POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 eto XV. |Jtev. 54 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, četrtek 6. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN' 11.405 1 Cena din 1*— Odločitev stališča Grčije Objava grškega vrhovnega vojnega poveljstva: Grški narod se bo uprl dogodkom, brez ozira ha to, od kod bodo prišli — Uradni komunike o obisku Edena en Diila v Atenah — Edenova izjava — Število doslej v Bolgarijo poslanih čet znaša 150.000 — V Italiji napovedujejo bitko za Solun Moč nemških čet v Bolgariji SOFIJA, 6. marca. Associated Press. Dvanajst nemških divizij ki štejejo okoli 150.000 mož, je že v Bolgariji, druge p3 še prihajajo. Večina čet je poslanih na grško mejo. Videti je, da se bo vojna na Balkanu kmalu začela. Skoro vse bolgarske čete so bile poslane na turško mejo, 20 km pred turško mejo pa so se pojavile *e prve nemške čete. Angleški poslanik Rendell je izjavil, da je bolgarska vlada kriva, "če bo Bolgarija postala krvavo bojišče. Napovedi bitke za Solun RIM, 6. marca. United Press. Virginio Gayda je izjavil, da je v Solnunu že ena divizija kanadskih vojakov. V fašističnih kfogih mislijo, da bo prišlo do odločilne bitke za Solun in da bodo nemške čete z e"e, italijanske pa z druge strani poizkuse zasesti to važno mesto. Italijanski komentarji SOEIJA, 6. marca. Stefani. Tu obširno komentirajo noto, ki jo je izročil angleški poslanik Filovu glede prekinitve Pdnošajev z Bolgarijo. Tisk naglasa, da Filov izjavil v sobranju, da je prihod nemških čet v zvezi s ciljem, da se za-Kotovi mir in red v deželi. Angleška vla-nima razloga, da meni, da sta mir in red zaradi prihoda Nemcev ogrožena ali celo v nevarnosti od sile, ki trojnega pak-** ni podpisala. Angleški poslanik je pozabil na svoje p ret n je in grožnje Bolgari. Kritizirajo tudi postopek poslanika, je pred izročitvijo note Filovu obvezi predstavnike angleškega iti ameriškega tiska o n jenih točkali. Rendell bo z 0sebjom zapustil Sofijo v ponedeljek in Potoval v Turčijo. Bolgarija ni bila prisiljena Rim, c. marca. Stefani. Trditev, da je 5°rala Bolgariji popustiti osišču, ne dr-Nasprotno, Anglija je bila, ki je pribila bolgarsko vlado, da se je odločila Pristop k trojnemu paktu. Bolgarski Jarod se je odločil, sodelovati pri novem *erŠki Makedoniji in Traciji, kajti ena ka-^dska divizija je že v Solunu. Eden je ?pspei v Atene samo zato, da prepriča o nadaljnjem pošiljanju britskih d»-in druge pomoči iz severne Afrike, j^gleški položaj v severni Afriki bi pa .! tako oslabljen, pa tudi Grčija bi ne . a z tiovo pomočjo na boljšem. Edeno-a osebna strategija se bo izkazala kot ls°dna za Angleže. NOVO POGLAVJE ZGODOVINE . ^'M, 6. marca. Stefani. Ti§k poudarja, ^ se je s prekinitvijo odnoŠajev med ^'garijo in Anglijo začelo novo poglavje Kodovine. l-i«ti posebno beležijo pomor-e operacije italijanske vojne mornari- ATENE, 6. marca. Associated Press. GRŠKO VRHOVNO POVELJSTVO JE VČERAJ IZDALO POROČILO, DA STA »VOJSKA IN GRŠKI NAROD ODLOČENA UPRETI SE DOGODKOM, BREZ OBZIRA OD KODER KOLI BI PRIŠLI TER SE BOSTA BORILA NAPREJ Z ISTO NEZLOMLJIVO VOLJO ZA SVOBODO IN NEODVISNOST DOMOVINE«. V ISTEM POROČILU JE REČENO, DA »ITALIJANSKA VOJSKA UPA, DA BO LAHKO PREMAGALA GRŠKO VOJSKO V ALBANIJI ZARADI TEGA,#KER BODO GRKI MORALI OBDRŽATI VELIKO ŠTEVILO ČET V VZHODNI TRACIJI IN MACEDONIJI, NA BOLGARSKI MEJI, KOT VARNOSTNI UKREP«. Uradni komunike o posvetih v Atenah ATENE, 6. marca. Reuter. Sinoči je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Zunanji minister Velike Britanije Eden in načelnik glavnega generalnega štaba angleške vojske Dill sta dospela v Atene na uradni obisk. Eden in Dill sta bila sprejeta v avdienci pri kralju Juriju in predsedniku vlade Korizisu, s katerima sta vodila dolga posvetovanja. Eden je izrazil svoje navdušenje v zvezi s herojskimi napori in zmagami grške vojske. Predsednik vlade Korizis je pa izrazil s svoje strani globoko zahvalo grškega naroda za dragoceno pomoč Velike Britanije v boju proti sovražniku. Obe vladi sta skrbno preučili položaj na Balkanu, kjer se vsi njihovi napori usmerjajo v celju, da se vojna ne razširi. Sporazumeli so se v vseh pogledih na sedanji položaj.« Edenova izfava pred odhodom ATENE, 6. marca. Reuter. Angleški zunanji minister Eden je ob zaključku svojega obiska v Atenah dal naslednjo izjavo: »Z generalom Dillom sra b>la gosta Grčije v zelo važnem trenutku. Globoko sva ganjena zaradi sprejema, ki nama je bil izkazan. Angleži smo že več mesecev z navdušenjem spremljali junaški odpor grške vojske. Z največjo pažnjo smo spremljali sijajne napore tako poveljnikov, kakor grških vojakov, mornarice in letalstva. Zdaj smo Imeli priliko, da se prepričamo o odločnosti grških mož, kakor tudi žensk. V Atenah je bilo že pred 2300 leti naglašeno, da je skrivnost sreče v svobodi in da obstaja tajnost Svobode v hrabrosti ljudi. Grki ste dali novih dokazov za svoje velike tradicije. V Angliji smo ponosni, da imata britska mornarica in letalstvo čast, pomagati k vašim sijajnim zmagam. Lahko se zgodi, da bo bodočnost težka, toda prepričani bodite, da ne bomo končali s Svojimi napori prej, dokler nam ne bo zmaga zagotovljena.« t.e °b albanski obali. Šest sovražnih le-‘ ^ le ‘bilo pri tem sestreljenih. Sestanek GOringom in Antonesconi je bil po-lik zaradi ureditve gospodarskih pri- MNENJE »POPOLA DiTALIA« MILAN, 6. marca. Stefani. »Popolo d’ltalia« poroča, da je Anglija poizkusila vse, da bi na Balkanu razširila vojno. Churchill in Eden sta izigrala zadnje karte- ki sta jih imela v rokah. Anglija je potem, ko ni uspela, začela z zastraševanjem Balkana. Bolgarija pa je kljub temu odgovorila s pristopom k osišču. S tem svečanim aktom je Bolgarija odklo nila Angleže in pozdravila vkorakajoče nemške čete. Začudena zaradi »bliskovite« akcije sil osi, je Anglija šele včeraj prekinila diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Turčija zvesta obveznostim CARIGRAD, 6. marca. AP. Navzlic posebnemu Hitlerjevemu pismu, ki je imelo namen, da loči Turčijo od Anglije, izjavljajo neuradno v Ankari, da ni nobenega povoda misliti, da *ji Turčija ne izpolnila svojih obveznosti, ki jih ima iz zavezništva z Veliko Britanijo. TRETJE SOVJETSKO POROČILO MOSKVA, G. marca. Reuter, že tretjič zaporedoma je moskovski radio sinoči objavil sporočilo sovjetske vlade o dogodkih v Bolgariji v bolgarščini. ' GRŠKI DAR EDENU IN DILLU ATENE, 6. marca. At. Ag. Guverner Atene, Kocias, je v imenu prestolnice poklonil Edenu in generalu Dillu dragocene predmete v dar. Eden je prejel redko bizantinsko umetnino, staro ikono in dve pištoli iz grške revolucije 1821, dalje čipke z Rodosa in poseben album s fotografskimi posnetki grških krajev. General IJill je tudi dobil dragoceno ikono sv. Jurija, sabljo iz revolucije in album fotografij. Gosta sta se ioplo zahvalila za darove. A1AN1FESTAC1JE V BOLGARIJI SOFIJA. 6. marca. Stefani. Bolgarsko prebivalstvo manifestira dalje za nemško vojsko. Tisk posveča mnogo pozornosti nemškim vijakom in naglaša, da je Bolgarija na strani narodov, ki bodo vtisnili novo lice Evropi. POPOV NI ODSTOPIL SOFIJA, 6. marca. BTA. Bolgarska telegrafska agencija je pooblaščena demantirati najodločnejše, da bi bolgarski zunanji minister Popov odstopil. BLOKIRANJE BOLGARIJE LONDON, '6. marca. AP. Angleška vlada je razglasila bolgarsko ozemlje kot sovražno ter ukazala svojim vojnim ladjam, da vršijo najstrožjo blokado Bolgarije. Trgovinsko ministrstvo je opozorilo Angleže, da se odslej smatra trgovanje z Bolgari kot sovražen akt napram Veliki Britaniji, Nadaljevanje operacij v Afriki V središču vojnih dogodkov je sedaj pred vsem Abesinija — V Eritreji ni nobenih važnejših dogodkov, v Libiji pa je položaj dalje nespremenjen ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 6. marca. Stefani. Italijanski glavni stan poroča o vojnih dogodkih .v Afriki sledeče: Severna Afrika. Strmo-glavci in bombniki nemškega letalskega zbora so spet bombardirali zbirajoče se sovražnikove čete in neko letališče v bližini Agedabije. Vzhodna Afrika: Udejstvovanje patrol na odseku pri Kerenu. Naša letala so bombardirala ladje in pristaniške naprave v pristanišču Port-Sudan. Po naknadno ugotovljenih podatkih je italijanska podmornica pod poveljstvom kapitana korvete Adaibcrta Gio-vanija razen 2 ladij, ki jih omenja uradno poročilo 269, potopila na Atlantiku še dva parnika. DOGODKI OKOLI ABESINIJE KHARTUM, 6. marca. RP. Napredovanje abesinskih in velikobritanskih čet v Abesiniji se nadaljuje zlasti južno od Tanskega jezera, kjer je ofenziva usmerjena sedaj proti mestu Debra Mar kos. Na tem odseku je bilo včeraj ujetih več italijanskih vojakov, 1700 kolonijalnih in italijanskih vojakov se je pa vdalo in so domačini takoj prestopili na abesinsko stran, izjavljajoč, da se hočejo vojskovati skupaj z Angleži. V Eritreji ni bilo posebnih novih dogodkov, v Somaliji se pa nadaljujejo očiščevalne operacije južnoafriških čet v smeri proti vzhodnojužni Abesiniji. Tu je sedaj vsa železniška proga iz Magdiša v notranjost v angleških rokah. Neka patrulja 30 mož je pri svojem