Res
Vsak evro šteje
Vsa denarna sredstva se zbirajo posebej za namen izgradnje Urgentnega centra Ptuj. Odprt je poseben transakcijski račun družbe Talum, d. d., pri Novi KBM, d. d. Številka TRR: SI 5604510003357872

je, da ptujska bolnišnica posluje z izgubo, res pa je tudi, da urgentni center nima s tem popolnoma nič, to je druga zgodba. Zakaj bi se stvari reševale na naših plečih? Kar je pomembno, je to, da se združimo in pomagamo po svojih najboljših močeh, pa tudi, če je to le en evro. Na ta način bomo dokazali, da Ptuj urgentni center še kako potrebuje," še pravi Kostanjevec.
Številka tekočega računa, na katerega lahko prispevate sredstva, bo objavljena v vsaki številki Štajerskega tednika. Prav tako pa bomo novinarji naše družbe (tudi na željo organizatorjev) kot medijski pokrovitelj in partner v tem projektu redno spremljali stanje na računu in transparen-tnost poteka akcije ter vas o tem tudi obveščali.
Dženana Kmetec
Maribor • Podjetje Lunos s prodajnim salonom
Bližje kupcem
Podjetje Lunos, d. o. o., je na slovenskem trgu prisotno od leta 2010. V zadnjih sedmih letih so njihove prezračevalne sisteme uspešno vgradili v več kot 7000 slovenskih domov.
To je tudi razlog, da so v četrtek, 20. aprila, odprli nove poslovne prostore v Mariboru, na lokaciji bivšega Obija, od koder bodo pokrivali severovzhodni del Slovenije.
Zaradi kakovosti bivanja ter same energetske učinkovitosti se Slovenci v zadnjih letih mno-
žično odločajo za menjave oken, izboljšavo izolacij in vgradnjo prezračevalnih sistemov. Tudi novozgrajene hiše niso brez problemov, saj imajo, zaradi izredno zatesnjenih oken in vrat, zelo nizko zračno propustnost. Tako se ljudje poslužujejo nenačrtovanega in naključnega zračenja ali
Opravičilo
| pisu pod eno izmed fotografij zgodila neljuba napaka pri po-
V 31. v številki Štajerskega tednika se nam je pri članku »Po- | | vezani bomo obstali in premagali vse preizkušnje« v podna- |
| imenovanju tamkajšnje osnovne šole. Pravilno se glasi Osnov- | | na šola Destrnik - Trnovska vas, kot je zapisano v tekstu. Vsem |
J
prizadetim se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
pa sploh ne zračijo dovolj. V prvem primeru se soočajo z veliko izgubo energije, ki so jo vložili v ogrevanje; v drugem primeru pa z nezdravimi bivalnimi pogoji, saj se kar hitro pojavita vlaga in plesen.
»Rešitev je v kakovostnem in zanesljivem prezračevalnem sistemu Lunos, ki nudi širok nabor elementov, s katerimi lahko energetsko učinkovito prezračimo praktično vsak bivalni objekt, pa tudi javne objekte - pisarne, šole, vrtce, ordinacije in bolnišnice,« pojasnjujejo v podjetju Lunos, ki je del mednarodnega koncerna Lunos GmbH Berlin s predstavništvi v 27 državah po vsem svetu.
Janja Pevec
Prlekija • Velikonočni običaj v Šalincih
Pokanje s karbidom
V Prlekiji je ob velikonočnih praznikih že dolgoletni običaj, da se po vaseh organizirajo skupine in pripravijo pokanje s karbidom.
Še zlasti to velja v naselju Ša-linci pri Ljutomeru, kjer tovrstna tradicija poteka že domala štiri desetletja. Iz stolitrskih sodov, ki vsebujejo karbid, se ob dotiku ognjene palice razlega odmeven pok. Tako je bilo tudi tokrat, ko se je pokanje v intervalih ponavljalo skozi vse praznične dni. Prireditelji so poskrbeli, da je vse skupaj potekalo organizirano in brez zapletov. Bolj živahno je bilo v dnevnem obdobju, povsem mirno pa med 22. in 6. uro, kar je v skladu z zakonodajo.
NŠ
Cirkulane, Slovenija • Festival Odprte hiše Slovenije
Haloška umetniška rezi
Festival Odprte hiše Slovenije vsako leto sto inovativnih arhitekturnih in arhitektur se je, nekoliko presenetljivo, znašla tudi hiša v Halozah.
Pred dvema letoma so v Bre-zovcu v občini Cirkulane, ob Bračičevi planinski poti, postavili večnamenski objekt Kalas-Contemporary. Zasnovala sta ga lastnik, akademski oblikovalec Aleksander Brezlan, in arhitekt Matevž Granda. Hiša z dih jema-jočim pogledom na vinorodno pokrajino stoji na lokaciji stare viničarske domačije, ki je zaradi dotrajanosti ni bilo mogoče obnoviti. »Po 50 prepotovanih državah tega sveta sem se ustavil v vzhodnih vinorodnih Halozah, kjer smo od svojih prednikov podedovali značilno viničarsko domačijo. Drugi so se je želeli na vsak način znebiti, sam pa sem v objektu prepoznal 'umetniški kos',« je povedal lastnik hiše.
Odločil se je za popolno revitalizacijo objekta oz., kot sam pravi, tega 0,003-odstotnega deleža celotnih Haloz, ki ga ima v lasti. Nekoč bivalno-gospodarska stavba je dobila novo namembnost in postala umetniška rezidenca; danes služi predvsem kot atelje in galerija, obenem pa je tudi meditativni in bivalni prostor. »Upošteval sem prav vse gabarite stare
Objekt KalasContemporary je bil predstavljen tudi v knjigi dr. Manje Kitek tekturi.
viničarije in jo postavil na nov način, z visokotehnološkimi materiali, objekt pa je v osnovi lesen,« je povedal Brezlan. Vinograda se je sicer znebil, stara preša iz leta 1837 pa še danes ostaja središče in duša prostora.
Organizatorji slovenskega festivala odprtih hiš so v pred-
stavitvi objekta zapisali: »Novi objekt ohranja obliko in nekatere tipične elemente stare domačije, s premišljenimi arhitekturnimi rešitvami pa odraža sodobni življenjski slog. Iz starega objekta sta se ohranili le več kot 150 let stara preša ter zbirka orodja in opreme. Preša je dobila osrednji
Sveti Andraž • Drugo srečanje novorojencev
V	letu 2016 so se razveselili enajstih rojstev
V	avli POS Vitomarci je na veliki petek potekalo že 2. srečanje novorojencev občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki so se rodili v letu 2016.
V letu 2016 so se starši v občini Sveti Andraž razveselili 11 novorojencev, ki so skupaj s starši prejeli vabilo na srečanje. Udeležili so se ga starši osmih novorojencev. V občini Sveti Andraž so zelo veseli, da se število rojstev povečuje. Po sklepu občinskega sveta vsem družinam ob rojstvu otroka namenijo denarno pomoč, ki znaša 150 evrov. Dodali so še simbolična darila, ki jih bodo trajno spominjala na prihod novih družinskih članov. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili najstarejši otroci Vrtca Vitomarci,
Štajerski1TEDNIK Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
je županja Darja Vudler vsakemu otroku predala simbolično darilo - lipo -, ki jo bodo starši v spomin na občinski sprejem in leto rojstva svojih malčkov posadili na domačem vrtu, da bo rasla skupaj z njimi. Hkrati pa s tem skrbijo tudi za čebeljo pašo in razvoj čebel. Povabili so jih tudi na ogled prostorov vrtca, ki ga nekateri že obiskujejo, drugi se bodo vključili
■ Stajerskitednik Stajerskitednik
z novim šolskim letom, in prijetno druženje z manjšo pogostitvijo.
V občini Sveti Andraž so tudi zadovoljni, da so v šolskem letu 2015/2016 poskrbeli še za dodatni polovični oddelek, tako da lahko v celoti pokrivajo potrebe po predšolski vzgoji na svojem območju. V vrtec je trenutno vključenih 41 otrok.
MG
Foto: arhiv občine
Z drugega srečanja novorojencev v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Foto: NS
petek • 21. aprila 2017
V središču
Štajerski	17
'//////////////////Miz.
denca staro spaja z novim
prostorskih rešitev po vsej državi predstavi najširši javnosti. Na dosedanjem seznamu najboljših
Foto: Aleksander Brezlan
Kuzman Les v sodobni slovenski arhi-
pomen v novi stavbi, ki je hkrati pomnik zgodovine in funkcionalni objekt. Rdeča nit je spoj tradicije s sodobno tehnologijo.«
K(lopote)C
Pri poimenovanju haloške umetniške rezidence se njen la-
stnik sklicuje na pisne vire iz 15. stoletja, po katerih je bilo eno od poimenovanj za današnje Haloze tudi Die Kalas. »To ime sem združil s 'contemporary' (angleško sodoben), torej 'Haloze na sodoben način'. Iz začetnic imena, K in C, sem oblikoval identitetni znak v obliki šestperesnega klopotca, ki
je prav tako kulturna dediščina Haloz,« je razložil Brezlan.
Oblikovalec je želel vinorodni pokrajini poiskati novo identiteto: »V Haloze se navadno hodi delat, garat in izčrpavat, jaz pa sem Haloze umestil v umetniški kontekst.« Prepričan je, da je to z arhitekturo mogoče storiti. »Bran-
Vabljeni v odlično arhitekturo!
