MII IIII INI MII lllill Mij MII ^ IJM BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA - METLIKA TRIKOTAZER LETO IV ŠTEVILKA 2 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI »BETI«, METLIKA Ob prazniku dneva žena Osmi marec, kakor tudi ostali pomembni prazniki, nas spominjajo na določeno zgodovino, smoter in cilj, katerega želimo doseči v razvoju človeške družbe, svobode ljudi, njihovih pravic, položaja v družbi in vrednotenje enakopravnega dela. In če se ob tem prazniku ozremo nazaj za nekoliko desetletij ali stoletij, pridemo do grenkega spoznanja, da je bil položaj žene — matere vseskozi zapostavljen, kar se je odražalo pri pravicah v družini, družbi, v pravici volitev in izvolitev in pa pravica nagrajevanja in enakopravnega dela. Zgodovina nam govori, da so progresivne sile, v katerih vrstah so bile predvsem žene, vlagale ogromne napore in trud, da so se začeli počasni a učinkoviti premiki na poti iz neenakopravnosti v enakopraven položaj žene. Ti dosežki so bili zelo počasni in težavni, odvisni so bili in so, predvsem od sistema, kulturnega razvoja sveta in posamezne države. Razumljivo je, da so imele progresivne sile, predvsem žene, v boju za enakopravne pravice žena dovolj utemeljenih razlogov, kar so dokazale s svojim delom in deležem v izgradnji družbe. Ti razlogi se odražajo v raznih deklaracijah, ki med drugim govore, da pravice in enakopravnosti naših žena ni in ne more predstavljati nikakršen dar ženam, temveč je to nujnost in odraz poštenosti družbe, kar tudi pomeni novo bogastvo v odnosih med ljudmi. Potrebno je bilo mnogo let, da so ljudje in družbeni sistem začeli spoznavati to nujnost. To ni bilo dovolj, in tudi danes ni, da sprejemamo samo občasne deklaracije, prepričan sem, da gre v tem primeru še za globlje primere, za probleme spreminjanja odnosov družbe na določenih celinah sveta in boja za spreminjanje in preobrazbo družbe in različnih režimov. Kajti bistveno ni v tem kaj pišemo, temveč kaj smo naredili, da bi bilo drugače. Zal takšne deklaracije še vedno padajo na določenih predelih zemeljske oble na različna plodna tla in žal obstajajo še kontinenti, kjer žena ni dobila še svojega mesta in položaja kot ji pripada. Položaj teh žena je še vedno odvisen od kriterijev in meril, ki nimajo nič skupnega s koristmi, ki jih ustvarjajo žene. In ko ob tako pomembnem dnevu razpravljamo, proslavljamo in čestitamo, se moramo prav verjetno vprašati, zakaj čestitamo in komu čestitamo? Vprašati se moramo, ali smo bili v preteklosti dovolj uspešni v ustvarjanju ugodnejših razmer za resnično enakopravnost ženske, če šmo uresničili vsaj polovico, kar smo zapisali v deklaraciji. Ce smo, potem je potrebno iskreno seči v roke ob osmem marcu ne le ženi, temveč moramo čestitati tudi vsej družbi, to pa zaradi tega, ker je stopnja strokovnosti in enakopravnosti ženske — ekonomska in družbena — vendar merilo in izkaznica vsakega sistema in družbe. Ob tem Ob dnevu žena 8. marcu čestitajo materam in ženam otroci, možje, sodelavci, kolektivi, samoupravni organi in družbeno politične organizacije ter jim želijo vse najlepše in najboljše. f dogodku bi morali biti vsi zadovoljni im veseli ter se takega ali drugačnega uspeha razveseliti, nad neuspehi pa povesiti glavo. Ce smo pa premalo storili za enako- _ pravnost ženske, manj, kakor je v danih razmerah mogoče in celo manj kakor smo zapisali v številnih dokumentih, potem se moramo ob takšnih svečanostih v merilu družbe vprašati, zakaj tako in ne drugače? V kolikor pa smo storili vse, kar je v naših materialnih možnostih in katere nam onemogočajo kaj več, je treba tudi povedati in sem v to prepričan, da so žene-vedno takšen položaj upoštevale in razumele ter ga bodo danes tudi. Ob takšnih težavah, pa je potrebno da opozarjamo tudi sami sebe, da vzpodbujamo na reševanje določenih problemov vse, ne samo žene, ker od tega je odvisno