napredovanju daleč naprej ujela 17 italijanskih častnikov, 40 miličnih častnikov in 412 domačinskih vojakov. Pri zavzetju Iščije BajtTbje so Angleži ujeli 200 italijanskih vojakov. KAHIRA, 6. marca. Reuter. Abesinski vstaši so zasedli italijansko pozicijo Barve, ki leži okoli 210 km severnozahodno od Adis Abebe ter je prav toliko oddaljena od sudanske meje. PRIPRAVE ZA OBRAMBO ADDIS ABEBE LONDON, 6, marca. Reuter. Italijani se pripravljajo na obrambo Addis Abebe. Glavno mesto Abesinlje je podobno velikemu koncentracijskemu taborišču. Neki angleško govoreči Abesinec, ki je ored mesecem pobegnil iz Addis Abebe ter je sedaj prispel k angleški vojski, je izjavil, da so pred dobrim mesecem Italijani preselili vse Abesince iz Addis Abebe v 10 km oddaljeni kraj, tako da so sedaj v Addis Abebi samo še Italijani, kajti Abe-sincem ne zaupajo. Obrambne priprave Addis Abebe so že vse gotove; povsod je fcolno strojnih pušk in »strojnic. Po sončnem zahodu ne sme nihče v mesto ali iz mesta. Vodja abesinskih gverilskih upornikov, ki je bil pod cesarjem poveljnik bataljona cesarske garde ter policijski šef Addis Abebe pod cesarjem, je odšel v Arrengai. Med uporniškimi Abe-sinci je tudi neka ženska, ki zavzema položaj generala. Pod njenim poveljstvom je pred nekaj meseci izbruhnil upor v Addis Adu), okoli 80 km daleč od Addis Abebe. J Stran 2. »Večer o ik. V' Mariboru dne 6. 111. 1941 Poročila z evropskih bojišč Na zahodu so nemška letala zopet izvršila večji napad na Cardiff v AngtiH — Tekom pre-tekJe noči je pa foifo nad Anglijo šemo nekaj nemških ietal — Na albanskem bojišču nobenih sprememb — Napad na Vaiono z morja VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 6. marca. DNB. Nemški glavni stan je izdal včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Premikanja nemških čet v Bolgariji se razvijajo še dalje po naprej določenem načrtu. Naše skupine bombnikov so nocoj izvedle uspešne napade na vojaške cilje v Južni Angliji, med drugim na pristaniške naprave in industrijska podjetja v Cardiffu in Londonu. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Preteklo noč je nekaj nemških« bombnikov bombardiram Southampton, kjer so bili zadeti pri pristaniških napravah razni vojaški cilji. Nocojšnji napad na Cardiff je trajal nekaj ur. O priliki napada na London so bile bombe vržene na doke. Na področju Sredozemskega morja so naši bombniki večkrat napadli zbirajoče se sovražnikove čete ?n letališča pri Agedabiji. Pri napadih so sodelovali tudi lahki bombniki. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 6. marca. Reuter. V noči na četrtek ni bilo večje aktivnosti nemškega letalstva nad Anglijo. Vrženih je bilo nekaj boinb; človeških žrtev ni bilo. MALO NAPADOV NA ANGLIJO LONDON, 6. marca. Reuter. V teku 'joči ni bilo skoro nobenega nemškega letala nad Anglijo. V Londonu ni bilo alarma. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 6. marca. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo iz Albanije: Na grškem bojišču s0 skupine letal močno bombardirale z bombami velikega in malega kalibra zbirajoče se sovražnikove čete ter obrambne naprave. Naše pomorske enote ?o bombardirale sovražnikove cilje ob albanski obali. Močan sovražnikov letalski oddelek, ki je skušal napasti naše ladje, je srdit protiletalski ogenj z ladij in hiter nastop stroj-ničarjev, ki so stražili ladje, odbil. Sovražnikova letala so bila več kot dvakrat številnejša. Dve naši letali se nista vrnili. GRŠKO VOJNO POROČILO ATENE, 6. marca. At. As. Uradno poročilo grškega poveljstva št. 130 javlja, da je bilo v teku dneva nekaj patruljnih spopadov in artilerijske aktivnosti. V zaledji! ni bilo dogodkov. LONDON, 6. marca. Reuter. Angleške vojne ladje so napadle Valono ob Jadranskem morju. AKCIJE LETAL IN LADIJ ATENE, 6. marca. RP. Včeraj je bilo izdano sledeče poročilo o akcijah grškega in angleškega letalstva ter mornarice: Skupine naših bombnih letal so napadle italijanske vojne ladje v zalivu Valone in pred Himaro. Bombe so zadele zaželene cilje. Tudi na bojišču v notranjosti Albanije se je angleško letalstvo uspešno udejstvovalo z bombardiranjem In obstreljevanjem nasprotnikovih postojank, zbirališč in skladišč. Vsa letala s<> se vrnila. Britanski bombniki so včeraj na odprtem morju pred Himaro napadli sovražnikove vojne ladje. V boju, ki se je odigral, je bilo sestreljenih devet sovražnikovih letal, druga letala pa so bila poškodovana. Poleg tega so naši bombniki izvedli tudi napad na sovražnikove vojne ladje na morju pred Valono. ITALIJANSKI OPIS BITKE RIM, 6. marca. Posebni dopisnik agencije Stefani opisuje bitko ob albanski obali. Ob 15.30 so se pojavili nad italijanskimi edinicami angleški bombniki, ki jih je spremljalo 20 lovcev. Nad italijanskimi ladjami je patruljiralo 18 lovskih letal v višini 4000 m. Vidnost je bila srednja, kar je otežkočaio nalogo letalcem. Polkovnik, ki je poveljeval italijanski lovski eskadrilji, je naenkrat opazil, kako so Angleži prešli v napad na italijan- ske ladje. V trenutku, ko so angleški bombniki »padli« iz oblakov, so se znašla italijanska lovska letala pred brit-skimi »Spitfirei«. Italijanska letala so se razdelila v skupine, se spopadla z bombniki in lovci na dveh frojitah. Dve sovražni letali tipa »Gloucester« sta bili takoj sestreljeni. Boj je trajal osem do devet minut, sestreljeni sta bili še dve letali, na to še trije aparati, pa tudi dva italijanska. Posvet o obrambi Uomunve DUNAJ, 6. marca. ZPV. Včeraj dopoldne je prispel na Dunaj maršal U o r i n g ter se odpeljal takoj na letališče v Asper-nu, kjer je sprejel vodjo Romunije generala Antonesca, ki je priletel tja naravnost iz Bukarešte s posebnim letalom. Po sprejemu na letališču, katerega se je udeležilo tudi več drugih nemških političnih in vojaških dostojanstvenikov, sta se Goring in Antonescu odpeljala v hotel »Imperial«, nato sta pa imela v gradu Beivedere daljšo konferenco. Zvečer se je Antonescu vrnij v Romunijo. V zvezi s tem sestankom menijo, da ni šlo toliko za politična vprašanja, kakor za vprašanja obrambe Romunije pred angleškimi letalskimi napadi. To sklepajo zlasti še iz tega, da so bili v spremstvu navzočni poleg drugih tudi letalski strokovnjaki, V Romuniji pričakujejo, da bodo Angleži v kratkem pričeli letalske napade na Romunijo, zlasti na petrolejska polja, česar doslej samo zaradi tega niso storili, ker bi bili morali s poletom čez Bolgarijo kršiti bolgarsko nevtralnost. Sedaj, ko so nemške čete Boigarijo zasedle, ta obzir odpade iz bitke v ameriškem senatu \VASHlN(iTON. 6. marca. AP. Prva bitka v senatu se je razvila včeraj, ko so pristaši Roosevelta na čelu z zunanjim ministrom Cordellom Hullom odklonili zahtevo opozicije, da bi se »ameriške čete ne pošiljale na bojišča«, ti ul 1 je energično odbil to zahtevo, kajti z njo bi »dobila Japonska korajžo, da brez skrbi nadaljujejo svoje delo na vzhodu«. WASHINGTON, 6. marca. DNB. Senatorja VVheeler in Taft, ki vodita opozicijo proti zakonu o pomoči Veliki Britaniji, sta izdala ameriškemu narodu proglas, v katerem zahtevata, naj se ljudstvo izjasni, da ne želi sodelovati v drugi svetovni vojni. I GENERAL WEYGAND delegat Petainove vlade v Afriki je do-snr.l danes na nosvctovanjo v Vichl' Sovjetske zahteve Romuniji ? NEVV YORK. 6. marca. Associated Press. Današnji listi prinašajo z velikim« naslovi vest, da je Sovjetska zveza zahtevala od Romunije odstop pomorskih oporišč v Črnem morju. Zaradi tega naj bi bil tudi Antonescu odpotoval na Dunaj na sestanek z maršalom Goriugom. Sovjetska zahteva ima baje ultimativen karakter. Sporazum Tafsko-Sndokina TOKIO, 6. marca. Agencija Domej: Objavljen je skupni komunike o doseženem sporazumu med Francosko Indokino in Tajskim na posredovanje Japonske. »PLEBISCIT« V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 6. marca. DNB. Končni rezultat plebiscita v Romuniji je: za Antonesca 2,887.758, proti 2672 glasov. ZA OBRAMBO HOLANDSKE INDIJE NEW YORK, 6. marca. DNB. Po vesteh i/. Batavije so po vsej Holandski Indiji organizirali obrambne točke proti padalcem in zračnim napadom. ITALIJANSKI AKADEMIKI HITE NA BOJIŠČA BOLOGNA, 6. marca. Stefani. Sinoči so odpotovali študenti-prostovoljci med 'navdušenimi manifestacijami prebivalstva na bojišče. KRALJ KAROL NA PORTUGALSKEM USBOA, 6. marca. DNB. Bivši romunski kralj Karol je dospel sinoči sem. Z njim je tudi gospa Luipescu. ALBA PRI SUNERJU . MADRID, 6. marca. DNB. Serrano Su-ner je dalje časa konferiral s španskim poslanikom v Londonu, vojvodo Albo. JAPONCI ZAPUŠČAJO INDIJO TOKIO, 6. marca. DNB. Po vesteh iz Singapura je s parnikom »Afrika Marn« zapustilo Vzhodno Indijo 120 japonskih državljanov, ki se vračajo na laponsko. BAZE V PANAMI WASHI*NGTON, 6. marca. Reuter. Ameriška vlada jc dobila pooblastila, da v Panami zgradi nove letalske baze ob prekopu in v notranjosti dežele. ŽIDJE V PARIZU POD KONTROLO PARIZ, 6. marca. DNB. Vlada je sklenila postaviti 500 židovskih podjetij v Parizu pod kontrolo. OBISKI ANGLEŠKIH SUVERENOV LONDON, 6. marca. Reuter. Kralj in kraljica sta obiskala Glasgovv, kjer sta se dalje časa zadržala med delavci v pristanišču. AMERIŠKA TOŽBA SAN FRANCISCO, 6. tnrea. Associated Press. Gospa Aliče Crockett je vložila tožbo proti nemškemu konzulu FriU zu Wiedemannu zaradi 800 dolarjev, kolikor jih itna dobiti zaradi zaupne poti v Nemčijo. V tožbi navaja gospa Crockett, da ima Wiedemami na razpolago 5 milijonov dolarjev za takšne zaupne akcije v USA. DEPORTACIJA \VALDENBURGOVE \VASHINGTON, 6. marca. AP. Notra nje ministrstvo je odbilo prošnjo Marije Waldenburg, ki je znana tudi pod prejšnjim imenom princeze Štefanije Hohen lohc Waldcnburg Schillmgsfurst, za preložitev deportacije. To bivšo princezo so v angleškem parlamentu označili kot tujo agentko v USA. OPORIŠČA USA V PANAMI PANAMA CITV, C. marca. UP. Predsednik republike Arnoldo Ari as je sporočil, da bo Panama odstopila USA letalska oporišča za obrambo panamskega prekopa. WEYGAND V VICHYJU VICHY, 6. marca. Reuter. General Maxime Weygand je priletel v Vichy iz Severne Afrike ter takoj odšel na konferenco s Petainom. FRANCOSKA KRITIKA BLOKADE ŽENEVA, 6. marca. DNB. »Action Fran-caisc« kritizira angleški blokadni postopek fr; pravi, da blokadni ukrepi v prvi vrsti zadevajo bivšo angleško zaveznico Francijo. Borza. C u r i h , 6. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 7.35, London 16.85, Newyork 4.3L Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.12'A. Mariborska napoved: Oblačno, vetrovno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura h 10.2, danes minimalna 0.0. opoldne +3.2. Padavin jc bilo davi 33.2 mm. Migracija Traci>e in Makedonf:© Turški tisk .te objavil uradno izjavo vladnega predstavnika, da »smatra Ilir' čija tudi Solun za svoje interesno področje ter da bi bila republika tudi z napadom na ta del egejske obale prizadeta. Tako se je potrdilo staro mnenje, da so na geopolitičnem področju Traciie in Makedonije zainteresirani, kljub novim P°' litičnim mejam, vsi oni elementi, ki so živeli prej tod pomešani med seboj. Tako Jugoslavija in Grčija, kakor Bolgarija in Turčija so zainteresirane na življu- ki je bil in je še zasidran na prostoru od Vistrice v grški Makedoniji tja do vrat Carigrada in Črnega morja. Predstavnik Grčije, A. Pallis, ki je sodeloval v komisiji za izmenjavanje Grkov s Turki in Bolgari v Traciji in Makedoniji, je v londonski reviji »The Geo-graphical Journal« objavil pregled etnografskega stanja na ozemlju, na katerega reflektira zdaj bolgarski revizionizem s težnjo po dostopu do Egejskega, ^1 kakor mu tudi pravimo, Belega morja. Podatki glede Bolgarov sicer niso povsem točni, vendar pa dovolj značilni za poznavanje problema, ki postaja spet aktualen na Balkanu. Pravo preseljevanje narodov Po umiku bolgarske vojske 1913 je odšlo iz prejšnje bolgarske Makedonije 15.000 Bolgarov v dolino Marice. Istočasno je pa prišlo iz Bolgarije in s Kavkaza 10.000 Grkov. V 1. 1913-14 je prišlo iz bolgarske zahodne Tracije v grško Makedonijo 40.000 Grkov. Po turško-grškem miru je zapustilo grško Makedonijo 40.000 imrslimanov, ki so odšli v Turčijo, iz te pa je prišlo 100.000 Grkov. Ob okupaciji grške vzhodne Makedoniie med svetovno vojno so preselili 36.000 Grkov v Bolgarijo, od teh se jih je po premirju vrnilo 17.000. Ko so Grki zasedli Tracijo in Smirno, so repatriirali iz grške Makedonije v to ozemlje 140.000 svojih rojakov, s Kavkaza so spet prejeli nadaljnjih 55.000 grških beguncev. Staro in novo prebivalstvo Po konvenciji z Bolgarijo so do 192A izselili Grki iz svoje Makedonije 27.000 Bolgarov. Po katastrofi je prišlo iz Male Azije 320.000 Armencev. Po turško-grški pogodbi o izmenjavi prebivalstva je bilo izseljeno iz grškega severaoegej-skega primorja vse turško prebivalstvo, priselilo se je iz Anatolije nadaljnji!1 94.000 Grkov, 49.000 pa iz Carigrada in vzhodne Tracije. Migracija, ki je sledila tudi v Traciji, je pokazala naslednjo skupno sliko: V z h o d n a 'I' r a c i'j a (brez Carigrada)? l. 1912 1. 192S Grki 253.000 — Bolgari 50.000 1.000 muslimani 223.000 370.000 ostali 43.000 19.000 skupaj 569.000 390.000 a h o d n a T r aoi!j’ ki pa niso bile vedno samo njena kriv-ya. ampak tudi krivda koreografije, ki na spo- 'edu ni bila navedena, iz česar bi morda . „ . _ -j- mogli sl, ■ ■ na ti da je njena lastna? Mimo te- nja ter naj bi bilo v njej v poljudni besedi 8a je izi,raia posebno za začetek (Otrokov j prikazano hotenje in prizadevanje najširših dan) nekni zunanje malo efektnih plesov in ! narodovih plasti za zdravstvene potrebe, zla-kORlunu)V kar ie povzročilo, da ni mogla do-1 sti kako sc ubraniti jetike. Iz celokupnega seči z občinstvom takoj globljega kontakta, dela naj bi izžarevalo prepričanje, da jetika kostumi so bili sploh slaba stran nastopa-! ni neozdravljiva bolezen, ako ji posvečamo loče plesalke Koliko efektnejši bi bil n. pr i že ob njenem razvoju vso skrb in paznjo Škerjančev r>les Marenka . če bi bila pic-> da se morajo v smotrni organizaciji boja stili/irano češko narodno nošo! S z jetiko strniti prav vsi ljudski sloji. Spis imej navedenih družb do 1. julija, sklicujoč se na ta razpis. Žirija za oceno bo sestavljena iz zastopnika dotične družbe, odnosno družb, ki bodo knjige izdale, zastopnika društva slovenskih književnikov in zastopnika podpisa- , ne zveze. — Protituberkulozna zveza v Ljub- mišljenega »Norca« (brfcz spremljave) m se |ian} prav posebno za zadnji ples »Nespametna J devica« (komponist P. Šivic). Njen celotni program je obsegal: A. Grečaninova »Otrokov dan« (ciklus otroških plesov), L. M. Škerjanca »Nocturno« in »Marenko« ter P. Šivica že omenjeno »Nespametno devico«. Na klavirju je spremljal mlado umetnico doživljeno in bravurozno obenem g. prof. Marijan L i p o v S e k, ki je nastopil tudi z vrsto samostojnih klavirskih točk in_ nudil tako glasbo ljubečemu občinstvu resničen užitek. —r. RAZPIS LITERARNIH NAGRAD Protituberkulozna zveza v Ljubljani je odobrila posebne nagrade prvenstveno za ljud sko igro, za novelo ali za povest v običajnem obsegu knjige, v kakršnem jih izdajajo Cankarjeva, Mohorjeva in Vodnikova družba. Snov naj bi bila zajeta iz narodovega življu- 4*»*- mi Ki Kihi \r ni nnliuHtlt »Marenka kljub siceršnjemu ■alka imela ! umo tega je . ^raznem‘u bogastvu koreografsko premalo raz , °"jcna in razgibana, kar dokazuje zlasti presto ponavljanje kretenj, obratov itd. r. Popolno priznanje pa je zaslužila gdc aulinova z nekaterimi plesi, ki so na mah odkrili vsi’ vrline njenega talenta, Itar velja edro vsebino, polno zdravega optimizma urotituberku!ozna zveza bo nagradila ona dela, katera bo sprejela v svoj lastni program Cankarjeva, Mohorjeva ali Vodnikova družba. V ta namen razpisuje troje nagrad, in sicer po 1500, 1000 in 800 din. Vabimo vse slovenske književnike, da upoštevajo ta raz- 'UKrili v^c vrline njenega talenta, Kar veijj siovensice KiijucvniKe, im ujjuaii.vi.iju i« ■ zlasti za nastope proti koncu, za globoko za- pis in da predlože svoje rokopise eni izmed k. Gledališča in gledališki igralci v Nemčiji. število 26 000 umetnikov na nemških odrih v letu 1939 se je povišalo za nadaljnjih 1700. Praksa uči, da od novo sprejetih osta-f ne kvečjemu kakih 40 odst. v poklicu. Nemčija ima sedaj 5000 igralcev, 4000 igralk, 3000 pevk, 2500 pevcev, 1800 plesalk in 500 plesalcev. K temu pride še veliko število tehničnega osebja itd. Te številke dokazujejo, kako obsežno je nemško gledališko življenje in kako veliki morajo biti ansambli na preko 300 nemških odrih. Pri tem moramo pomisliti, da niti med vojnS ni v Nemčiji brezposelnih umetnikov. Veliko povpraševanje na fronti za potujoča gledališča je pokazalo, kako pomanjkanje umetnikov je v Nemčiji tudi v vojnem času. k. Rudarske knjižnice v Nemčiji. V preteklih letih so ustanovili gotovo v vseh nemških podjetjih delavske knjižnice, ki delavcu nudijo v prostem času potrebno razvedrilo. Letna bilanca neke skupine rudarskih zadrug dokazuje, kako velika je duševna razgibanost rudarjev. V dveh knjižnicah, ki so jih zadruge namestile neposredno na kraju dela, so delavcem omogočile neposreden stik s knjigo. Radi tega je število čitateljev poskočilo od 523 na 1469, število posojenih knjig pa se je zvišalo od 700 na 10.000 Razumljivo je, da zavzema zabavna literatura prvo mesto, ampak tudi politično-zgodovinska dela vzbujajo živahno zanimanje pri rudarjih. Rudarji zahtevajo vedno več knjig o kolonijah, problemih sirovin in vojne knjige. Mladi rudarji posebno ljubijo potne opise ter tehnična in prirodoznanstvena dela. • Spoštujemo svobodo vseh ljudi. Sistema, ki vlada brez nadzorstva, ne moremo sprejeti, čeprav je iažji. Smatramo, da so za nas demokratske metode najboljše.