Ta konec tedna (od petka, 21., do nedelje, 23. aprila) bo potekal naš največji arhitekturno-nepremičnin-ski festival Odprte hiše Slovenije. Zamisel »odprtih hiš« so leta 1992 razvili v Londonu, mreža pa je hitro prerasla v mednarodno; nastal je največji globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. Organizatorji slovenskega festivala so poudarili, da je koncept preprost in učinkovit: »Odprte hiše najširši javnosti ponujajo brezplačne oglede nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev. Pobuda Odprte hiše vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora.«
Strokovna žirija po zaključenem razpisu za nabor projektov izbere sto objektov po vsej državi (tako zasebnih kot javnih), ki en konec tedna brezplačno odprejo vrata vsem, ki si jih želijo ogledati. Za vodene oglede so potrebne predhodne prijave, predstavitve objektov in dodatne informacije pa so na voljo na spletni strani festivala. Organizatorji so pojasnili: »Odprte hiše Slovenije ljudem omogočajo izkušnjo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki.« Sprašujejo se: če oblačila ali avtomobile pred naku-
| pom preizkusimo, zakaj ne bi tudi hiš?

Foto: Aleksander Brezlan
Središče rezidence z veliko steklenimi površinami je stara preša, lastnik pa je obdržal tudi zbirko lokalnih kmetijskih orodij in pripomočkov.
denburška vrata so danes simbol Berlina, simbol burne zgodovine Nemčije in Evrope. Špansko mesto Bilbao je živelo od težke industrije, arhitekturni poseg pa je mestu dal novo identiteto - tako v smislu sociale in ekonomije kot estetike. Leta 1889 so v Parizu postavili Eifflov stolp. Takrat so se
Parižani nad konstrukcijo strašno zgražali, danes pa je Eifflov stolp kulturna ikona ne le Pariza, ampak celotne Francije,« je naštel v dokaz.
Haloze po njegovem mnenju premorejo veliko revolucionarnih potencialov, a je poudaril, da je njihovo odkrivanje in razvijanje povsem odvisno od nas: »Ko se vsake toliko časa iz Ljubljane vrnem v Haloze, opažam, da tu ni
nekega protagonista, ki bi razvoj potegnil naprej. S KalasContem-porary sem želel spodbuditi neko mikrookolje in morda celotno regijo. Objekt tudi oddajam; v zadnjih dveh letih sem imel goste z vsega sveta, vsi so bili nad Halozami navdušeni ...« Hišo v Brezovcu je po predhodnem dogovoru pripravljen razkazati vsakomur, ki bi to želel: »Vsak je dobrodošel!«
Eva Milošič
Ormož • Z regijskega srečanja otroških gledaliških skupin
»
Prov hude« gledališke igre
Na velikem gledališkem odru Doma kulture Ormož je sredi minulega tedna potekalo regijsko srečanje otroških gledaliških skupin 2017.
Srečanje otroških gledaliških skupin je potekalo pod okriljem ormoške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na regijsko srečanje se je uspelo prebiti osmim skupinam, med njimi tudi dvema z Ormoškega, ki so se predstavile s simpatično odigranimi gledališkimi igrami. Zanimiv dogodek so odprli najmlajši igralci, Gledališka skupina Kapljice Viz, Vrtec Ormož s predstavo Repa velikanka pod mentorstvom Stanke Špindler. Gledališko igro Zakaj je volk užaljen je uprizoril igralec Gledališke skupine OŠ in vrtca Sveta Trojica, ki jo vodi Anica Šuster. Mladi člani Dramskega krožka OŠ Ljudski
vrt Ptuj pod mentorstvom Simone Hazimali so se soočili z igro, imenovano Slamnati bikec. Gledališki klub učencev 7. in 8. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorstvom Simone Kla-sinc je uprizoril predstavo Nina. Z igro Billy Elliot so na oder stopili člani Ložniškega gledališkega benda iz podružnične šole Zgornja Ložnica OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pod vodstvom Primoža Rajha. Muhasti petošolci iz podružnice Zgornja Polskava OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava pod mentorstvom Damjane Dornik Tibaut so dobro voljo priklicali s predstavo Živalske novice -dolgčas okužil muhe. Skupina
Nepoznani iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki jih vodi Nina Ančic, so se soočili z gledališko igro Malekovi. Kot zadnji pa so z igro Prov hudo / ja, fajn / cool / ful kul najstniške tegobe priklicali igralci Gledališkega studia DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Beze-ljak, Mojce Prigl in Sonje Pišek.
Vse predstave si je ogledala državna strokovna spremljevalka Simona Zorc Ramovš, ki je bila z videnim zelo zadovoljna. Zorc Ramovševa bo po ogledu vseh regijskih srečanj po Sloveniji opravila izbor za državno srečanje, ki bo potekalo 7. in 8. junija v Novem mestu.
Monika Levanič
Foto: Arhiv JSKD
Na srečanju se je s simpatično odigranimi gledališkimi igrami predstavilo osem skupin.
Ptuj • Ribiška malica za ljubitelje ribolova in čiste narave
Letošnja ribja južina brez rib
Že tradicionalno so člani Ribiške družine Ptuj na veliki petek povabili na ribiško malico v svoj ribiški dom na Rogoznici.
Vsako leto se na ta način želijo zahvaliti vsem svojim prijateljem, ljubiteljem ribolova in čiste narave, sponzorjem in donatorjem, ki jim pomagajo pri razvoju in delu RD Ptuj. Ribiško malico je užilo nekaj sto njihovih gostov: spekli so kar 300 postrvi. V prejšnjih letih so ribji krožnik obogatili tudi z ribami iz Drave in drugih vodotokov, žal pa so jim letošnji ulov onemogočili kormorani, ki so v zimskem času uničili zarod v Dra-vinji, Pesnici in drugih vodotokih, je povedal predsednik RD Ptuj Stanko Žitnik. Gre za velik problem, s katerim se srečujejo vse ribiške družine v Sloveniji, ki so v zvezi s tem naslovile že dve odprti pismi na predsednika vlade RS.
Prvi so o reševanju problema povečane prisotnosti kormoranov v slovenskih vodotokih razpravljali člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega zbora, kjer so se zavzeli za sprejem dolgoročnega programa in ukrepov za razrešitev konflikta med velikim kormoranom in ribami, a obvezujočih sklepov niso sprejeli. Pogovor predstavnikov ribiških družin oz. Ribiške zveze Slovenije pri ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanu Židanu ter ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen pa se je zaključil z dogovorom o izdelavi dolgoročnega programa, ki naj bi vsaj deloma zaščitil ribe in naj bi ga v kratkem sprejela tudi vlada RS.
Člani Ribiške družine Ptuj so bili aktivni tudi v prazničnih dneh. 17. aprila so gostili udeležence prvega kola državnega lige ribiških veteranov Slovenije. Ribiška družina Ptuj že tretjič zaporedoma brani državni naslov v tej kategoriji državnega tekmovanja. V izjemni veteranski ribiški ekipi ptujske barve zastopajo: Dušan Horvat, Branko Verdenik, Marjan Vrečar, Stanko Žitnik, Bojan Stermšek in Zvonko Petek. Marjan Vrečar in Branko Verdenik pa sta tudi člana državne reprezentance ribičev veteranov Slovenije na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki bo letos v turističnem mestu Kaniža v Srbiji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ze prva tekma je bila uspešna za ptujsko ekipo ribičev veteranov, v kateri so bili: Dušan Horvat, Branko Verdenik, Marjan Vrečar in Stanko Žitnik pod vodstvom mladega trenerja Aleksa Mesarica, saj so z več kot 42-kilogramskim ulovom iz rogozniških ribnikov zasedli prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo ekipi Radeč Timar tretje pa RD Majšperk. V drugem kolu bodo lovili v ribniku Marof pri Jurkloštru.
18 Štajerski
Nasveti
petek • 21. aprila 2017
Zdravstveni nasveti
Manjkajoči zob? Mosticek ali zobni vsadek?
Manjkajoči zob pusti v zobnem loku vrzel. Ta špranja pa je ne le neestetska, ampak tudi nefiziološka. Zoba okoli špranje se začneta nagibati proti njej, nasprotni zob v nasprotni čeljusti začne prekomerno izraščati in tako lahko en sam manjkajoči zob privede do težav z grizom in čeljustnim sklepom.
V preteklosti sta bila mostiček ali zobna proteza edina rešitev za manjkajoči zob. Z razvojem znanosti se zadnjih 30 let uveljavlja nadomeščanje izgubljenega zoba z zobnim vsadkom (implan-tatom). Pri tem postopku sosednjih zob ni treba brusiti. Vseeno pa je v primerih, ko ima pacient na sosednjih zobeh že velike za-livke in je v prihodnosti na njih načrtovano brušenje za prevleko, izbira mostička bolj smiselna.
Zobni vsadek ali implantat je vijak, ki ga s kirurškim posegom vstavimo v kost. Je iz biokompati-bilnih materialov, najpogosteje iz titanija. Vsadek se vstavi v kost in
nam služi kot temelj, na katerem se potem naredi fiksna konstrukcija.