ali bo šopek rož vsako leto lepši in bolj dišeč, ali se bo spreminjal v ovenelost in grenkobo. Praznovanja dneva žena si nikakor ne moremo odnosno ne bi smeli zamišljati le z deklaracijami ali šopkom rož. Ozreti se moramo malo, da bi se prepričali, če mogoče ne pojmujemo dneva žena narobe in preozko. Prizadevanje za žensko enakopravnost ni samo v tem, da nazdravljamo in pozdravljamo ob priliki osmega marca, ali pa osmemu marcu in materinstvu, da poveličujemo žensko kot nežno bitje, ki ji je poleg dela v službi naložena skrb za družino, hrano itd. ali, da omejujemo vprašanje ženske enakopravnosti na čista obrobna socialna vprašanja, ker bi se ob tako ozkem reševanju in proslavljanju prav verjetno raznežila marsikatera ženska, ko bi ugotovila, da predstavlja takšno praznovanje le zavijanje nečesa nečloveškega v S svojim delom prispevajo žene velik delež pri ustvarjanju narodnega bogastva. Prošnja Dajte vse rože tega sveta, vse rože ženam, ki bodo rodile! Jagode prošenj so dozorele na ustnicah malih otrok, dečkov in deklic, nikoli rojenih. Radi bi tekli po tratah zelenih za pisano srečo metuljev rumenih, radi bi rastli ko trave, ko jelke, zrli v oblake, poslušali pesmi rojstva, ljubezni, ljubezni življenja in ne samo smrti, ne samo smrti... In onemeli so vame zazrti drobni obrazi malih otrok in spet se je zganil gozd drobcenih rok, kot bi se ustne velike zganile: Dajte vse rože, dajte vse rože materam, ženam, da bodo rodile. Tone Pavček lepo pobarvan papir. Ni tudi merilo in pojmovanje praznovanja ter presojanje osmega marca zgolj s stališča, da ob tako pomembnem dnevu prirejamo proslave in zakuske, temveč tudi v tem, da ugotavljamo, kako daleč smo prišli v prizadevanju za resnično skrb in enakopravnost. Ker je stopnja enakopravnosti tudi merilo bogastva družbenih odnosov, merilo svobode človekove osebnosti, kar je stara resnica, ki velja slej ko prej tudi za današnji čas. Kot sem že omenil, je svoboda ljudi velikokrat pogojena tudi od sistema v določeni državi in od samoupravne ureditve. Prav verjetno, kar je že splošno znano, da je SFRJ na tem področju naredila učinkovite premike in prednjači tudi pred ostalimi socialističnimi državami. V samoupravni ureditvi se odraža drugačna vloga naših prebivalcev pri odločanju današnjega in jutrišnjega dne. Prav verjetno, da se je v njem spremenil tudi položaj žene, da je res tako, nam govorijo tudi določeni predpisi o zaščiti žene — matere z otroki in druge določene bonitete. Tako, da že sami predpisi onemogočajo okrnitev enakopravnosti. Priznati moramo, da je tudi družbena zavest v naši državi na taki višini, ker se problemi žena postavljajo vedno in povsod v ospredje. To je za državo prav verjetno pohvalno in ji daje posebno obeležje, ne samo na znotraj, temveč tudi izven naših meja. Prav verjetno, da ob tako pomembni zakonodaji in družbeni skrbi ostaja še vedno vrsta problemov iz tega naslova, vendar spričo spoznavanja teh težav je težko, spričo naših materialnih možnosti, katere niso tako velike, da bi lahko rešili vse hkrati, ostajajo problemi tudi tu odprti in nerešeni, vendar smatram, da so uspehi in rešeni problemi le takšni in tolikšni, da smo lahko nanje ponosni in je prav, da jih ob takšnih dogodkih tudi potrdimo in podčrtamo. S tem pa ni rečeno, da smo to storili samo kot dar, temveč posvetili temu področju tisto, kar si je nekdo zaslužil in kar mu kot enakovrednemu producentu in občanu tudi pripada. Namerno sem omenil skrb širše skupnosti, da ne bi s tem naletel mogoče na nesporazum ali, da bi me kdo razumel, da je žensko vprašanje stvar njih samih. Ob tem pa menim, da tudi žene ne morejo in ne smejo čakati, da bodo in so zadeve, ki naj rešujejo žensko vprašanje le stvar moških. Moram omeniti kot delni poznavalec stanja, da je včasih marsikatera stvar odvisna tudi od njih. Prepričan sem, da vam dvojno delo onemogoča vključevanje v politične