« Kar je Turčija dosegla s svojini dosedanjim delom na socialnem in gospodarskem polju doma, je rezultat demokratskega duha. Nova Rusija je bila na naši strani v najkritičnejši dobi. Bili smo vzajemno lojalni. Dobri od-nošaji Rusije in Turčije so izrednega pomena za interese obeh držav. Ce bi hotela napasti Turčijo, bi morala Rusija žrtvovati mnogo več žrtev, kakor jih je proti Finski. Bila bi \ to vojna do kraja izčrpanosti; boj s 17 milijoni vsega naroda. Turčija je prepričana, da do tega ne pride, pripravljena je pa sprejeti vsakega napadalca z orožjem v roki. Turčija se veže z Veliko Britanijo vprav zaradi interesov, ki jih kažejo nekateri za dele Bližnjega vzhoda. Anglija varuje tu status cjuo. Avtoriteta ismet Ineniia Ataturk je osvobodil Turčijo brez trenj in izvedel notranje reforme. Ismet Ineni je prišel na predsedniško mesto v težkih trenutkih zgodovine. Je najsposobnejši predstavnik turškega naroda. Pozna dobre in slabe strani človeške narave. Njegova osebnost je dovolj-no jamstvo za krepitev narodnega edinstva. V odnošajih do tujine mu njegove izkušnje in moralne vrednosti dajejo poseben položaj na mednarodni fronti miru«, zaključuje avtorica syoje poglede na domovino ob Bos-poru, ki je vprav zdaj predmet svetovne pozornosti. Srbski narod in država Beograjski »Nap red« piše: »Prihaja čas, ko je treba dobro odpreti oči. Srbi trpe in molče. Vedo, da je krog in krog nas vojna. Razumejo, da nastaja marsikaj. S svojo veliko razboritostjo pa vidijo tudi, da bi marsikaj lahko ne bilo tako, kakor je. V zadnjih mesecih se dogajajo stvari, ki bodo omajale ravnotežje srbskega duha. Narod se je odzval vsem državljanskim in vojaškim dolžnostim, razumel je mnoge nerazumljive in brezsmiselne ukrepe. Zlo pa bo, če bo narod postal nerazumljiv. Tega naj se zavedajo tako srbski, kakor hrvatski politiki. Oni se le preveč vdajajo slabostim, ki da jih imajo Srbi za državo. Tudi srbski narod ima v svojem potrpljenju meje. Država je zanj največja svetinja, vojsko smatra za veliko silo, ki jo je treba čuvati. Ve, da brez oblasti ne more biti in da jo mora poslušati. Jasno je, da se v novinah v vojnem času ne more o vsem pisati, da se maksimirajo cene nekaterim kmečkim proizvodom celo tedaj, ko niso maksimirane cene predmetov, ki jih kmetje kupujejo in ki so zanj neobhodni, kakor kruh. Država je tu zaradi naroda, močna je le toliko časa, dokler je narod voljan, jo hraniti in braniti. Oblast mora biti oblast, vojska vojska, služabnik služabnik, vsak pa na svojem mestu, tako mali, kakor veliki. Srbi so bistveno političen narod. Njih je treba vprašati in poslušati. Strpni so, lahko pa v njih, kakor v vseh južnjakih Popoln nemški kontingent čet z vso opremo je v severni Afriki pripravljen na sunek proti Cirenajki, pišejo rimski listi. Repa za živino — hrana za ljudi. Francoski tednik »Gringoire« piše, da je ena glavnih življenjskih potrebščin Pariza postala repa za živino. List se vprašuje, kako naj se ta repa pripravi za jed, ko primanjkuje goriva in se dobi premoga le 25 kg na osebo na mesec. In še ta je tako slabc^kvalitčte, da daje zelo malo toplote. Poraba plina je omejena na tričetrt m;1 na dan. Zedinjene države in svetovno tržišče Neprijazno držanje, ki ga zavzema ameriški predsednik Roosevelt že več let do politike držav osi, izvira po izjavah in prikazovanjih Amerike iz nasprotij političnega svetovnega nazora med obema taboroma. Amerika se smatra za zaščitnico, demokracije, ker je prepričana, da je demokratski način življenja edini, ki prinaša državam in narodom mir in srečo. Portugalski časopis »Diario da Mancha« pa pravi v svojem zadnjem pregledu dogodkov: Ni točna in opravičena trditev Amerike, da je v nevarnosti. Nemški cilji se ne križajo niti z garancijo severnoameriške suverenitete, niti z Monroevo doktrino. Amerika se v resnici boji gospodarskega bloka trojnega pakta. Za Ameriko, je ves problem samo gospodarski Delitev Evrope in sveta v vplivne cone, nemško, italijansko, japonsko in sovjetsko-rusko, lahko izključi Ameriko iz trgov teh con in omeji nje dobiček na domačem tržišču. Vse ameriško gospodarstvo bi se moralo temeljito in načelno preurediti, kar bi povzročilo notranje motnje. Amerika je prepričana, tako trdi portugalski list, da bi bila minirana tega dne, ko bi se ji zaprla vrata k svobodni možnosti razširjenja gospodarskih sil. »Europa Service«. Stran 4 »V e 5 e r n i k« V Mariboru dnfc 6. III. 1 Odi gospodarske vesti Ljubi ahski preračun je bil soglasno sprejet krsta Včeraj popoldne se je sestal mestni svet, da razpravlja o predloženem preračunu mestne občine ljubljanske 1. /1941. Sejo ie otvorii mestni predsednik dr. A d 1 e š i č . ki je najprej počastil spomin nedavno umrlih uglednih meščanov:-Alberta J e 1 o č n i k a . tajnika Ljudske posojilnice, gospe -Marije Fetticho-ve, soproge bivšega člana_ mestnega sveta dr. Fetticha, Mateja Še me ta, bivšega župana občine Moste, Ivana T o. p 1 i k a r j a , višjega kriminalnega nadzornika v p. ter včeraj nenadoma preminulega Janka .1 o v a n a . bivšega ravnatelja Gospodarske zveze in zaslužnega gospodarskega delavca. Nato je predsednik prešel na preračun in poudarjal, kako težko nalogo spričo današnjih razmer je zadala njegova sestava. Draginjo občuti mestna občina povsod v svojih financah: padel je konsurn, dotok iz trošarin in uvoznin se .je zato zmanjšal, podražile pa so se nabave mestnih podjetij, stavbno gradivo, pisarniške potrebščine itd., tako da so materialni izdatki zelo narasli. Zvišali so se tudi ir- že objavili. Uravnovešen je z izdatki i:i dohodki v znesku 113.4 milijona din in sicer za tričetrt leta 1941. Dolgov ima občina 191.4 milijona din; obresti do konca leta znašajo 8.9, odplačilo glavnice pa 7.8 milijona din. Električni tok bo občina za zasebnike podražila na 5.30 din. Nova socialna davščina bo znašala sedaj 2% na državni osnovni davek pri odmerjenih dohodkih do 70.000 din, 4% pri hodkih nad milijon din na leto. Nova napisna taksa se bo pobirala po določeni lestvici, ki znaša po uradno ugotovljenem čistem dohodku do 6000 din 30 din. narašča potem postopno po dohodkih za 30 din. v višjih stopnjah za 100 din, in doseže pri uradno ugotovljenem čistem dohodku nad 700.000 din znesek din 3000. Davkoplačevalci so vložili1 k preračunu 16 pripomb. Upoštevana je biia priporn- j (9M393 odnesli h siromašen delavec. ■ na nvšnjcvK. foški nadsKOi rem bo otroK )k ju H sin Ivana forez zaposlitv koLmijaliK#* ;uiti cim dr. Alojzij dofoil ime š1 a La, ki ji n Velike so odkrili dohodkih do '150.000 din. 6% do 250.000 j ba glede napisne takse. Razprava je tra-din. 8% do 350.000 din, 10% do 450.000, j jala do 10. zvečer ter je bil preračun so-13% do 550.000 din. 16% do 650.000 din. glasno sprejet. 20% do enega milijona in 25% pri do-! GotcI in a¥rca bremena Gozdarski svetnik inž. dr. Rudolf Pipan je obširno obravnaval davčno zakonodajo z ozirom na obremenitev gozda z javnimi dajatvami. Gozdna zemljišča je davčna zakonodaja izenačila s poljedelskimi, in da bi računala s posebnostjo gozdnega gospodarstva. Gozd namreč ne daje vselej letnega donosa, kot poljedelske kulture. Za gozdno zemljišče pa je treba vseeno plačevati zemljiški davek in vse dajatve. Treba uvesti davčni si' stem, po katerem bodo gozdni posestniki pl a- datki za preneseni delokrog: prispevki za j čevali davke tedaj, ko imajo od gozda tudi »**?• ***•*'• i sasj*« »to ssss Življenjski indeks se je v naši državi do konca januarja dvignil za 53.5%, ze mestna občina ljubljanska pti svojih preračunov niti od daleč ni zviševala po tem razmerju. Predloženi preračun je zvišan samo za 11 % ali samo za eno petino po indeksu upravičenega zvišanja. Preračun je zreduciran db skrajnih dopustnih meja, postavljeno pa je v preračun vse. kar je res nujno potrebnega. Glede položaja mestnih uslužbencev, je predsednik poudarjal, da je mestna občina po zmogljivosti davkoplačevalcev zboljševala svojini uslužbencem prejemke in dajala druge ugodnosti. Družinskih doklad ne daje svojim delavcem nobeno podjetje razen mestne občine ljubljanske in zato tudi mestni delavci ne želijo preiti k drugim delodajalcem, pač pa množice delavcev iz drugih podjetij neprestano silijo v mestno službo. Občina je celi vrsti nižjih uslužbencev zboljšala položaj, rada bi št bolj podprla njihove družine, toda današnja obremenitev .davkoplačevalcev ne dovoljuje še večjih izdatkov ih šele, kadar bo država svojemu usliižbenstvu regulirala prejemke ter občinam z izjemnimi ukrepi odprla nove vire dohodkov, tedaj bo gotovo mestni svet ljubljanski prvi, ki bo ustregel vscin željam >ri potrebam svojega uslužben-stva. Finančni referent prof. D e r m a s I i a je v štiriuruem ■ govoru razložil ves preračun, katerega važnejše postavke smo dohodnina«, ki se ne plačuje po posestva in po določilih davčnega katastra, ampak od dohodkov davčnega zavezanca med letom. Dopolnilni davek bremeni bolj gozdno kmetijo in veleposestnika, banovinske davščine, ki znašajo skujmo 95»/o osnovnega zemljiškega davka bremenijo pa vse gozdove, tudi malega posestnika. Prav tako obremenjujejo vse gozdove tudi občinske davščine. Priložnostne pristojbine so še prenosne tak se, prispevek za pogozdovalni fond, za vzdrževanje tai n 21 otroka mu danes. Srečni oče j Ivan šlat iz Liko. ki stanuje v Zagrebu. Boter bo zagr Slepinec, po kal Uojz. Olr Ircnutno potvorbe v'Osijeku or zoriva. Polvorjen je bil kao, kava ild. Zmleti mešane 50 odsl. mok pa je imel dodanega mleka so pobirali snu do. Kaznovanih bo 18 n Padel je z vaza J n se ubil . noe tovarniškega delavca Milana Skupnju*’ iz Trnovca pri Varaždinu. Oče ga je dil na voz s katerim se je peljal na n.ln°, I resen ja vbza je pam* brana tako ne-mr lev iz osvobodilni umrl v 85 !