Pri mostičku moramo upoštevati primernost zob nosilcev. Če so zobje majavi, parodontalno prizadeti ali koreninsko zdravljeni, so nosilci slabši in se zaradi večjega tveganja za njih neradi odločimo. Zato je treba v dano situacijo vključiti še dodaten zob in ga pobrusiti, temu pa se z implantatom lahko elegantno izognemo.
Pri implantatu pa je pomembna kakovost in nivo ohranjene kosti. Če pa je izguba višine kosti večja in nam ne dovoli dovolj
prostora za vstavitev implantata, lahko z dokaj predvidljivim rezultatom z dodatnimi posegi dosežemo potrebno višino in širino kosti, vendar ne pri zelo izrazitih kostnih defektih.
Po vstavitvi implantata se kirurg odloči, ali ga bo takoj nadgradil, ali bo raje počakal, da steče proces osteointegracije, kar običajno traja nekaj mesecev. Mostiček se praviloma izgotovi v nekaj sejah.
Vzdrževanje ustne higiene pri implantatu se ne razlikuje od čiščenja lastnih zob, medtem ko je čiščenje mostička zahtevnejše, saj moramo očistiti tudi prostor
pod konstrukcijo med nosilcema.
Življenjska doba mostička je v povprečju 10 let. Pri tem pa je treba poudariti, da je trajnostna doba v korelaciji z ustno higieno. Še tako popolno delo ne bo služilo dolgo, če bo vzdrževanje slabo. Novejše študije so pokazale, da je bila ob pravilni higieni pri implantatu izguba višine kosti zanemarljiva, tako da bi lahko rekli, da je implantat lahko trajna rešitev. Pomembno je poudariti, da so za vsako delo v ustni votlini potrebni redni kontrolni pregledi in vzdrževanje pri zobozdravniku. Cena implantata je višja od
cene zdravljenja z mostičkom. Na daljši rok pa bo treba mostiček zamenjati, pri tem bomo zob še dodatno zbrusili, ponovno bomo naredili mostiček in v končni fazi bomo tudi tu prišli do brezzobega stanja, medtem pa je implantat z brezhibno ustno higieno teoretično večen. Na dolgi rok je torej odločitev za zdravljenje brezzobega stanja z implantatom cenejša rešitev kot oskrba z mo-stičkom. Problem se pojavi, ker zavarovalnica pri nas trenutno ne krije zdravljenja z implanta-tom v delno brezzobi čeljusti.
Z napredkom so se uveljavile nove tehnike in načini zdravlje-
Foto: Črtomir Goznik
Jure Tihole, dr. dent. med.
nja v zobozdravstvu, tako da za izbrano situacijo obstaja več možnih poti in rešitev. Zato se je za vsak posamezni primer najbolje posvetovati s svojim zobozdravnikom, ki vam bo predstavil možnosti, vi pa se nato sami odločite, kaj je za vas najsprejemlji-vejše.
Jure Tihole, dr. dent. med.,
JZ Zdravstveni dom Ptuj, OE Zobozdravstvo
Pomagajmo si
Gremo taborit (2)
Spraševala sem se, ali ni moja dolžnost, da kot mama vzdržim vse vzpone in padce. Vse dobre in slabe dneve. Ali imam pravico, da naredim tudi nekaj zase, za svoje počutje? Ali res naredim otroku dobro, če sem neprestano z njim, če sem njegove oči in njegove noge? Ali bi bila slaba mama, če bi otroka zaupala nekomu za nekaj dni in se spočila? Bi mi moj otrok to zameril? Bi me imel zaradi tega manj rad?
do?« Vam povem, kaj sem izluščila iz tiste ure in pol. Ta gospod, ki se mi je na koncu res že smilil (v njegovi glavi sem verjetno bila videna že kot nadležna osa), mi dejansko ni podal nobenega pametnega odgovora! Veste, kakšen je bil končni odgovor??? »Ko boste vi pripravljeni, mama, in ko boste vi otroku dali priložnost«. Veste
Kot naročeno. Bližal se je ta naš seminar in ta pričakovani gospod predavatelj z izkušnjami. Razpoloženje se je dvignilo do neba, saj sem bila vsa v pričakovanju, da bom končno dobila vse odgovore na vsa moja vprašanja. Predvidevam, če bi ta predavatelj vedel, kdo bo med poslušalci, bi predavanje odpovedal. Končno smo se zbrali na super lokaciji, kjer bomo s svojimi prijatelji preživeli lep in zabaven konec tedna in seveda veliko »odnesli« od predavanj. Veste, ti seminarji imajo med časom predavanj organizirano varstvo za naše otroke, da lahko starši v miru sodelujemo. Nekako varuhom uspe vse otroke animirati, jih zaposliti in razveseliti. Tudi tiste s težko stopnjo motnje v duševnem
razvoju. Resnično ni bilo nikoli težav, če pa je kakšen varuh karkoli potreboval, je diskretno poklical starša in zadeva je bila urejena. Se pravi, vsi otroci so sodelovali in bili zadovoljni. Razen Nastje. Nastja je raje sedela zraven mene na predavanju in tudi dve uri bila tiho kot miška. Ni bilo pogojev, da bi jo prestavili v igralnico.
Predavatelj je načel težko pričakovano tematiko o osamosvajanju. Napeto sem poslušala, kdaj bo prešel na temo »tabor«. Po uri in pol še zmeraj ni bilo ne duha ne sluha o tem. Potem sem pa začela jaz spraševati. Naslednjo uro in pol. Osnovno in zame najpomembnejše vprašanje, ki sem mu ga zastavila, je bilo: »Kdaj vemo, da je otrok pripravljen, da prvič za nekaj dni zapusti svoje gnez
Foto: Drugačnost
kaj!? Kaj takšnega! Spet se vse prelaga name?
Ta gospod je imel prav. Zelo prav. Jaz sem bila tista, ki sem nama morala dati priložnost. Jaz sem bila tista, ki nisem bila (še) pripravljena dati otroka od sebe. Čeprav me je že vse skupaj dušilo, še zmeraj nisem pogledala resnici v oči, da je pravzaprav vse odvisno od mene. Kolikor dam, toliko dobim. Še tisto poletje je Nastja šla prvič na tabor. Sedem let je imela. In veste kaj? Jaz sem bila tista, ki nisem vedela, kam sama s seboj tiste dni. Ona je uživala. Zadihala. Se osamosvajala. Spoznavala novo življenje. Med prijatelji, vrstniki, spremljevalci. Spoznavala, da je tudi drugje lepo, da tudi drugi ljudje znajo paziti na njo in da se lahko zanese še na koga drugega, ne samo na svojo družino. Ker starši nekoč umremo in prav je, da zaupa tudi drugim.
Od takrat so tabori pri nas na rednem letnem programu. Veselimo se jih vsi; Nastja, ker uživa s svojo družbo, in mi trije, ki lahko prosto počnemo, kar se nam zlju-bi brez omejitev, ki so sicer prisotne vse leto.
Romana Bošnik
Tačke in repki
Katarakta pri psih
Lastnik 10 let starega psa pasme francoski buldog piše, da ima njegov kužek v sredini oči sivo mreno, in to v obeh očeh. Lastnik je zaradi tega telo zaskrbljen, saj se kužek obnaša zelo previdno, zadržano, doma se pogosto zaleti v noge od stolov ob mizi. Lastnik je slišal, da naj bi bila to siva mrena v očeh in sprašuje, kako lahko pomaga svojemu psu.
Siva mrena oziroma strokovno imenovana katarakta je pri psih ena od najpogostejših težav, ki v starosti prizadenejo oči. Ime siva mrena je bolezen dobila zaradi tega, ker se v očeh pojavi sivina v samem centru oči. Vzrok je očesna leča, ki postaja motna in modro sive barve in zaradi tega slabše prepustna za svetlobo. Zakaj prihaja do tega, je precej vzrokov, predvsem starost psa, genetski faktor, presnovne bolezni, kot npr. sladkorna bolezen in druga bolezenska stanja, ki privedejo do slabše prekrvavitve v očesu in posledično katarakte. Zaradi motne leče svetloba težje pride do mrežnice in pojavijo
se motnje v vidu živali. Lastniki nenadoma presenečeni ugotovijo, da se kužek zaleti npr. v stol ali mizo in da je dvomljiv, če mu sonce sveti direktno v oči. Vid se praviloma slabša postopoma, le pri zelo močni sladkorni bolezni lahko žival v kratkem času oslepi. Slabši vid psi kompenzirajo z vonjem in sluhom, tako da v domačem okolju živijo povsem normalno. Le pri tistih, ki oslepijo v zelo kratkem času, se lahko pojavi zmedenost, zaletavanje v predmete v stanovanju in posledično vznemirjenost živali z nemirom, pospešenim dihanjem in nervozo. Kužki, ki živijo v tesnem stiku v stanovanjih ali
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
hišah in imajo sivo mreno, so na boljšem kot vrstniki, ki so za ograjo na dvoriščih, boksih ali verigah. Praviloma popolnoma oslepijo le redki psi, najpogosteje gre za bolj ali manj poslabšan vid, odvisno od stopnje zamo-tnjenosti leče.