in samoupravne organe ter druge forume naših predstavništev. Toda zato bodo, odnosno boste žene morale najti časa. Vem, da bo vaša aktivnost poleg neposrednega dela v proizvodnji in doma mnogo doprinesla k hitrejšemu odpravljanju težav, s katerimi se vsakodnevno srečujete. Izgovori, da nimate časa so opravičljivi, toda čestokrat za vas škodljivi. Težiti morate, da bo vaše zastopstvo povsod tam, kjer se tudi odloča, za kar imate vse pravice in dolžnosti. S tem ne mislim reči, da niste bile do sedaj aktivne, ravno obratno, ker finančni uspeh gospodarskega leta 1967 je v odnosu na to, da podjetje zaposluje predvsem ženske tudi ogledalo vaše pridnosti in prizadevnosti, toda potrudite se še bolj masovno vključiti v razne inštitucije v podjetju in izven njega ter tako dajati ton in tok našim skupnim interesom in željam. Ne imejte občutkov, da niste zaželjene povsod tam, kjer se odloča, ne imejte občutkov, da se naši interesi VABILO Sindikalna podružnica »BETI« Metlika vabi vse žene zaposlene v obratu Metlika, da se udeleže proslave 8. marca, ki bo v prostorih obrata menze v soboto 9. marca ob 14. uri z naslednjim programom: 1. Sprejem in program 2. Kratek govor 3. Kulturni program 4. Pogostitev z družabnim večerom Sindikalna podružnica »BETI« Metlika razlikujejo od vaših, bodite prepričane, da je družba srečna in zadovoljna, ko ima čast in materialne osnove, da rešuje določene probleme ter se s tem v polni meri zaveda, da so vaše težave tudi naše. Poti in žrtve že v revoluciji, povojne graditve ter uspehi v proizvodnji in skrbi za družbeno ter vzgojo otrok in mladine so tako pomembni za državo, družbo in podjetje in govore, da so žene Jugoslavije,.naše občine in našega podjetja storile vse ter da z njimi kot enakopravnimi in sposobnimi lahko tudi v bodoče računamo. Ob letošnjem osmem marcu želimo v imenu organov samoupravljanja, političnih organizacij, uprave podjetja in uredniškega odbora, srečno in veselo praznovanje osmega marca, dneva žena. Uredništvo Kaj urejuje pravilnik varstva pri delu? Na osnovi zakona o varstvu pri delu člen 59 in 60 (Ur. list SFRJ št. 15/65) in republiškega zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS /66) člen 11 ter upoštevajoč 27. in 28. člen Temeljnega zakona o delovnih razmerjih je delavski svet podjetja »BETI« v Metliki na svoji seji dne 1.2.1968 sprejel naslednji Pravilnik o varstvu pri delu ki vsebuje 74 splošnih določb od katerih navajamo le najnujnejše, ki je v vsakdanji uporabi osnova za varno delo vsem in vsakomur. I. Clen 1: S tem pravilnikom se urejuje in določa organizacija varstva pri delu v podjetju. Določa naloge tistim, ki skrbijo za varstvene ukrepe pri delu, pravice in odgovornost organčv in posameznih delavcev iz varstva pri delu; urejuje ukrepe, ki jih moramo upo- števati za varnost življenja in zdravja zaposlenih v podjetju, dela pri katerih je nevarnost za poškodbe in obolenja večja in pogoji ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki ta dela opravljajo, postopek in način, kako se delavci seznanijo z delovnimi pogoji in nevarnostmi, ki so zvezane z delom in delovnim mestom. Nadalje nas seznanja o načinu, kako se delavci med zaposlitvijo poučujejo o varstvu pri delu, določuje o periodičnem preizkušanju priprav in načinov preverjanja znanja, vodi postopek v zvezi z nabavo in vzdrževanjem in uporabo sredstev ter opreme za osebno varstvo. Določa obveznosti do organov in nadzoruje, kako se uporabljajo predpisi o varstvu pri delu, kako se prijavljajo poškodbe pri delu, obolenja v zvezi z delom in kako se vodi evidenca poškodb. Clen 2: Določila tega pravilnika veljajo za vse sodelavce v podjetju, ne glede na to, ali so v rednem ali začasnem delovnem razmerju, vajence in osebe na prostovoljni praksi. Clen 3: Delo na vsakem delovnem mestu mora biti organizirano tako, da je delavec usposobljen za opravljanje tega dela ob