>il ie ludi lj««‘ [ržnega nad* [. p >per, k;f* papriki je bilo P**' ■ in otrobov, kakao še polno škroba lauo in dodajali v>* osel). .. 1 letni edi" Z Zaradi prevelike! otrok iz voza, nanj jia se srečno, da je foil pri priči n Siari vstaš in guslar bojev Obreii' Vukovič, je v Nadiničili pi‘i (lackenu. lih I e l > * cest ter za obrambni sklad. Za čisto gozdarstvo prihaja iz drž. preračuna pri površini 708.000 ha gozdnih zemljišč na i ha v Sloveniji le 1.56 din. Samo osnovni in dopolnilni zemljiški davek na gozdove znaša v Sloveniji letno 5.5 milijonov din, to je 8 din na 1 ha. Za čisto gozdarstvo je določenega 0.27% banovinskega preračuna (527.720 din). Doklada na zemljiški davek pa je 3.5 mil. din. Dotacija je manjša kot so dohodki banovine od lova, ki je navezan predvsem na gozd. Gozdni posestniki v Sloveniji plačujejo letno 13 milijonov din neposrednih davkov in doklad, poleg tega pa še dajatve lesne trgovine in industrije, ki jo ta prenese na njih z manjšimi odkupnimi cenami za les. Zato je potrebno prilagoditi davčni sistem posebnostim ' gozdne proizvodnje ter gozdu posvetiti večjo javno skrb. BANOVA ODREDBA O KORUZNEM KRUHU Bau dravske banovine je izdal odredbo, da smejo peki poleg kruha, predpisanega v odredbi od 28. dec. 1. !. peči tudi kruh iz koruzne moke. Ta kruh sc peče po 0.84 kg teže ler se sme prodajati po 4 din za komad. Za tak kruli ne veljajo predpisi naredile o 1 nakaznicah za Imih in moko. V BEOGRADU BODO INVESTIRALI V NOVE ZGRADBE NEKAJ STO MILIJONOV DINARJEV V poslednjem času se opaža v Beogradu povečana gradbena aktivnost. Posebno v centru mesta rušijo veliko število starih zgradb. Na njih mesto bodo postavljene ogromne moderne palače, ki bo vsaka stala nekoliko desetin milijonov. Beograjski nebotičnik bo.dobil dostojnega soseda v večnadstropni palači, v kateri bo najmodernejši bioskop v Jugoslaviji. Prav tako rušijo mnoge zgradbe med Terazijami in Slavijo, kjer se bodo že po enem letu dvigale krasne stanovanjske in trgovske hiše. Lastniki novih zgradb so večinoma zasebniki ali zasebne delniške družbe. Tudi na beograjski periferiji gradijo stalno nove vile. Vrednost investicij, ki bodo vložene v sat.no do danes započete nove beograjske zgradbe, cenijo na nekaj stotin milijonov, — rk ski zdravnik svojih zgodb n Hektorja in je slovel zaradi nmofi ih „Z8a*a trdniava" v Ameriki Več kot polovico zlata na svetu imajo Združene države. Samo pod oboki utrjene jeklene blagajne, ki jo predstavlja trdnjava Kentucky Vault, se nahaja sedaj zlata za 14 milijard dolarjev. Toliko zlata ni bilo doslej še nikoli zbranega na enem mestu nikjer na svetu, Zlato pa hranijo USA še tudi po drugih »zlatih utrdbah«. Vrednost vseh teh količin zlata znaša 22.000,200.000 dolarjev. : Zlato trdnjavo« Kentucky Vault straži posebna konjeniška divizija. g Posvetovalni odbor za normalizacijo je ustanovil ban llrvatske pri oddelku za obrt, industrijo in trgovino. g. Prepoved vseh stavk pripravljajo s posebno uredbo v Beogradu. JAN GREM: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke - Tvoj »ne« je zame sladak »da«, Milost. Tvoj »ne!:' mi bo vse dotlej bojno geslo, dokler si ne priborim tvojega »da«! 1 Jan Wallenroti je stal pred njo drzen in odločen. Z jasnim pogledom ji je zrl v oti. V enem samem trenutku je zrasel v moža. Harfoaja je to vedela, zalo ni več zrla nanj kot na fantiča, ampak kot viteza. Srce ji je drhtelo. Glas, ki jo je_ doslej svaril, je utihnil. Zato ipa je glas, ki je govoril v prid Jana Wal!enroda, prepeval in vriskal. Jan Wallenrod je dobil sve. vendar niso nevarne za njegovo življenj. • n Oslankc starinske cerkve s;> odkrili p« kopanju ua polju kmetje mu* Trogirsken' polju. Odkrili so oslankc. Hal™, cork\enii oken in raznih zidov, nekaj stebrov ur ploščo z napisom. Sklepajo, da je cerke’. zgrajena v 8. ali 0. stol. n Sorodnica kralja Maijaža .je umrla ' veliki starosti v Križevcih. To je bilaVd* ma Krušeč, rojena pl. Kabaj. Plemeni«-1 Kabajevi^so se preselili na Ilr.va.tsko v stoletju, kjer so se ženili z meščankam* ler se sčasoma pohrvalili. Plemiči Kuhaje'i veljajo za sorodnike madžarskega kralja Matije Korvina. ki je zašel v našv pripovedke kol kralj Matjaž. n Policijski 'stražniki bodi "o It maši e Zagrebu po novem predpisu, po kalerenM; določena udeležba pri nedeljski službi božji za vse proste stražnike. n Hotel je skočili v tramvaj ter se i-pri tem smrtno ponesrečil nezaposleni delavec 1'ivzo JTrnjic iz Sarajeva. Iramvnl >! 7 oi:ivn ob rob ntnčnika tako ga je vrt nesrečno. Z g! da je avo foil ofo pri rofo pločnika priči mrtev. Radio Petek, 7. marca- , Ljubljana: slovenske pesmi (pl.) 13.02 jugoslovanski spored RO. — 17.30 šraniel škrjančeke. -— 19.50 izseljenska poročila. —» 20 koncert Ksenije Knšcjeve in RO. — 21.30 mandoline in balalajke (pl.). Beograd: 18.35 plesna gl. 20 zabavna oddaja. " 20.10 skladbe za čelo in klavir. — 22 operne arije poje Katarina Jovanovič. - - 22.50 plesna gl. P r a g a : 16.50 zabavni spored. — 20 poetična kabaretna suita. — 23.35 zabavna gl. — S o f i j a : 12.50, 17.30, 21-30 in 22.05 plesna in lahka gl. 20. sinil0" nični koncert. — Ankara: 20 lahka gl. — 20.45 turška gl. — 23.45 plesna gl. Anglija 1: 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl. — 21.15 pisan koncert. — 23.15 plesna gl-- Beromtlnster: 18.30 jazz. 19.2.’ domača gl. — 19.40 pisan večer. —- B u -d i m p e š t a: 15.20 lahka gl. — 22 plesna gl. — Berlin: 13.45 in 18.20 zabavna gl--19.15 pisan večerni koncert. — 21 zabavna glasba. so takele poti polne nevarnosti, ki jih ne moreš odvrniti samo z ljubeznijo; ampak se je treba odkupiti tudi z zlatom. 'u srečen je oni, ki mu tega ni treba pl#" čati z glavo! Tole varnost pa je OiiMija plačevala zgolj z lepimi pogledi. Poceni in varno je prišla v Kostnico, nasproti novi usodi kot mnogi in mnogi drugi. Zdajle leži v mehkih pernicah in pod težkim brokatnim baldahinom. V Kostnici-Saj tega zapuščenega mesta sploh ne p°" zna. Ni bilo časa, od pozne jeseni ga Ii: bilo. Ponoči mnogo ne vidiš, podnevi jc treba spati. Za oglede po mestu ima zares malo časa. Do krčem in gostišč, kjer se zbirajo mogočneži in bogataši, jo pff' pelje kočijaž. Kdo bi se vendar ubijal Pe5 po tehle zavrženih in netlakovanih ulicah** pozimi so zasnežene Čez kolena, spotnl#" di in jeseni blatne, poleti prašne, da bi se zadušil. Jesen je bila v ostalem ogabna, zima ostra in žilava, spomlad je prišla p°" zno, poletje pa je skoraj tako vroče ko v Italiji. Kostnica! Mestece, ki sc mu še sanjal0 ni, da bo kdaj postalo za nekaj let središče vsega sveta! Zdajle je natlačeno, d# bi moglo počiti. Mestece, kjer ne najdeš prostora (kot na priliko Olivija), pa č'e bi ga plačal z dobrim in težkim zlatom-Zares, Olivijino življenje terja režijo, d f#' go,in težko, saj bi sicer ne uleghilft P1'0' dreti više od Žolnirjev, teh večno lačnih in revnih tovarišev, pa više »od bogatih« a strahotno skopih obrtnikov in trgovčevih njimi si človek, kot je Olivija, ne mo*8 pridobiti imena. Npvige Cestna dela v celjskem okraju Okrajni cestni odbor celjski je na seji odobri] preračun za razdobje od 1. aprila do 31. decembra 1941. Preračun izkazuje sledeče izdatke.: 1. Vzdrževanje banovinskih cest: a) osebni in upravni izdatki 27.425 din; b) stvarni izdatki din S38.020. 2. Vzdrževanje dovoznih cest 15.000 din. 3. Potrebščine cestnega okraja 1-245.980 din. 4. Izredni izdatki (nove Kradnje) 437.000 din. Skupni izdatki znašajo 2,563.425 din. V stvarnih izdatkih predvideno med drugim za plače delavcem 66.000 din, bolezensko in nezgodno zavarovanje 15.000 din, gramoz 635.000 din, mostovi 30.000 din. manjše izboljšave in razlirjave 21.020 din, nabava in popravilo cestnega orodja 15.000 din, vzdrževanje mehaničnih naprav din, -5.000, V postavki potrebščine cestnega l °kraja so med drugimi predvideni sle-1 Ječi izdatki: Za osebje 102.500 din, pokojnine 12.600 din. za nabavo novega Inventarja in popravila 20.000 din, prispevek k .regulaciji Savinje 325.000 din. Sradnja ceste Vransko—Lipa 40.000 din. sradnja ceste Ljubečna—Sv. Tomaž— Dramlje 60.000 din, tlakovanje Vodnikove ulice v Celiu 50.000 din, popravilo mostu čez Savinjo v Grižah 60.000 din, prispevek za transformator v kamnolomu v ^ocki 80.000 din. izdelava raznih projektov 15.000 din. V postavki izredni izdatki je predvidenih za rekonstrukcijo banovinske ceste v odseku Celje—Grobelno 300.000 din, gradnja banovinske ceste Sv. Jurij—Sv. Jakob'—Rebre 60.000 din, za poškodbe ob elementarnih nezgodah 70.000 din. — Dohodki so predvideni sledeče: 1. Dohodki cestnega okraja 5000 din. 2. Prispevki banovine 870.445 din. 3. Prispevki železniške uprave 5000 din. 4. Izredni dohodki 218.500 din. 5. Primanjkljaj 1,464.480 din. Skupni dohodki 2,563.425 din. Primanjkljaj se bo kril s 24 % okrajno cestno doklado na neposredne. dokladam podvržene državne davke v predpisu 8,1-36.000 din. — Okrajni cestni odbor v pretečenem letu ni opravil večjih popravil na objektih banovinskih cest. marveč je porabil pretežni del sredstev samo za dobavo