Siva mrena se lahko pozdravi samo z operacijo, ki pa je za razliko od operacije pri ljudeh tvegana, predvsem zaradi pogoste pretirane aktivnosti živali po operativnem posegu, ko je potrebno mirovanje, kar pa pri živalih težko dosežemo. Zato svetujem lastnikom, da se za operacijo odločijo le pri popolni slepoti živali. Kužki pa le redko oslepijo popolnoma, še vedno
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
zaznavajo sence in predmete pred sabo in se v povezavi s sluhom in vonjem odlično znajdejo v okolici, kjer živijo. Preventivno pa lahko vplivamo na sam potek nastajanja in intenziviranja sive mrene z ustrezno vitaminsko podporo živali in spremljanjem ter hitro diagnostiko morebitnih bolezni, predvsem presnovnih bolezni, pri katerih prednjači sladkorna bolezen.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 21. aprila 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI
OMAMLJENOST, OMOTICA (STAR.)
PRERIJSKI DIVJI BIVOL
SOZVOK
IZTEPENI DEL
SUROVINA ZA
CIGARETE
IZOBRAZBA
JURČIČEVA JUNAKINJA (POLONCA)
ODPOVED, PREKLIC
TRDI BONBONI
RUDI VALENČIČ
VAS OB VZNOŽJU KRIMA
PREBIVALKA IZRAELA
GLEDALIŠKA IGRA
NESTROKOVNJAK, DILETANT
OMAMNA TEKOČINA
ROMAN JANJE VIDMAR
KARMEN KADENŠEK
TLAK ATMOSFERSKEGA ZRAKA
ZADNJI DEL ČEVLJA
POLJSKA POT
POTEGAVŠČINA
ŠKRAPLJAST SVET
NEPIVEC, ABSTINENT
MAJDA RAUŠL
HAZARDNA IGRA
NAS VIOLINIST (IGOR)
PEVKA (MANCA)
PETI DAN V TEDNU
PEVKA ŽNIDARIČ
KRTAČA
TISKARSKA ČRKA
IGRALEC FURIJAN
SPODNJI
DEL POSODE
PETELINOV GREBEN
GOLENICE, GLEŽNJAKI
PISANA PAPIGA
LUČAJ
MAJHEN KOLAČ
POPEVKA USPEŠNICA
ČUDEŽ
STANE POTOKAR
VLADO EMERŠIČ
STARA MERA ZA ŽITO
NAJMANJŠI TAROK
PEVEC V RAZMERJU DO DRUGEGA PEVCA
POSNETEK, PRERIS
Štajerski TEDNIK
SPOMINSKO PRIZNANJE
VZHODNO-INDIJSKI FIŽOL
UGANKARSKI SLOVARČEK: KALK = posnetek, prepis, KANDIT = trdi bonboni, MAKAO = hazardna igra s kartami ali kockami, ŠČEKOTEC = petelinov greben, TIPA = ulita tiskarska črka, TOMIŠELJ = naselje ob vznožju Krima, TOMSK = mesto v zahodni Sibiriji.
■vros Viavivid 'ivovd 'vnvvi '33A3dos Maaoao lavivaiiAi
'J.IH '»30VH0VI '3SVIAIV9 '3310VI33S 'ONO 'VIIAI 'VI313d 'VlldS 'IAIIZO 'dlAl MHOHOVITON 'lOOd 'Z0A030VI 'VIV11 INOVdZ 'UdlAIS »010 'ZWI0d9l '»INIVVin 'OdOVIV 'NOZia 'V10IAI0 'VISIAIO! :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Hajdina • Na obisku učenci iz hrvaške šole
Prijateljstvo bodo gradili še naprej
V začetku aprila je bilo drugo večje prijateljsko srečanje OŠ Hajdina in OŠ Side Košutič iz Radoboja na Hrvaškem.
Prijateljske vezi so se začeli plesti v preteklem šolskem letu; najprej s posameznimi krajšimi srečanji na prireditvah, v letošnjem letu pa smo to nadgradili z aktivnim sodelovanjem in daljšim, prijetnim druženjem. V petek nas je obiskalo 52 učencev, 8 učiteljev ter ga. ravnateljica Milena Veseljak z OŠ Side Košutič iz Radoboja. Učenci OŠ Hajdina so nestrpno pričakovali hrvaške prijatelje, s katerimi so navezali stike že v februarju, ko smo na Hrvaškem
preživeli zelo lep in poseben dan. Ogledali smo si okolico, sodobni muzej fosilov, nad katerim so bili učenci zelo navdušeni, nadaljevali pa z delom v različnih delavnicah in kulturnim programom na koncu.
Srečanje v petek se je začelo po 12. uri, ko smo se z avtobusom odpeljali proti sedežu občine Hajdina in si ogledali tudi cerkev sv. Martina, kjer nas je prijazno sprejel župnik Marijan Fesel. Cerkev je bila okrašena v predvelikonoč-
nem vzdušju, učenci in učitelji pa so lahko zastavili različna vprašanja. Župnik nas je nagovoril v slovenskem in hrvaškem jeziku ter nam prijazno razkazal okolico. Po kosilu je sledilo enajst delavnic po različnih predmetnih področjih; tako so učenci lahko razvijali spretnosti ter pokazali svoje talente. Učitelji, mentorji, so izbrali resnično zanimive ideje, ki jih ni bilo malo. Popoldan je bil prežet s slovensko-hrvaško besedo, slišal se je smeh in opazila se je sprošče-
nost. Šola je dobila novo energijo - energijo radosti.
Po 16. uri smo začeli predstavitve posameznih skupin in druženje sklenili s prijetnim kulturnim programom, ki sta ga v slovensko-hrvaškem jeziku izpeljali učenki 9. r. Manja Ekart in Lana Vajda. Obe ravnateljici, Vesna Mesarič Lorber in Milena Veseljak, sta druženje zaključili s spodbudnimi besedami ter željo, da to prijateljstvo gradimo tudi naprej.
Irena Vesenjak
Foto: Arhiv šole
Vurberk • Blagoslov velikonočnih jedi
Lomljenje skal
Na minulo velikonočno soboto je v vseh slovenskih cerkvah potekal blagoslov velikonočnih jedi, med katere tradicionalno sodijo šunka, hren, pisanke (pobarvana jajca) in seveda tudi kruh ter potica.
Posebno tradicijo pa že več desetletij ohranjajo tudi v vurberški župniji. Skupina moških in fantov blagoslov jedi pospremi s pokanjem na posebna, za to izdelana »železa«, kot nam je povedal Branko Mahorič, ki je nasledil pokanje od svojega očeta. Železo napolnijo z eksplozivom, varnost je vedno na prvem mestu, nato pa z zamahom udarijo po deblu in zasliši se močan pok. Pokanje ponazarja lomljenje skal ob Kristusovem vstajenju. Tako so tudi letos pospremili vurberškega župnika Avguština Laha pri žegnanju v Krčevini pri Vurbergu pri Plančevi kapeli, nato pa še pri Gajzerjevi kapeli v Jiršovcih in Čehovem križu v Gomili. Na velikonočno nedeljo pa so vurberški » pokači« zasedli grad, od koder se je pok slišal daleč naokoli, tudi preko Drave na Dravsko polje.
Janez Toplak
Foto: jt
Vurberški »pokači« na delu
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 21. aprila 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 4. del
Wadi Rum
Tabor je zajemal stanovanjske šotore, en velik šotor za druženje ter objekte za kuhanje in sanitarije. No, ti objekti so bili zgrajeni bolj v stilu zidarskih mojstrov, ki so že do malice popili celodnevno dozo, za osnoven namen pa je bilo vendarle dovolj. Najlepše pri vsem skupaj pa je bilo to, da v puščavi ni signala niti za telefon niti za internet.
Sončni zahod je nekaj posebnega.
Puščavsko območje Wadi Rum je bilo že od nekdaj v lasti treh velikih družin. Jordanski kralj jim je dovolil, da si lahko po puščavi naredijo tabore v namen turizma in služijo denar, ki je popolnoma neobdavčen. Ker pri nas vsako leto dobivamo pakete novih taks in davkov, si to pri nas težko predstavljamo. Rezultat tega je več kot dvajset kampov v puščavi, ki so razmeroma dobro urejeni z osnovno infrastrukturo, ves denar pa ostane v vasici, saj od turizma služijo še trgovci, prevozniki in ostali ljudje, ki niso preveč leni. Pri tem je treba omeniti še podatek, da so družine v Jordaniji številčno precej obsežne in da je turistična industrija predvsem velik družinski posel.
Vodja našega tabora je bil lastnikov brat Salem, ki je bil sila preprost in razposajen možakar. Bil je tipičen svobodni Beduin v ranih tridesetih, ki se mu s poroko še ni mudilo, ampak je raje s tujci živel v puščavi. Beduini so arabski nomadi, ki se ukvarjajo z rejo koz, ovc in predvsem kamel, v zgodovini pa so se povezovali v plemena, da so lažje nastopali proti
sovražnikom. Beduini so čisti svobodnjaki, ki najraje živijo v puščavi, imajo pa zelo preproste nazore, da jih je prav veselje poslušati. Seveda so se v današnjem času že malce modernizirali z avtomobili in internetom, kljub temu pa jih te pridobitve niso zasvojile.