normalnih delovnih pogojih in da opravlja to delo brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje ostalih delavcev. Clen 6: Delavec ima pravico odkloniti delo na delovnem mestu, na katerem ni zagotovljeno predpisano varstvo. V primeru, da delavcu neposredno grozi življenjska nevarnost ali večja materialna škoda za delovno organizacijo, mora odkloniti in o tem nemudoma obvestiti varnostnega tehnika ter direktorja oz. njegovega namestnika. II. Naloge in odgovornost organov upravljanja ter drugih odgovornih oseb v delovni organizaciji v zvezi z varstvom pri delu so: Clen 7: Organi upravljanja določajo osnovo ustreznega sistema varstva pri delu v delovni organizaciji, — skrbijo za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu, — analizirajo stanje varstva pri delu ter v zvezi s tem sprejemajo ustrezne ukrepe. Clen 8: Delavski svet delovne organizacije s področja varstva pri delu: — sprejema načrte za organizacijo varstva pri delu, — sprejema pravilnike in druge akte v zvezi z organizacijo varstva pri delu, — sprejema ukrepe za odpravo slabih pogojev dela, — odobrava finančna sredstva za izvajanje načrtov organizacije varstva pri delu, — nadzira izvajanje načrtov varstva pri delu, — razpravlja o predlogih in priporočilih pristojne inšpekcije dela, — Najmanj dvakrat letno obravnava celotno problematiko varstva pri delu in delovnih pogojev ter v zvezi s tem sprejema ustrezne ukrepe. — imenuje komisijo za varstvo pri delu. Upravni odbor delovne organizacije s področja varstva pri delu: — obravnava predloge načrtov in programov razvoja varstva pri delu, ki jih sprejema DS, — razpravlja o vzrokih težkih in smrtnih nezgod ter DS posreduje predloge in mnenja za preprečitev, oziroma odpravo takih poškodb pri delu, — obravnava tekočo problematiko s področja varstva pri delu in predlaga ustrezne ukrepe, — sprejema in določa program izobraževanja. Clen 10.: Komisija delavskega sveta za varstvo pri delu opravlja sledeče naloge: — pripravlja in proučuje problematiko varstva pri delu, — pripravlja program izobraževanja varstva pri delu, — obravnava osnutke pravilnikov in drug'h aktov v zvezi z varstvom pri delu ter daje svoja mnenja in predloge, — spremlja izvajanje sprejetih načrtov za izvajanje varstva pri delu, — dostavlja delavskemu svetu letno poročilo o problematiki varstva pri delu, — proučuje predloge in pritožbe članov delovne organizacije v zvezi z varstvom pri delu ter jih s svojim mnenjem in predlogi daje delavskemu svetu, — obravnava pripombe inšpekcijskih organov. Clen 12.: Direktor podjetja je dolžan: — skrbeti za izvajanje pravilnika in drugih aktov o varstvu pri delu, — skrbeti za izvajanje organizacije varstva pri delu ter izvajanje izobraževanja varstva pri delu zaposlenih oseb, — nadzira odgovorne osebe pri izvajanju varstva pri delu, — se seznanjati s celotno problematiko varstva pri delu, poškodb in obolenj in je v zvezi s tem dolžan predlagati organom upravljanja potrebne mere in ukrepe. Clen 13.: Tehnični direktor je dolžan: — zagotoviti, da se v tehničnem sektorju varstvo pri delu izjavaja v skladu z zakonitimi določili, pravilnikom o varstvu pri delu ter drugimi akti ter sklepi jrganov upravljanja, — skrbi za poučevanje podrejenih kadrov o varstvu pri delu, — skrbi, da se izvajajo potrebne meritve pogojev dela, — zagotavlja pismena potrdila ali ocene za novo nabavljene stroje in naprave ter da so iste opremljene z zaščitnimi napravami, — nadzira izvajanje varstva pri delu podrejenih kadrov, — izdaja navodila in opozorila za varnejše delo na posameznih delovnih mestih, — ukrepa v primeru, da se varnostni ukrepi ne izvajajo, — ustavi delo za določen čas, če grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje delavcev. Clen 14.: Dolžnosti vodij delovnih enot, delavnic in izmen so: — skrbeti morajo, da se v njihovih enotah zagotavljajo in izvajajo vsi varnostni