gramo- za ter tako obdržal ceste v prilično dobrem stanju. Tudi v letošnjem letu je z ozirom na pičel vzdrževalni kredit predvidel samo gramozenje cest in najnujnejše fvrpanje cestnih mostov iu propustov. Okrajni cestni odbor opozarja bansko upravo že vnaprej, da bodo tekom bodočega leta propadle vse ceste in bodo v naslednjih letih potrebni veliki izdatki, da se bodo ceste spravile zopet v sedanje stanje. Okrajni cestni odbor opozarja bansko upravo na posledice prepiolih kreditov ter predlaga, da se za vzdrževanje obstoječega omrežja "banovinskih cest zasigurajo draginji odgovarjajoči krediti, pa tudi krediti za gradnjo novih cest. Obvezna telesna vzgoja v Prekmurju • Sredi lanskega poletja so izšle okrožnice, po katerih bi morale vse občine organizirati obvezno telesno vzgoio za mla diuo od 14—21 let. To gibanje, ki je po ostalih krajih Slovenije našlo močan odmev, je v Prekmurju zaspalo. Mladina je ostala na »svobodi«, kakor pravijo temu, so bili večeri in dnevi, katere si seveda izpopolni s tako vzgojo, ki ne predvideva samo telesnega vežbanja, marveč tudi duševno, moralno in nacionalno vzgojo. Da je ostalo vse samo pri navodilih, je krivo pomanjkanje iniciative in prostorov. Sredi preteklega meseca pa je začel g. prof. Benedičič Tine z vso silo organizirati mladino. Kmalu se mu je posrečilo, da je dobil 90 obrtniških vajencev, ki še stalno obiskujejo gimnazijsko telovadnico. Ker pa je ta premajhna, so razdeljeni v dve skupini, in sicer v prvem mlajši trije letniki, v drugem pa strejši. Prof. Benedičič, ki je obenem tudi zadevni referent pri občini, vsega že sedaj ne zmore, kaj šele. ko bodo prišli tudi drugi dečki, katerih je nekaj nad 20. Zato je potreben še en vaditelj. ietaiaJfAeroputa#'so dosegla lep promet Preteklo leto so letala »Aeropnta« prebijala na črti Beograd - Zagreb 1309 Potnikov, na črti Zagreli, - Beograd 1118 Potnikov, na progi Zagreb - Split (od junija do avgusta) 373 potnikov, na progi Zagreb - Split (od junija do avgusta) 394 potnikov. Zagreb - Sarajevo - Split 508, Split - Sarajevo -Zagreb 532, Zagreb - Ljubljana 291, Ljubljana - Zagreb 213. Naša letala so lani prepeljala skupno 4738 potnikov, kar je za razvoj domačega letalstva prav častno število. Poleg »Aeroputa« je vzdrževala zračno zvezo Milan - Benetke - Zagreb - Beograd - Bukarešta italijanska družba »Avlo Linee Italiane Lares«, tako da smo bili tudi z zračno potjo povezani z evropskimi državami. Kaj praviioEMIadžari o lepotah Jugoslaviie Budiuipeštanski list »Gazdasagi Hirajo« piše v eni izmed zadnjih številk o iugoslovansko-madžarskem tujskem prometu med družin? tudi te-le vrstice: »V Madžarskih iu jugoslovanskih turističnih uradih opravljajo pripravljalna dela za spomladanska skupinska potovanja, pri- pravljajo prospekte in jih razpošiljajo starim znancem in obiskovalcem sinjega Jadrana in zelenih gričev basnoslovno lepe Slovenije. Vse to čaka madžarsko občinstvo v svečani spomladanski opravi in sijaju ...« Napade na iadje so pripravHalš h tamkajšnja iz Splita poročajo, da 'je policija izsledila teroristično organizacijo, ki je pripravljala napade na ladje. ki Prevažajo bauksit v Italijo. Doslej je bilo aretiranih pet oseb. »DURMITOR« v angleških rokah Parnik Durmitor«, last »Dubrovačke Plovidbe«, so našli nepoškodovanega v somalijski luki Kismaja. O tem je bila lastnica obveščena iz Londona. Parnik ~ v Mogadisciu in udi vsa posadka je v angleških rokah, je živa in zdrava. S M p Hujska J bijcartom v točke (iiasfccmi Maliču je nudila lorek zveiVr na zanimivem prav lep umetniški užitek. Vse so bije izvajane lepo in precizno, uredniku (ic-spod urednik! V Sv. Vidu pri Ptuju s° ''a mesec februar razdplili ljudem, ki bili upravičeni, primerno število na-■azuic /a kruh in moko. Niso pa naročili Izgovarjajoče količine moke. Tako so •'udje, večinoma siromašni Haložani, do-!'a izkaznico, ki je veljala za 4 kg, le 1,11 kg moke. Le malokdo je lahko febru-dfia izkaznico popolnoma izrabil, ker pač !» bilo dovolj moke. Nekateri so bili ce* '}' Prisiljeni, da so šli v Ptuj po moko. •ato trgovcem niso dali toliko izkaznic, ‘•kor bi lili sicer dobili, če bi imeli do-V<)1; moke v svoji občini Kakšna količina '"okt bo določena za marec, je vprašanje £‘lsc. Omenil bi le da zato ljudem vedno ,:'!lj Pohaja h 'nko bo potem s preskrbo Domačin. prav lepa gesta je bila v teni, da je. G. M. s prvima dvema točkama počastila spomin pokojnega dolgoletnega ptujskega borca Vinka Šerone. Razprodano gledališče je dokaz, da so Ptuju slične prireditve potrebne. Na splošno željo se koncert ponovi v nedeljo, '•> t ni. popoldne v Mestnem gledališču. ]> V haloških goricah je poslalo zopet bolj živahno. Nekateri vinogradniki z višjih leg so že pričeli z rež Jo. V mnogih vinogradih že pridno kopljejo. Tako bo vsaj malo ljudi prišlo do nekega zaslužka, saj vso zimo niso zaslužili ničesar. Na polju je samorodni trs klinlon na brajdah večinoma pozebe!, Inko da je na teh brajdah pričakovati še mnogo manj pridelka od lanskega letu. Pri rezi žlahtne Irte pa je Ireba vprav letos posebno previdno ravnali, kakor je ponovno opozarjal tudi ,,Ve-černik". Tu in tam so pričeli tudi s snažen jem sadnega-drevja. p Kino Hoval predvaja danes in juha' ,,Ciladi‘la‘'. Film po istoimenskem romanu slavnega angleškega piscu \. .1. Croni-hc. V glavnih vlogah Robert Donat in in Hosalind Hussel. VELIK POŽAR NA DRAVSKEM POLJU V Šikolah je pričelo goreti gospodarsko poslopje Matije Morgana, ki je do tal pogorelo. Zaradi vetra se je ogenj razširil tudi na sosednje poslojjje posestnice Terezije Artenjakove. Sodijo, da je bila na delu zločinska 100.000 din. roka. Škode je okoli TRČENJI: DVEH LADIJ LUKI V MAKARSKI lz Splita poročajo o pomorski nesreči pri Makarski. Parnik »Crikvenica« je trčil v ribiško motorno ladjo, ki je bila last Klementa Nole iz ladja se je potopila, ni nobenih človeških žrtev. 3odgore. Ribiška pa bilo pri tem Širite „Večernik“! Celi e c Učiteljsko zborovanje. Na mestni dekliški narodni šoli v Celju se prične v soboto, 8. 1. m., oh pol 9. dop. zborovanje okrajnega učiteljskega društva JU IT v Celju. Vodja poskusne narodne šole v Ljubljani prof. Rudolf Kobilica bo predaval o temi „V čem je slovenska narodna šola potrebna reforme". Poleg stalnih točk je na dnevnem redu tudi poročilo o na-črlu novega šolskega zakona, ki ga je izdelala ljubljanska kmetijska zbornica, ugotovili pa bodo Uidi rezultate ankete o učiteljskih stanovanjih v okraju. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval inž. Martin Munda, asistent ljubljanske univerze, o nafti. c Aretirana je hita 18 letna .Julijana P. iz Podlehnika v Halozah, ker je svoji služ-bodajalki v Celju ukradla raznih stvari v skupni vrednosti okrog 3000 din. c Združenje obrtnikov za mesto in okraj Celje je pri nekaterih svojih članih zbralo za zimsko pomoč 710 din. Oni obrtniki, ki jih pobiralec ni našel doma, naj svoje prispevke oddajo v pisarni Združenja, ki jih bo poleni oddala pri mestni blagajni, c Težka nesreča pri prevažanju lesa. t:i letni delavec Jakob Selinc iz Mozirja je bil zaposlen pri prevažanju lesa. Med vožnjo je padel pod voz. Kolesu so šla preko njega, pri čemer mu je zlomilo hrbtenico in ga ludi drugače poškodovalo po telesu. Prepeljali' so ga v celjsko bolnišnico. c Z vrelo mastjo se je poparita. 1(1 letna kuharska vajenka Terezija Slamo! iz Celja je v kuhinji padla z loncem vrele masti. Pri lem se je hudo poparila po obrazu in roki. c Male oglase oddajte v upravi ,,Ve-eernika" v Celju. Prešernova ulica T Izgubila se je leva usnjena rokavica. Pošlem najditelj naj jo vrne proti nagradi v upravi ..Večcrnika", Celje. c Šahovski klub (Jalterje je priredil v lorek redni mesečni brzi lunin'. Prvo me-sto si je. priboril Domajnko z 8 točkami. drugo Mirnik s 0 iii pol, trelje F., .Sehnejder s 0 točkami. 