Verjetno se sprašujete, kaj sploh človek lahko počne v puščavi. Najprej gre za to, da tu najdeš svoj mir in se odpočiješ od ljudi. To so mi potrdili prav vsi, ki sem jih v puščavi srečal. Tu ugotoviš, kako malo človek potrebuje za življenje in kako v modernem svetu družba z vseh strani pritiska na človeka in mu vsiljuje stvari, ki mu pravzaprav otežujejo življenje in povzročajo stres. Poleg pozitivnih psiholoških učinkov pa ima ta odmaknjeni kraj tudi romantično noto, saj velja pogled na sončni zahod v puščavi za enega najlepših na svetu. Lokalni Beduini poznajo točke, kjer je ta pogled izjemen, za avanture pa te povabijo še na vožnjo z džipi, na oglede različnih skalnatih skulptur z neko zgodbo, v puščavi Wadi Rum pa obstaja tudi nekaj vodnih izvirov, ki bi jih običajen človek zelo težko na-
šel. Jaz si teh vodenih tur nisem privoščil, ampak sem šel naslednji dan raziskovat kar sam.
V puščavo Wadi Rum sem prispel pozno popoldne, Salem mi je dodelil šotor, kmalu pa je bil že čas za opazovanje sončnega zahoda, ki je bil prekrasen. Podnevi je bilo kar vroče, zvečer pa se v puščavah zelo ohladi. Zvečer so v kamp pripeljali še dve Portugalki in skupaj smo si potem krajšali čas - s pogovori in zgodbami seveda. Dekleti sta pravkar pustili službo v Dubaju in sta se odpravljali proti domu, med pogovorom pa je Salem skuhal večerjo. Jedi v puščavi so zelo preproste, največkrat smo jedli pečenega piščanca, cel krompir, nekaj zelenjave in riž. K temu spada še njihov tankoslojni kruh in pa obvezno čaj, ki sem se ga že v nekaj dneh naveličal. Salem je kuhal na tradicionalen način, kar pomeni, da je v eni globoki jami zakuril ogenj, nato pa je s posebnim stojalom vanjo položil pripravljeno hrano, ki se je malo pekla in malo kuhala. Nekih posebnih začimb ali omak v puščavi ne uporabljajo, jedi pa kljub temu niso bile napačne.
OVEN (21.3. - 20.4.)
Cas v sebi skriva preobrazbo. Toda drobni trenutki bodo ostali in bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. Nakazano je, da boste v rokah vajeti in tako boste odšli osvobojeni naprej po svoji poti. Največ priložnosti boste dosegli to, da se boste znali poslušati. Dan kreativnosti: sreda.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Ceprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini napredujete. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delaliprehitro, ampak jih boste znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava.
M DVOJČKA
jffi (21.5. - 20.6.)
Zelo se vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
Foto: Dani Zorko
r^m (21.6. - 22.7.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti zase.
RAK
Kot sem že omenil, je bil Salem zelo preprostih nazorov in večkrat je poudaril, da je življenje Bedu-ina enostavno, saj nima nobenih skrbi. Razen, ko si najde dekle, ki jo poroči. Bil je tudi zelo na hece, in ko me je vprašal, ali imamo pri nas kakšne kače, sem mu odgovoril pritrdilno s pripombo, da imamo pri nas predvsem kače na dveh nogah. Portugalki sta se zvijali od smeha, njemu pa to kar ni šlo v glavo. Stvari sem mu moral podrobno razložiti in potem se ves večer ni nehal smejati. O preprostosti teh ljudi je pričala tudi njegova najljubša igra, ki gre tako, da eden drugega dvigajo skozi okna, ljudje pa morajo potem teči okrog šotora in potem dvigniti naslednjega. Bolj hitro gre, bolj je zanimivo.
Sotori so dobivali elektriko iz sončnih celic, tako da sem lahko v miru načrtoval aktivnosti za naslednji dan. Puščava ponuja nešteto skrivnosti in skritih kotičkov, ki jih med vožnjo ne vidiš. Tako sem se odločil, da se podam na pot po puščavi in jo malo raziščem kar

LEV
TEHTNICA !
^ (23.9. - 2310.) f
Odločite se in sprejmite , ho salomonsko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa ade in da ga morate aktivno uporabiti. v!a Pomembno bo, da najdete harmo- ozd nijo in srečo v ljubezni. Odločili se ;g boste in naredili korak naprej na ezZv delovnem mestu. Počasi se vendarle dalečpride!
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Dobili boste navdih in svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Izgubljeno energijo vam bodo povrnili narava in aktivnosti na prostem. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
STRELEC v (23.11. - 21.12.)
Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost in izkušnje iz preteklosti vam bodo v O pomoč in oporo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
O
R
č^V ÍV'
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Največjo srečo najdete doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite neko prenovo. Navezani boste na svojo preteklost.
V	komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. K
V	duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni
(23.7. - 22.8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Stremeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste ju pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čakata učenje in pridobivanje novih znanj.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste pogledali z drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam dal javno pohvalo. Sledi finančni uspeh.
Jk VODNAR
VODNAR
(21.1. -18.2.) o
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim in spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupin- P skem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako najdete notranji mir. Izpolnite se v pisanju!
rn&l ribi =
(19.2. - 20.3.) S
4----CN
Zelo boste blesteli v de- % narnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar ^
CN
iščete. Močan pečat vam bo dala "g varnost in zanesljivost. Vsekakor & najdete vez med duhovnim in ma- 2 terialnim svetom. Več boste tudi na ^ poti in med ljudmi. Trenutki sreče § ga.
Foto: Dani Zorko
Kuharska mojstrovina Beduinov
Iz sveta • Hrvaška
Galeba bodo restavrirali z denarjem EU
Največje hrvaško pristanišče Reka, ki bo leta 2020 evropska prestolnica kulture, je dobilo 69 milijonov kun (9,3 milijona evrov) iz skladov EU za obnovo Galeba, nekdanje ladje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ter zgodovinsko pomembnega industrijskega poslopja reške tovarne sladkorja, je potrdil reški župan Vojko Obersnel.
EU je odobrila 85 odstotkov denarja za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja, medtem ko bo mesto prispevalo približno 1,6 milijona evrov.
Ko bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo možen ogled rezidenčnega dela ladje, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji. Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih, a ladje ne bomo uporabljali za poveličevanje katerih koli zgodovinskih oseb, je Obersnel minuli teden povedal novinarjem na krovu simbola nekdanje jugoslovanske države.
iiwaJr
Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskem pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve kot tudi za gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu pristanišča.
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.
Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v reški ladjedelnici. (sta)
Foto: arhiv
petek • 21. aprila 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKE SILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
/^K
www.vitavera.si	TEDNIK
PEOsojnikova cesta 9, Ptuj
(nekdanji prostori Večera)
o SONČNA POT	PE osoinikova t
OBLIKOVANJE | TISKANJE | KOPIRANJE	(nekdanji
GRAFIKJUT
	
PETKOV VI	EČER \
Bodite nocoj	
družbi oddaje	^.......A
Z #tasbo do srca Z ^	fl
na radiu Ptuj	
z Marjanom	www.rodio-tednik.si |
www.soncnapot.sl
SKENIRANJE
VEZAVE
VRTNAR d.o.o.
VRTNAR d.o.o.
Vrtnarija in cvetličarna Golob
Trnovska vas 38b 2254 Trnovska vas
@ vrtnar.golob@gmail.com @ golob.branko@siol.net
https://www.facebook.com/ vrtnarstvo.golob
vrtnardoo.si
rno2 757 ličar a ^
d 02 757 9417
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - skl. US., 76/14 - odl. US. in 14/15 - ZUUJFO) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
DOPOLNITEV JAVNEGA NAZNANILA
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj -tretje spremembe in dopolnitve
1.
Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj - tretje spremembe in dopolnitve se pripravi za naslednje parcele oziroma dele parcel (v oklepaju so označene oznake posameznega posega):
•	katastrska občina Krčevina pri Ptuju: 1094/1 (ID GA-01), 878/2 (ID PA-01), 516/1, 517/1 (ID PA-02).
•	katastrska občina Grajena: 60/3 (ID GA-02), 81/1, 83 (ID GA-03), 93/2, 94/1, 94/2, 94/3 (ID GA-04), 115/7, 118/1, 118/4, 119/1, 363/2, 363/3, 363/5 (ID GA-05), 160/1, 160/2, 160/3, 160/4, 161/1, 161/2, 162/1, 162/4, 162/5, 162/6, 367/1, 368 (ID GA-06), 40/3 (ID GA-07).
•	katastrska občina Ptuj: 143, 146, 3978, 160, 163 in 166/3 (ID PA-03), 133, 134 (ID PA-04), 60/10, 60/11, 60/13, 60/14, 60/15, 60/16, 117, 118, 119, 120, 122, 123, 124, 125, 127, 128, 129, 130, 132 (ID PA-05, ID PA-06), 57, 58, 59 (ID PA-07, ID PA-08, PA-09, ID PA-10, ID PA-11: VARIANTA 1; ID PA-12: VARIANTA 2), 639/1 (CE-01), 613, 614, 615, 617 (CE-02).
2.
Javna razgrnitev bo v času od srede, 19. 4. 2017, do vključno ponedeljka, 22. 5. 2017.
3.
Dopolnitev javnega naznanila se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si). Javno naznanilo je bilo objavljeno v časopisu Štajerski tednik, z dne 11. 4. 201 7, in na spletni strani Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-8/2016 Datum: 18. 4. 2017
Miran SENČAR, župan Mestne občine Ptuj
PETKOV VEČER
Bodite nocoj c/ družbi oddaje Z cftttsbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCL]6TSki EDNIK vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	^ PARIOPTI11
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	sss.gse.io«
NAROČILNICA ZA Štajerski
Štajerski
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis: _
Hkrati Dotriuiem. da zadniih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom Dlačeval/-a mesečno do Doložnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptui
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine.
Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
•	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
•	vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
•	20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti p,o ugodnejših cei
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
22 Štajerski"TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 25. aprila 2017
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM IESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
kia pro ceed1.6 crdi sport	2008	5.300,00 £	prvi last.	bela
bmw x3 3.0 d sport avt.	2005	7.450,00«	avt. klima	kov.crna
citroen xsara picasso 2.0 hdisx	2004	2.800,00«	avt. klima	bela
mazda 5 2.0 cd 7 sedežev	2007	4.990,00«	7 sedežev	kov. srebrna
opel astra 1.616v cosmo	2010	6.990,00«	prvi last.	kov. sv. modra
opel astra 1.616v black&white	2010	5.990,00«	prvi last.	bela
renault modus grand 1.216v expression	2008	4.490,00«	klima	kov. viola
citroen c5 2.0 hdi sx limuzina	2004	2.390,00«	avt. deu. klima	kov. srebrna
bmw 320 d limuzina	2006	7.990,00«	prva reg. 2007	kov. srebrna
vw sharan 2.0 tdi bluemo. comfortline	2011	13.990,00«	serv. knjiga	kov. Črna
fiat panda 4x41.2 8v	2006	4.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
bmw318ic0upe	2000	2.990,00«	avt. klima	kov. modra
citroen g 2.0 hdi sx break	2007	3.550,00«	avt. klima	kov. srebrna
renault megane 2.0 dcigt line	2008	4.990,00«	70.152 prev.	kov. Črna
peugeot partner 1.6 hdi tepee active	2013	10.690,00«	cenazddv	bela
toyota yaris1.0terra	2011	6.490,00«	68.675 prev.	kov. srebrna
renault megane 1.s dcigt line	2011	7.650,00«	prvi last.	bela
opel astra 1.7 cdti enjoy	2011	8.600,00«	prvi last.	kov. sv. zelena
seat leon 1.6tdi scorpion	2010	8.400,00«	prvi last.	rdeča
renault scenic 1j dcidynamique grand	2005	2.650,00«	Z sedežev	kov. sv. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ZNAMKA LETNIK CENAc OPR.				BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2010	10.790	ODLIČEN, REDNI SERV.	K0V.ČRNA
BMW 318D SPORT	2015	27.890	ODLIČEN, SAM019.646 KM	BELA
FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL	2014	11.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. MODRA
FORD CMAX 1.6 TREND	2008	5.890	SERV.KNJIGA, ODLIČEN	KOV. T. SIVA
FORD FIESTA 1.2516VTITANIUM	2012	7.990	ODLIČEN, SAMO 43.800KM	HOTMAGENTA
FORD FIESTA 1.4 TREND	2013	7.990	ODLIČEN, VINJETA. TRAJNIK	BELA
FORD FOCOS 1.0 ECOBOOSTtrend	2014	11.980	1.LAST., ODLIČEN, 125KM	KOV. TEMNO SIVA
FORD RANGER 2.2 TDCIXLT 4X4	2013	22.900	SAMO 47.129KM, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
FORD S-MAX 2.0 TDCITITANIUM	2007	7.990	DRUŽINSKI, ATRAKTIVEN	KOV. BORDO RDEČA
HONDA CMC 1.4 SPORT	2012	11.790	1.LAST., ODLIČEN,	RDEČA
OPEL CORSA 1.416V	2012	7.270	SAMO 43.875KM, ODLIČEN	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 207 TRENDY 1.4	2010	5.490	ODLIČEN, SAMO 81.976	KOV. T. SIVA
RENAULT CAPTUR TCE 90 ENERGY	2013	11.790	ODLIČEN, SAMO 34.426KM	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS1.0 WT TERRA	2008	5.490	ODLIČEN, SAMO 68.311	KOV. ČRNA
VW GOLF CABRI01.9 TDI	2001	3.990	PLATNENA STREHA	T. MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
IZKORISTITE LAST MINUTE PONUDBO
ZA VPIS NA SREDNJO S0L0 ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR,
ki vas lahko popelje na atraktivno potovanje do zaposlitve na področju gostinstva in turizma!
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa ( Ljubezen gre RES
Dietni kuhar
Kuhar
Natakar
Qo
o
9
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
MARIBOR
■-1"	I-
J ' 1 i"
OPOZORILO: mesta se hitro
polnijo. Zadnji »potniki« se zbirajo... boš med njimi?
Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2008	7.990	0DUČEN	TEMNO MODRA
VW SHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	□□UČEN	SREBRNA
SSANY0NG KYR0N	2006	4.290	□□UČEN	SREBRNA
VWT0URAN 1.9 TDI	2009	8.990	□□UČEN	SREBRNA
F0RDCMAX	2005	2.790	DDUČEN	MIŠJE SIVA
PEUGEOT 206	2005	1.690	1.LASTNIK	SREBRNA
PEUGEOT 5081.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	□□UČEN	SREBRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	□□UČEN	SIVA
BMW 520	2015	33.990	KOT NOV	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	DOBRO0HRAN.	SREBRNA
PEUGEOT 508 2.0 HYBRID	2013	13.990	0DUČEN	ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com				
I 08:00 Kronika iz občine GoriSnioa 09:00 Oddaja i z Slovenskih goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Materinski dan v Zagojičih 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video strani
SIP
i Slojncih
PROGRAMSKI NAPOVEDNI K v«t na spletnih itraneh www.iiptv.ti
08:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika ______
09:00 Športnik leta občine H ajdi na 2016 11:00 Videm - Kruh naš vsakdanji 12:00 Glasbena oddaja 13:00 Veseloigra - moža je zatajila 14:30 Užtvajmo
15:00 Materinski dan v Zagojiiih 15:45 Kronika iz občine Gorišnica 17:00 300 let pisne omembe šolstva na Destrniku
118:30 Oddaja is Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra Uredništvo. www.spp!wsi
02 754 00 30: inro@siptv.SF Marketing 02 749 34 27. 031 627 340
1
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO A
08:00 Mat. dan v Bukovcih i 09:10 SKL 09:40 Ptujska Kronka 10:30 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pričetek delovanja zdravnika v Razkrižju 20:00 Mat. dan v Prvencih in Markovcih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spteta WWW.SlptV.Gi 08:00 Pa s ion na prostem - Videm 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka tn majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Videm - Kruli naš vsakdanji 20:00 f-V 11 dan v Prvencih in Markoucih 21:15 Mat. dan v Bukovcih, Stojndh 23:00 Video strani
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M gfJ=J BI d S11 ! I Mtll s Ja! S M ET«!""
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
EB
AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW 320D COUPE LCI BMW SERIE 320XD CHEVROLET AVE01,4
LETNIK CENA, OPR.
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIAVT.KLIMA 2012
CITROEN C4PICASS0	2012
FORD C - MAX1,6 TDCI	2014
HONDA CMC 1,4i LS KUMA	2003
MERCEDES BENZB 200	2013
OPEL ASTRA SW1,7 COSMO	2012
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 USNJE	2011
0PELHGRA1.4	2005
RftSSAT 2,0 TDI	2007
VW PASSAT1,2 TDI	2008
VW PASSAT1,6 TDI BLUE M0T10N NAVI	2013
VVVT1GUAN 2.0TDI	2011
Vso zalogo vozil	najdete na:
2013 16.990 1. LAST., ODLIČEN
2013	14.990 1.1AST., ODLIČEN 2012 16.490 1.IAST, ODLIČEN
2014	17.990 1. LAST., M 2009 2.790 2. LAST., SLOV.
7.990 1.IAST, ODLIČEN 7.890 1. LAST., 11.490 1. LAST., KOT NOV
I.799	ZELO UGODEN 15.990 LEPO OHRANJEN 9.490 1.LAST. 8.980 1.LAST., ODLIČEN 3.990 fflINTOP 5.490 SLO 7.490 1 .LAST., XEN0N
II.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. 14.990 1. LAST., SLOV.
: www.topavtomobili.si
VEČ BARV MODRA BEU ČRNA SIVA SIVA
MODER/ČRNI BEU
KOV. SV. MODRA ČRNA SREBRNA SIVA
SREBRNA
ČRNA
ČRNA
SREBRNA
SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Prireditvenik
Petek, 21. april
09:00 09:00
11:00 l2:30
17:00 18:00
18:00 19:00 19:00 19:00 19:00 19:30 20:00
20:00
20:00 20:30
Slovenska Bistrica, Tomšičeva 23, saditev zelenih dreves na Tomšičevi 23 v Slovenski Bistrici Lenart, VDC Polž Lenart, medgeneracijsko sodelovanje med uporabniki VDC Polž Lenart in otroci Zelene igralnice OŠ Lenart - vrtec
Slovenska Bistrica, 2. OŠ, prireditev s kulturnim programom ob dnevu Zemlje Kidričevo, Tovarniška c. 10, svečano odprtje prenovljenega Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki, glasba, hrana in pijača
Hajdina, trg pred PSC, družabno srečanje ob 27. aprilu in 1. maju, pečene perutnice in vino Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, 33. praznik Vrtca Ptuj in 72 let Vrtca Ptuj - Sprehd po spominu, prireditev otrok Vrtca Ptuj
Markovci, večnamenska dvorana, osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku Markovci
Draženci, Dom vaščanov, občni zbor KD Draženci
Jurovski Dol, Kulturni dom, Jurjevi dnevi, proslava ob 11. občinskem prazniku
Dornava, večnamenski center, vaško-kulturna dvorana, večer ljudskega petja in domačih viž
Ptuj, mala dvorana Narodnega doma, literarni večer V krogu
Ptuj, Mestno gledališče, predstava (Totalno) katastrofalna večerja
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, 2. glasbeni večer Zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in
Pavla, Zvoki spremembe, večer z glasbenimi terapevti, program klasične, sakralne in ljudske
glasbe, prispevki za delovanje Inštituta za izobraževanje glasbenih terapevtov in izvajanje
terapevtske prakse
Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., 13. sezona Primusovih vinskih zgodb, Vina
Steyer/Verus/Gaube, svečani zaključek
Lenart, Dom kulture, odštekana komedija 50 odtenkov ženske
Ptuj, CID, Jazz v CID-u, odprtje razstave jazz portretov Sonje Pišek in jamm Session Milan
Stanisavljevič - klavir
Sobota, 22. april
07	:00
8	:00
09	:00
09	:00
0:00 0:00
0:00 0:00
0:00
0:00 0:30 1:00 4:00
8:00
8:00 8:00 9:00 20:00 21:00
Slovenska Bistrica, Grajska tržnica, nastop Frajhajmske godbe na pihala Trije Kralji, 10. Festival miru in Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona Slovenska Bistrica, glasbena šola, Dan odprtih vrat Glasbene šole Slovenska Bistrica Borl, začetek pohoda, 10. pohod prijateljstva OŠ Cirkulane, dobrodelno medgeneracijsko srečanje, kulturni program na stadionu ŠD Cirkulane, delavnice, tržnica, zabavne aktivnosti, predstavitev športov od 10.15 dalje Ptuj, Mestni trg, Mestna igralnica
Majšperk, KPC, 3. seja Plenuma Gasilske zveze Slovenije, gasilski delegati iz 120 gasilskih zvez, ob 13.00 slavnostni del plenuma s podelitvijo najvišjih priznanj gasilcem, min. za obrambo Andreja Katič
Podgorci, Dom kulture, 41. praznik vina Podgorci 2017 - ocenjevanje vina
Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, vodstvo po razstavi Albin Lugarič (1927-2014) iz
umetnikove zapuščine
Ptuj, Mestni kino , Kinoskop: Ali-ali, delavnica za otroke (z)mešani kolaži z akademsko slikarko Tjašo Čuš
Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, Bitja noči, Muzejski vikend za družine Ormož, Holermus, odprtje razstave fotografij Lidije Vrankovečki - Prebujanje, kulturni program Arheološko razstavišče na Muzejskem trgu 2, Ptuj, razstava Gospodarji prehodov Hajdina, telovadnica OŠ, slovesnost ob 50. obletnici Čebelarskega društva Turnišče in odprtje šolskega čebelnjaka
Žetale, večnamenska dvorana, 2. TEDx Žetale, dogodek namenjen združevanju ljudi in deljenju idej, različni govorci
Zg. Polskava, Kulturni dom, Retrospektiva dramskih del KUD Gaj Zgornja Polskava Skorba, Dom krajanov, komedija Zasliševanje, primer: Hotel Babiloon Markovci, večnamenska dvorana, koncert večnih zaljubljenih melodij Pomlad v dvoje Majšperk, konferenčna dvorana, KPC, predmaturitetni recital Simone Korošec z violino Ptuj, CID, Jazz v CID-u, Stane Hebar kvartet
SVEŽE SV. MISI ITI KOSTI
SAMO 95 CENTOV/KG
NE SPREGLEJTE TUDI NASE NOVOSTI: ROZBEEF ZORJEN, RAHLO SOLJEN; ZORJENO TELEČJE STEGNO; ZORJENA, RAHLO SOLJENA SV. RIBA (PRIMERNA ZA DUNAJSKE ZREZKE IN PEČENKE,..)
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski*
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
petek • 21. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRAVNI TELEFON 090 33 69. Nudimo strokovne in cenovno ugodne pravne nasvete po telefonu. Pravna pisarna Contracta, Darija Cafuta, s. p. Cena klica je 1,69 EUR/min.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ..., prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 1 12, Srečko Turk, s. p.
KMETIJSTVO
Skromno sta živela, v življenju mnogo sta delala in trpela, ko pošle so vajine moči, zaprla trudne sta oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spita, v naših srcih še naprej živita.
SPOMIN
21. aprila je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek
Franc Krajnc
14. maja bo minilo 7 let, odkar nas je zapustila draga mama in babica
Terezija Krajnc
IZ KICARJA 141
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vajini domači
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAM prašiče domače reje težke do 120 kg. Tel. 041 394 192.
PRODAM odojke. Telefon 031 244 074.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com.
DOM STANOVANJE
VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, klimatiziran, oddaljenost od plaže 150 m, prosto do 2. 7. in 12. 8. dalje. Tel. 031 742 714.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
POTREBUJEMO občasno pomoč pri hiši (košnja trave in drugo). Tel. 041 784 388.
RAZNO
DRUŠTVO uporabnikov vodovoda Zasadi, Bratislavci 7, se iskreno opravičuje družini Lorenčič iz Bratislavcev 19 za klevete, ki so se širile.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
KUPIMO traktor, lahko je Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 041 872 029.
UGODNO prodam burske koze vseh starosti. Tel. 068 193 693.
PRODAMO luščeno koruzo. Tel. 041 387 110.
PRODAM suha bučna semena, cca. 100 kg. 041 258 832.
PRODAM teličko simentalko, težko 150 kg, za zakol ali za pitanje, cena ugodna. Tel. 031 840 282.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 02 746 15 01.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PODAM teličko, staro en mesec, in kravo za zakol. Tel. 040 266 139.
PRODAM dvoredno Oltovo sejalnico za koruzo. Cena 250,00 €. Tel. 031 892 380.
PRODAM luščeno koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404.
PRODAM lepe železniške tramove - švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
ODDAMO - novo, opremljeno 4-sobno stanovanje, 90 m2, 2. nadstropje vila blok - z dvigalom - lepa, mirna lokacija, bližina
mesta, I. Izgradnje šM* DT/MtV 2009 Cena: 550 €	ru//nm
Kontakt: 051/455 010 T ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
Mestni kino Ptuj
Petek, 21. april: 17:00 Ježek in vran na sirovi dirki; 19:00 Popolna blaženost; 21:00 Hitri in drzni 8. Sobota, 22. april: 10:00 Kinoskop: Ali-ali, delavnica (z)mešani kolaži z akademsko slikarko Tjašo Čuš; 17:00 Ježek in vran na sirovi dirki; 19:00 Duh v školjki; 21:00 Popolna blaženost. Nedelja, 23. april: 17:00 Ježek in vran na sirovi dirki; 19:00 Potovanje časa: Pot življenja; 21:00 Duh v školjki.
www.tednik.si
IStajerskltednik I Stajerskitednik
Že 10 let v grobu spiš, a z nami še živiš. Tvoje pridne roke in pošteno srce so ponos in spomin na te.
SPOMIN
22. aprila bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek
Jože Pauman
S POBREŽJA 66
Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, prižgete svečko, podarite cvet.
Tvoji najdražji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
SPOMIN
Jutri, 22. aprila, mineva 10 let, odkar si se poslovil, naš dragi mož, oče, tast in deda
Peter Pulko
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 50
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
amnosek
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991
GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b
F
spomeniki police stopnice
Zdaj je pravi čas za naročilo montaže ograje pri vas!
ograjerogina.si 051 311 900
Proizvodnja, montaža, prodaja raznovrstnih mrež, vrat. in pribora za ograje z do 25 % popustom!
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vodstvo stranke Desus obiskalo Ptuj; Srečanje predstavnikov MO Ptuj in občine Piran; Poslanska skupina Nove Slovenije obiskala regijo Ptuj in Ormož; Zbiranje sredstev za gradnjo urgentnega centra Ptuj; Prostorske pridobitve v Zdravstvenem domu Ptuj; Občni zbor OZ veteranov vojne za Slovenijo Ptuj; Skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj; Razstava likovnih del slikarja Albina Lugariča; Pustne fotografije v izložbah nekdanjega Peka; Z gibanjem do zdravja s skupino Panorama Ptuj; Mednarodno prvenstvo v judu za Pokal Ptuja 2017; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša.
Kako bi dihal, rad poslušal, gledal, sedel med vami,
katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Milana Lazarja
IZ KICARJA 126
Tja, kjer tišina šepeta, je odšel naš dragi mož, očim, dedek, brat in stric. Hvala ti, da si s svojim življenjem obogatil naša življenja, za dragoceni čas, ko bili lahko smo s tabo, čeprav si delček nas odnesel s sabo. Za tabo bosta ostali velika bolečina in praznina.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, našemu dragemu Milanu pa izkazali poslednje spoštovanje. Posebna zahvala velja vsem tistim, ki ste ali ste imeli namen zanj darovati kri, in vsem tistim, ki ste se na kakršen koli način dotaknili njegovega življenja.