50 KMETOV IZ MEDMURJA OBSOJE-HIN ZARADI PREMOGA Te dni je bila pred sodiščem v Čakovcu zanimiva razprava proti 50. kmetom iz okolice Murskega Središča in Pekle-nice, ki jih je uprava medmurskega rudnika tožila zaradi tatvine premoga. Tamkajšnji kmetje že desetletja kopljejo za lastno porabo premog na svoji zemlii in ne morejo razumeti, da so s tem zagrešili tatvino premoga. Vsi kmetje so bili obsojeni. Pravilnik o ljudskem delu pri reguladfah Novi pravilnik, ki ga je izdal gradbeni minister o porabi ljudskega dela pri izvedbi obrambnih nasipov in pri regulaciji rek in potokov, dovoljuje banski upravi v nujnih slučajih izvedbo teh del s porabo ljudske sile z ogroženega področja. To delo je ali osebno delo zavezancev ali pa plačilo v višini povprečne mezde navadnega delavca. Osebno delo se lahko odredi največ za 3 delovne dni. Obveznik dela v svoji občini, v nujnih slučajih, če ie ogroženo ozemlje več občin, pa v občini, kjer je to za uspešno delo potrebno. Zavezanci so vsi moški od 18 do 60 let. Odkupnino mora plačati vsak davčni zavezanec z nad 100 din neposrednega davka. Državni banovinski in občinski uslužbenci plačujejo odkupnino v višini 3 dnevne plače (osnovne iri položajne). Tudi delniške družbe in sploh vse vrste podjetij plačajo odkupnino. Za delovno enoto se vzame: pri osebah, ki plačajo do 200 din neposrednih davkov 1 delovni dan, do 500 din 2, da 900 din 3, do 1400 din 4, do 2000 din 5. do 2700 din 6, do 3500 din 7, do 4400 din 8, do 5400 din 9, do 6600 din 10, do 8000 din 11, do 10.000 din 12 dni, osebe, ki plačajo več kot 10.000 din po I delovni dan za vsakih nadaljnjih 3000 din neposrednega davka. Kdor ima voz ali avto mora priti na delo z njim. Nadalje mora vsak prinesti s seboj svoje domače orodje, če ga ima. Kdor ne pride na delo ali ne plača odkupnine, bo priveden na delo prisilno. o Služba cestarja je razpisana pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru za banovinsko oeslo Police- Ščavnica Očeslav-ei—Okoslavei Dragolinci. Prošnje je vložili do 25. I. m. pri omenjenem uradu v Ljutomeru. o Stekel pes je ogrizel več oseb in živali v Dol, Toplicah. Psa so ustrelili. o Iz Murske Sobote je po službeni potrebi premeščen v Rajhenau v kočevskem okraju učitelj Josip Kramberger. o Nn Jesenicah so v nedeljo krstili domačo Simončičevo in Gregorčevo opereto ,,Ljubezen naj živi . Premiera je prav lepo uspela. o Deputacija slovenskih zdravnic se je le dni zglasila pri banu dr. Natlačenih. Zdravnice so mu izročile spomenico s svojimi željami in zahtevami. Ljubljana RAZPRAVA PROTI RAZBOJNIKU HACETU % bo koncem tega meseca pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani. Ton1; Mače, ki je šele 23 let star, ima na vešči roparski umor, zločin usmrtitve oblastvenega organa in 39 različnih vlomov, tatvin in ropov, pri katerih je napravil okoli 150.000 din škode. Hace se je vdal v usodo in čaka na sodbo. ■sl. ki se je včeraj pripeljal v • drugi večerni predstavi fil- aWitly Forst, Ljubljano, je drugi večerni pr« nia Opereta" prisostvoval osebno in je bil od publike prav toplo pozdravljen. Vodstvo kino Uniona je popoldne priredilo borštu na čast čajanko, h kateri so bili; povabljeni ljubljanski časnikarji. Gospod 1'orsl in njegova soproga sla še s časnikarji prav ljubeznivo razgovarjala in se prav pohvalno izrazila, o svojem prvem obisku Ljubljane, iz Ljubljane odpotujeta danes opoldne nazaj na Dunaj. a Male oglase sprejema poslovalnica ,,Večcrnika v Ljubljani. Frančiškanska ul. KINO UNION. ' film \Villyja Forsla KINO MATICA, drama ,,Koka usode*-Harrvmore in ISobs KINO SLOGA. .22-2]. .Najnovejši ., Opereta*'. Tel. 22-21. Filmska V gl. Vlogah Lionel \Valson. Tel. 27:10. Kmeriški sludenlovski film ,,Pesem mladosti". Tihotapska žaioigra na meji V obmejnem Holmcu pri Sv. Danijelu v Mežiški dolini sc je odigrala tihotapska žaloigra, ki je zahtevala življenje nvadega tihotapca. Tihotapska strast je gnala 27 letnega jeklarniškega delavca Logarja iz Guštanja preko meje. Tudi v torek zjutraj jq hotel čez mejo, and pa je smolo. Službujoči graničar ga je zalotil iu ga pozval, naj sc ustavi. '<:r na predpisana svarila tihotapec ni reagira!, je graničar uporabil orožje. Ustrelil je Logarja v nogo. Tudi to še ni zaleglo. Ranjenec je tekel dalje. Spet je počil strel, ki ga jt* zadel v hrbet. Mladi de-iavec se je mrtev zgrudil. Pri njem so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil Logar v Pliberku in da je večkrat preše! mejo. Logar je imel pri sebi nekaj, masti in mesa. te- Nannlng ■■ -^.Lungčau -J? V» l/bon' 'Korat; Bangkok Pnompcn U 0 stvar: nekaj ur nato obvestili njegovo že-I tio, jo je sporočilo o dejanju njenega moža tako potrlo, da je duševno zmedena hotela še sama skočiti s palube v valove. L@yls Adamič časfn' doktor Naš rojak Lojze A d a m i č , iz Blata na Dolenjskem, je dobil v Ameriki naj-višje priznanje Za zasluge na literarnem polju mu je univerza v Philadelphiji P°" delila častni doktorat za literaturo. Visoki naslov mu je bil podeljen 14. februarja 1941. nem gorovju. V prvih stoletjih našega štetja so na ozemlje vdrli Tajci, ki so čedalje bolj izpodrivali prvotna plemena, dokler niso sredi XIV. stoletja dobili v roke vse oblasti ter pod žezlom lastnega kralja Ramathibodija organizirali države Ajuthija. Ko je bila država pod vlado mogočnega ministra Konštanti-na Phaulkona (1659—1682), ki je bil po rodu mostojnost ter s pomorskimi velesilami sklenil dokaj ugodne sporazume. Na prestolu mu je sledil komaj 151etni sin Chulalongkorn Rama V., ki je prevzel vladarske posle šele 1873. Kot evropsko izobražen mož je jel uvajati v državi preporod na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Posebno važnost je polagal na izbolj- PretresSJiva tragedija ¥ viharni noči OČE POMETAL S PALUBE PET SVO ČIL V Na palubi ameriškega prekooceanskega parnika »Chateait Thierry«, ki je bil na vožnji iz Paname v USA, se je pred nedavnim v viharni noči odigrala pretresljiva tragedija. Poročnik Lindsay Baw-sel, sloviti ameriški letalec, se je z ženo in petimi otroki vračal domov v USA. Sredi noči, ko je na morju divjal silovit vihar, je pridrvel poročnik Bawsel s svojimi petimi otroki — najstarejšemu je bilo 11, najmlajšemu 4 leta — na palubo. Še prodno ga je mogla zadržati nočna straža je -potisnil svoje otroke tik k ograji JIH OTROK IN NATO ŠE SAM SKO-MORJE ter drugega za drugim pometal v razdivjane valove, nato pa se še sam pognal v morje. Grozoviti prizor se je odigral tako bliskovito, da nočna straža ni mogla zadržati blaznega početja. Z ladje so nemudoma spustili rešilne čolne, z reflektorji pa jeli iskati po valovih. Vsi poskusi, da bi vsaj katerega izmed 'nesrečnih otrok rešili, so bili zaman. Oče in vseh pet otrok je utonilo v razburkanem tnorju. Kasnejša preiskava je ugotovila, da se je poročnik Bawsel usodni večer hudo oporekel s svojo ženo. V Komet Parascevopi Iz Rima javljajo, da so opazili nov komet, ki so ga po odkritju imenovali komet Parascevopi. Observatorij v Molite Carlu se sedaj podrobno bavi s proučevanjem novega kometa, ki ga je mogoče videti vsak večer med 21 in 22.30 kakih deset stopinj pod Jupitrom in Saturnom, toda samo s pomočjo dobrega daljnogte' da. J-ov T. Žejni v Slovenslki/} gorica!> — Kako !e moreš trditi, da sem prišel sinoči pijan domov? Nikdar nisem preveč verjel jadikovanju po časopisih, češ da radi toče ali pozebe ifc bo dosti vinskega pridelka. To je vedno zglodalo bolj kot reklama za višjo ceno novemu vinu. pripovedovanje verodostojnega sopotnika v ljubljanskem vlaku pa me je le prepričalo o nasprotnem. Ako se bo sedanja napoved le deloma uresničila, ne vem, kaj bomo letos pili v gostilnah. Vina kar ne bo dovolj! Klub prvotorkarjev je bil sklenil, da si nekoliko ogleda ožjo domovino. In ker je bilo na njihovih sejali dostikrat obravnavano tudi vinsko vprašanje, so se skoraj soglasno odločili za Slovenske gorice. Središče istih pravijo, da je okrog Jeruzalema, torej so jo mahnili tja preko. Imeli so srečo —- glede vremena namreč. Zadeli so ravno ono blaženo lepo, prvo nedeljo v oktobru, ko je sonce z jasnega pošiljalo svoje božajoče žarke na zlatorumene listje vinogradov. Pri vstopu v vlak sicer zgodnje jutro ž gosto meglo in neprijetnim mrazom ni obetalo nič dobrega. Toda v upanju, da je nad meglo vedno sonce in na dobro kapljico neposredno v vinogradu, so klu-bovci pogumno le nastopili svoje potovanje. Ker so bili sigurni dobrega vinčka, so si kar kmalu po odhodu vlaka že podprli želodce z okusnimi mrzlimi pečenicami. Le nekaj malega so prihranili za malo južino kje tam pri kakem vinskem hramu, kjer so v mislih že srkali iskrečo se kapljico. 2e onkraj Ptuja se je pričela redčiti megla, v Ormožu pa je izginila. Slana je bila vse pobelila, sonce pa je kar toplo grelo. Radi zgodnje ure ni kazalo hoditi naravnost na cilj, čeprav je bil konec izleta predviden šele pri Ljutomeru. Uvidela se je potreba malega izprehoda, ki naj bi družbo tudi malo seznanil s to vinorodno zemljico. Izstop torej že v Pavlovcih, potem pa preko hribcev in doline do cerkvice na Hum«. Med potjo je opozori! vsevedni Franček, Ki ie že ponovno kolovratil tod okrog, na po- apnenjene morske polžke v kamnolomu, v katerem sedaj lomijo kamen za posip cest. »Ti Franček, tu pa ni nobene gostilne«, ugotovi Janez, katerega je morda že mučila žeja. »Pa še pride«, se odreže Franček. In vsi so mu zaupali. Pa zopet malo navzdol in skozi mlad gozdič nazaj proti cilju. Spotoma opravi marljivi Franček nenadoma še dober posel za svoj poklic. Janeza in Pepeta pa so gosi in psi odgnali z male kmetije, kjer sta nameravala povprašati po vinu. Prekoračiti je bilo treba celo majhen potoček. Maksi hitro opozori ribiča Pepeta, da bi se dalo kaj vjeti. Ker pa mu ni mogel nuditi še trnka in črva, ni bilo nič z ribjo pojedino, škoda ker po ribah bi vino verjetno še bolj teknilo! Sedaj pa je bilo treba precej v breg na Vinski vrh. Sonce je prilezlo že visoko, postajalo je toplo, torej suknje in sviterje dol, pa naprej v strmino, saj na grebenu se beli vrsta hiš. »Franček, pri kateri hiši pa Bog moli roko ven,« vpraša glas iz suhega grla. »Če prej ne, pa tam pri palmi,« dobi v odgovor. Končno prva viničarija. Pred njo viničar začuden gleda nenavadno rajdo sopihajočih turistov. »Ali bi dobili kaj novega za poskušnjo«, vpraša Franček. »Ni gospodarja tu, pa tudi nič ne prodaja.