V globoki žalosti: tvoji neutolažljivi domači, ki te bomo neizmerno pogrešali!
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Andreja Polanca
IZ VIDMA 41
se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti in darovali sveče ter cvetje. Hvala vsem za tolažeče besede in izraz podpore. Posebna zahvala govorniku in pevcem ter družinam Polanec in Novak, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali in bili v oporo.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
11 iktorja Lukmana
18. 7. 1929-8. 4. 2017 IZ SELIŠKARJEVE 4, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani, za izrečeno ustno ali pisno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, denarno pomoč ter darovane svete maše. Hvala osebju Internega oddelka Ptuj, zahvala p. Janezu Kmetcu za opravljen pogrebni obred in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Štefana Cafuta
S POBREŽJA 120
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in bili v oporo v težkih trenutkih. Hvala Zdenki, Mimici, Biserki. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala p. Janezu Ferležu za molitev, p. Jožetu za pogrebno slovesnost, govorniku Branku Mariniču, pevcem Feguš, pogrebnemu podjetju Mir. Hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Bojan z družino, sin Kvirin z družino, sestra Frančka in brat Marjan z družinama
Slovenija, Hrvaška, Makedonija • Kakšne so omejitve za mlade voznike
Voznik naj bo!
Da smo se lotili pregleda zakonodaje glede pridobivanja (in ohranjanja) vozniškega izpita - pri tem mislimo seveda na avtomobilskega, ki ga mora imeti vsak človek, da normalno funkcionira v 21. stoletju -, je kriv seveda splet. Tam se namreč občasno pojavijo »zanesljive« novice, kaj vse se voznikom - še zlasti začetnikom - dogaja na njihovih vozniških poteh. Pa se res?
Brez skrbi - nobene nove omejitve za mlade voznike se ne obetajo v naši državi; so že sedanje ovire, ki jih je država postavila na pot novopečenim šoferjem, dovolj ovirajoče, bi lahko zapisali, če bi se odločili pogledati na zakonodajo s stališča mladih. Škoda, da se res ne bo zaostrila zakonodaja o mladih divjakih, ki mislijo, da so s tistim papirjem osvojili vse znanje tega sveta, bi bilo nasprotno stališče »ta starih«. Tistih ta starih, ki pojma nimajo, kaj je krožišče, bodo porekli mladi, in so s svojo počasno vožnjo prava nevarnost na cesti, saj se pogumno zapeljejo v krožišče, ker so »z desne« - in desni imajo prednost, so se učili v svojih mladih letih! Ki so pozabili - če so sploh kdaj vedeli -, da v naselju lahko pelješ tudi več kot 50 km na uro, če tam stoji prometni znak, da je to dovoljeno. Tako pa se cijaziš za njimi tistih 50, tudi če bi lahko 70 ... Tisti mladi, ki z avtošolskega počasnega avtomobila v trenutku presedlajo na očkovega beem-veja in seveda takoj preizkusijo, kakšne pospeške ima in kako adrenalinsko se to kaže na človekovem organizmu, so ogorčeni stari ...
Nasprotja med večdesetle-tnimi izkušnjami (včasih tudi razvadami in predsodki) starejših in s teorijo prepolnimi mladimi navdušenci, ki bodo zdaj zdaj spremenili svet (na boljše, seveda), so prisotna povsod v vsakdanjem življenju. Zakaj bi bila vožnja avtomobila izjema?!
Česa torej po zakonu o voznikih (priznam, nisem vedel, da imamo tovrstni zakon; prepričan sem bil, da je vse zapisano v zakonu o varnosti cestnega prometa. Stara šola pač!) mladi vozniki ne smejo, stari pa lahko? Recimo stari lahko šlu-knejo pivo ali dve, pa ne bodo kaznovani (pa čeprav je včasih kakemu nevajenemu pivcu že po enem pivu malo medlo),
OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
i
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
Foto: Črtomir Goznik
NAI/ORSo,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204
ki na hrvaških cestah manj vredni od Slovencev!)
Mimogrede: ravno v tem času so na Hrvaškem v fazi spreminjanja zakonodaje o voznikih, tako da se bo treba poučiti, kaj smete in česa ne. Načeloma pa naj bi, v skladu z direktivo Evropske komisije, tovrstne omejitve v neki državi res veljale za voznike, ki imajo dovoljenje za vožnjo iz te države (ampak: bi se vi prepirali s hrvaškim ali katerim drugim policistom, če on misli drugače?).
jš
Ko mladi voznik dobi vozniško dovoljenje, se marsikatera težava šele začne ...
mladi morajo imeti 0,0 alkohola. In to je v bistvu vse. To absti-nenčno obdobje traja za mlade voznike do 21. leta oziroma, če izpita niso delali ravno za svoj 18. rojstni dan, dve leti po opravljenem izpitu. V tem času tudi ne smejo doseči ali preseči sedem "nagradnih" točk (razen pri Mercatorju). In to so pravzaprav vse omejitve, če odmislimo tisto, ki je pač kapitalistično usmerjena v zaslužkarstvo avtošol: da mora namreč vsak novopečeni voznik opraviti program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Ki ga mora seveda plačati sam, kot pravi zadnji, peti odstavek 51. člena zakona o voznikih.
Nikjer pa v tem zakonu ne piše, da bi bilo zelo koristno, če bi stari vozniki morali na primer vsakih deset let s kako vožnjo z inštruktorjem preveriti svoje praktično znanje (recimo, da jim oprostimo, če ne
vedo, kako hitro mora šofer tovornjaka s priklopnikom voziti na cesti, rezervirani za motorna vozila). Ker če malo pomislimo - na naših cestah je še kar nekaj izkušenih šoferjev, ki v času opravljanja svojega vozniškega izpita niso peljali skozi noben semafor - ker ga ni bilo; tudi krožišč v »naših« časih ni bilo; košček avtoceste smo šofersko preizkusili le, če smo se peljali na slovensko obalo tam malo naprej od Ljubljane do Postojne ... Ampak saj veste: zakone pišejo stari, ne mladi. Tudi politike volijo stari, ne mladi. Tako da opcija preverjanja starih odpade. Razen ko s(m)o res že tako zelo stari, da nas šofersko preveri zdravniška komisija.
Čez mejo je drugače ...
Na spletu, kjer človek izve vse (zlasti tisto, kar ni res), smo
prebrali, da so nekateri slovenski mladi vozniki imeli v sosednji Hrvaški težave, ker so vozili premočne avtomobile. Hrvaški mladi vozniki imajo namreč več voznih omejitev kot slovenski. Poleg 0,0 alkohola, na primer, morajo voziti 10 km na uro počasneje, kot je dovoljeno za neko cesto (80, 100 ali 120), in ne smejo voziti osebnega avtomobila, katerega moč motorja presega 75 kW. Pozneje so na Hrvaškem pojasnjevali, da to velja za mlade voznike, ki jim je dovoljenje izdal pristojni hrvaški organ, ne pa tudi za voznike tujih držav. Pa je vendar hrvaški avtoklub ob preverjanju podatkov o tovrstnem kaznovanju ugotovil, da je kazen za tak prekršek plačalo kar nekaj tujcev (turistov). A da ne bi bilo (mednarodnega) škandala, so raje to določilo zakona preklicali tako za tujce kot za domače voznike (ne bodo menda hrvaški vozni-
Z mamo na randi?
V primerjavi s slovenskimi (in hrvaškimi) mladimi vozniki pa se človeku prav zasmilijo makedonski mladeniči in mladenke. Tudi v tej državi si mlad voznik dve leti od dneva opravljanja izpita. Voznik začetnik ne sme voziti vozila v času med 23. in 5. uro, razen če je z njim v avtu voznik, starejši od 25 let, ki mu ni bilo prepovedano voziti avtomobila. Mladi voznik -starejši mladoletnik ne sme voziti v času med 20. in 5. uro, razen v primeru, če je z njim v vozilu eden od staršev ali skrbnikov, ki ima veljaven izpit B-kategorije in mu ni bila predpisana sankcija prepovedi ravnanja z avtom. (Si predstavljate: mladenič gre s punco na zmenek, zadaj sedi mama: »Mama, zdaj pa ti pojdi na sprehod, da se bova midva pol ure mečkala v avtomobilu!« Drugič bo raje vzel s sabo očeta in ga odložil pri bifeju; tam ga bo lažje čakati.) Mladi voznik B-kate-gorije ne sme opravljati organiziranega prevoza otrok (kako pa naj pride do otrok, če pa zadaj sedi mama?!). Tudi makedonski mladi vozniki ne smejo voziti vozila, katerega motor ima moč, večjo od 75 kW. Na avtocestah lahko vozijo največ do 100 km na uro, po cesti, rezervirani za promet motornih vozil, pa največ 80 km na uro.
dcndéi' fladded ...
Napoved vremena za Slovenijo
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna.
lokalih ponaranfa
Danes bo pretežno jasno, veter bo do jutra oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 11 do 15 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno s hladnim jutrom, popoldne se bo zmerno pooblačilo. V noči na nedeljo in v nedeljo zjutraj bo v notranjosti Slovenije prehodno rahlo deževalo. Čez dan bo večinoma sončno, popoldne bodo še posamezne plohe.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo se območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka nad naše kraje z močnimi severnimi vetrovi hladen in bolj vlažen zrak.