<- »Bo pa drugje več«, se tolažijo izletniki in skušajo požreti sline v izsušenih grlih. Pred naslednjo večjo hišo se pojavi ženska, ki po obleki sodeč, ni bila viničarka, raje posestnica sama, »Gospa, ali bi lahko dobili liter vina vpraša žejni Janez zelo skromno zn družb 13 suhih gr! (Konce jutri) Sv. Frančišek Asiški prvi novinar Italijanski novinarji in reporterji so si izbrali za svojega patrona sv. Frančiška Asiškega. Zakaj? Znani teolog don Cojacci je zadevo pojasnil takole: »Sv. Frančišek je imel navado, da je na zid ali kako drevo pritrdil lepake, na katerih je javnosti sporočal kdaj in o čem bo pridigal. On je torej javnost vnaprej obvestil, kar je vendar poglavitna naloga novinarja.« Oče francoskega novinarstva Theo-phraste Renaudot, ki je 1631 osnoval »Gazette de France«, je torej po tern tolmačenju mlajši novinar kot sv. Frančišek, ki je umrl leta 1622. X V norveških ladjedelnicah izdelujejo 136 trgovskih brodov s skupno tonažo 400.000 ton. X Med Moskvo in Budimpešto bo s marcem uveden redni železniški promet, in sicer na progi čez podkarpatsko mesto Mukačevo. Strojniški oddelek na podmornici MBrsbar Pomembno kulturno delo med vojaštvom Pred meseci je spet oživela lepa tradicija prirejanja vojaških gledaliških predstav, pri katerih sodelujejo izključno sami vojaki. Pri tem je opravljeno dvojno pomembno kulturno delo: vojaki se sami izobražujejo v gledališkem ustvarjanju, hkrati pa vzgajajo in zabavajo svoje tovariše vojake. Nihče ne more oporekati važnosti takšnega kulturnega udejstvovanja med vojaštvom, ki se na ta način v prostih urah počuti kakor doma v vasi, j-rsu ali mestu. Veselje je gledati vojake, kako navdušeno pojo, igrajo na razna glasbila in vprizarjajo krajše in daljše ■grokaze. _ Polkovnik g. Božovič, poveljnik 45. pp. ju major g. Milivoj Kovačevič 12 istega polka sta v mariborski garniziji Pričela akcijo za ustanovitev stalnega vojaškega gledališča. (3. major Kovačevič •tna v tem pogledu .že mnogo bogatili izkušenj, saj tudi sam piše skeče 'iz vojaškega življenja za mariborske vprizorit- ve. Zbral je večjo vojaško igralsko družino, s katero*sta vadila podporočnika gg. Svetomir Savič in Stevan K r i-vo kapic. Vodja in duša vojaške igralske skupine, v kateri je okoli 70 vojakov-redovov, pa je požrtvovalni major g. Kovačevič. Podčrtati je treba dejstvo, da je mariborska garnizija najprej začela s kulturnim delom med vojaštvom in je bilo poročilo beograjske »Politike«, da je Kragujevac začetnik tega dela, netočno. Mariborsko vojaško gledališče je pričelo z ■delom že decembra preteklega leta in je doslej priredilo že pet zelo uspelih predstav. Na včerajšnji predstavi, ki je bila v jedilnici meljske vojašnice, sem ugotovil pomembnost takšnega kulturnega udejstvovanja, zadovoljstvo vsega vojaštva, da je deležno tudi kulturnih dobrin med vojaškim službovanjem in zadoščenje vojaških odličnikov nad lepimi uspehi. Ugotovil pa sem tudi, da za takšne predstave ni dovolj velikega prostora. Ker ne morejo spraviti vsega vojaštva v dvorano, morajo iste gledališke predstave večkrat ponavljati. Zato bi bilo umestno >11 za Maribor dolžnost, da se najde v mestu primerna dvorana za vojaške gledališke predstave, saj imamo veliko dvorano v Sokolskem domu, gledališče in več kinodvoran. Prav bi bilo, da bi vsi. ki jim je to mogoče, podprli kulturna stremljenja vrlega vojaštva in priskrbeli primerno dvorano. Enako bi bilo dobro, da bi si te uspele predstave ogledalo tudi mariborsko občinstvo, ki bo tako deležno res lepega užitka, hkrati pa bo znalo ceniti prevažno delo vojaškega gledališča. Programi vojaških gledaliških predstav so pestri. Vojaki pojo domoljubne in narodne pesmi, igrajo na harmoniko in violino ter vprizarjajo igre. Reči moram, da vojaki s temi nastopi prekašajo marsikateri diletantski gledališki oder, pa čeprav sodelujejo večinoma preprosti vojaki s'podeželja. -ig Dsžo za ustanovitev stalnega delavskega odra Dramatski odsek Narodne strokovne '•veze v Mariboru bo uprizoril v nedelj0. 9. t. m., ob 17. v dvorani Narodnega doma Štandekerjevo kmečko dramo 'PrevaraNarodna strokovna zveza si Je Pogumno zastavila cilj, da mimo strokovnega pokreta vrši tudi kulturno delo nied delavci. Za ustanovitev delavskega °dra si je izbrala iz vrst delavstva mlade, nadarjene in požrtvovalne ljudi, ki s,° voljni poleg vsakdanjega težkega in Napornega dela se z vso resnostjo in ljubeznijo posvetiti tej težki in naporni na-'ogi. Namen teh mladih pogumnih ljudi je, da hi si v danih možnostih postavili svoj stalni delavski oder, predvsem pa so pripravljeni storiti vse, da bi bile njihove uprizoritve mimo literarno in idejno pomembnih del, tudi igralsko čimbolje izvedene. S to zavestjo so se pripravljali tudi za nedeljsko predstavo. Čeprav bodo v nedeljo domala vsi šele prvič nastopili na odru, se vendar more radi njihove resne zavzetosti za kulturno delo pričakovati, da bodo občinstvo povsem zadovoljili in osvojili. Mladi igralci pričakujejo, da bodo narodno zavedni Mariborčani, predvsem pa delavstvo, napolnili dvorano Narodnega doma v nedeljo popoldne. Objava obvezniškega razporeda Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da se vrši razglasitev obvezniškega razporeda 9. mar-Ca 1941. od 7. zjutraj nepretrgoma do 5. zvečer v telovadnici 1. meščanske dekliške šole (Slomškova šola). Mikloši-ceva ulica št. 1. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki, ki so rojili leta 1891 do vključno 1920, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu. Vsak obveznik naj prinese s seboj voj. knjižico (ispravo). Pripominjamo, da so od te dolžnosti izvzeti: 1. V Mariboru bivajoči obvezniki, ki niso pristojni v Mariboru ampak pripadajo v pogledu vojaške pristojnosti drugim občinam. 2. Rezervni in vpok. častniki naše armade. 3. Vsi duhovniki m 4. vsi stalno in začasno nesposobni voj. obvezniki. m Diplomiran je Lil na juridični fakul-zagrebške univerze Anton Simonič, ki .|c trenutno uslužben kot višji carinski kon-.otor in vodja carinskega odseka na Pla-»jni pri Rakeku. .Med pripravami za 'diplomo je položil tudi izpil za carinika in ^;| carinskega konIrotorja. državna razr. loterija OLAVNO 2REBANJE RAZREDNE LOTERIJE 18. dan glavnega žrebanja. Din 200.000.—: 80277 Din 100.000.—: 52644 Din 80.000.—: 96735 Din 60.000.—: 03018 Din 50.000.—: 37689 49229 Din .10.000.—: 57722 Din 20.000.—: 89523 Dm 16.000.— : 8806 Din 12.000.—: 67494 Din 10.000.—: 18315 37072 40717 81190 99109 Din 8000.—: 035 12229 15776 29570 32168 36713 55626 ’667 7-1281 84854 85372 Din 6000.—: 3625 9662 11491 17063 22484 26169 27049 ”.Wi> 36016 43309 49709 51598 53166 56719 "J'072 760*15 80322 83410 .. Din 5000.—: 875 4,j.i 11 -18347 49166 60539 66905 (>7067 '2696 73319 75740 80332 81233 91022 98152 Din 4000.—: ... 16« 30136 32425 32626 44517 61506 71243 V.illl 73377 81317 87745 88291 91038 ‘M790 951-15 "• 72 97130 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih šc veliko število naši kolek- dimkov po din 1000 . Vsi oni, ki so zadeli dobitke vir,< naj predlo/.'.' srečke takoj v izplačilo. — Uv’e srečke so še na razpolago. . nas (upljens srečki štev. 12229 in sta zadeti din 8000.— oz. din bančna pcslovalniea BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) m Na Ljudski univerzi v Studenci li v deški šoli ho drevi ob 19. predavala zdravnica ga. dr. Schaubach-Pelrovičeva iz Maribora o temi ,,Materinstvo'. Pred predavanjem zanimive tedenske slike. m Opozarjamo na predavanje ..Pestri svet v barvah11 drevi ob 20. na Ljudski univerzi. Predava dr. inž. Avčin iz Ljubljane. m. Prostovoljna gasitska četa v Mariboru je te dni pričela s pobiranjem članarine podpornih članov. Letos bo poteklo 70 let, odkar se mariborski prostovoljni gasilci žrtvujejo za pomoč svojemu bližnjemu. Naj nihče ne odklbni svojega prispevka, temveč naj po možnosti daruje še kaj več. m. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 7. marca, bo predaval odlični poznavatelj eksperimentalne psihologije univer. prof. dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba o obči intelektualni nadarjenosti ali inteligenci. m. Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru bo imel letni občni zbor v nedeljo, 9. marca, ob 9. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova c. 6. m Vetrinjska ulica jutri za promet zaprta. Jutri med pol 8. in 16. uro bo Vetrinjska idica med Grajskim in Glavnim irgom zaradi popravil zaprta, promet ne bo dovoljen. m Brkruini spisek v Maribor pristojnih mladeničev rojstnega letnika 1921 je na vpogled družinskim poglavarjem v sobi 3 mestnega vojaškega urada na Slomškovem b-jtju štev. 11 vsak dan med uradnimi urami od 15. do 31. marca t. I Po tem roku se vpogled v rekrutni spisek ne bo več dovoljeval. m Pobegla dvojčka Peter in Pavel Pirc sta se. vrnila domov. Tokrat sta se le »ttialo predolgo zamudila pri teli, zaradi česar so se zaskrbljeni sfarši obrnili na policijo. m Predolgo sc je obseval s kremenčevo lučjo 18 letni delavec Ivan Knuplež iz Maribora ter je dobil težko opekline po celem obrazu, tako da je moral v bolnišnico* 1 Sokol Maribor-matica poziva članstvo), da se zanesljivo udeleži občnega zliora, ki se vrši danes dne