ukrepi predpisani z zakonskimi določili pravilnikov o varstvu pri delu in drugimi akti v zvezi z varstvom pri delu, — skrbeti, da se delovne priprave in naprave uporabljajo v brezhibnem stanju, — spremljajo stanje varstva in o tem redno obveščati varnostnega tehnika, — dnevno kontrolirati uporabo zaščitnih sredstev in naprav, — novo sprejetemu delavcu konkretno pokazati nevarnost na delovnem mestu ter ga seznaniti z vsemi elementi varnega dela, ga poučiti o morebitnih nevarnostih in ga toliko časa nadzirati, dokler ne pokaže zadostnega znanja iz varstva pri delu, — skrbeti, da so dohodi do strojev ter delovni prostori pri strojih prosti, — skrbeti, da so vse električne inštalacije, stikala in podobno v skladu s predpisi zoper nevarnost električnega toka, — skrbeti, za požarno varnost v svoji enoti, — ima pravico prepovedati, delo delavcu, ki opušča osebna zaščitna sredstva, zaščitne naprave ali če he upošteva vseh varnostnih ukrepov, če pride pijan na delo ali v oddelku, kjer je to prepovedano, kadi, o tem mora nemudoma obvestiti varnostnega tehnika in tehničnega direktorja, — prijaviti varnostnemu tehniku v najkrajšem času vsako pomanjkljivost in drug škodljiv pojav, ki ogroža življenje in zdravje delavca, — skrbeti mora za redno prijavljanje nezgod varnostnemu tehniku, — sodelovati pri raziskavi nezgod v svoji enoti, — zagotoviti, da je na razpolago material prve pomoči. Clen 15.: Varnostni tehnik je dolžan: — nenehno zagotavljati izvajanje vseh varnostnih ukrepov, — voditi evidenco nesreč pri delu in o tem sestavljati poročila, — predlagati ukrepe za ureditev in vzdrževanje varnostnih naprav na strojih in drugih sredstvih dela, — sprejemati in predlagati organom upravljanja predloge delavcev s področja varstva pri delu, — nadzirati zlati zavarovanje električnega toka pred škodljivim delovanjem prahu, ropota in klimatskih razmer, skrbeti za nabavo modernih zaščitnih sredstev ter skrbeti za vzdrževanje in uporabo le teh. — sodeluje pri izdelavi internih predpisov o varstvu pri delu ter programu izobraževanja ter daje predloge za njihove spremembe, dopolnitve organom upravljanja, — skrbeti, da se v določenih rokih opravijo naloge, ki jih je predpisal pristojen inšpekcijski organ, — pregledovati delovne prostore in delovna mesta ter opozarjati delavce na pravilno izvajanje varnostnih ukrepov, — sodelovati pri raziskavi nesreč pri delu, o večjih nesrečah pa nemudoma obvestiti pristojno inšpekcijo, — skrbeti za redne preglede delavcev, — skrbeti za vzgojo članov delovne organizacije glede varnosti pri delu, — skrbeti, da so delavci ob sprejemu v delovno razmerje ali premestitvah na drugo delovno mesto seznanjeni z določili varstva pri delu, — izdelovati analizo in poročila o izvajanju tehničnih in zdravstvenih in ostalih varnostnih ukrepov ter jih predlagati na razpravo delavskega sveta, — sodelovati z zdravstveno službo, pristojnimi zavodi in inšpektorati dela, — predlagati postopke zoper kršilce neupoštevanja varnostnih predpisov, — izdelati letni načrt ter planirati porabo finančnih sredstev in jih predložiti v razpravo in sprejem organom upravljanja. III. Izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu: Clen 16: Vsak delavec mora biti pred razporeditvijo na delovno mesto pa tudi med samim delom, če se spremenijo delovne razmere, poučen zlasti o nevarnosti, ki pri delu preti zdravju in življenju, o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu. O varnostnih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe upoštevajo. Praktični preizkus znanja delavcev opravi pred pričetkom dela neposredni vodja dela, ki vodi delavce pri delu. Ce vodja dela ugotovi, da delavec ni zadostno usposobljen za varno delo, mu ne sme dovoliti samostojnega dela. Clen 18: Posamezni vodji dela so dolžni delavce na vsako nepravilnost sproti opozarjati in jih tudi poučiti o ukrepih, ki zagotavljajo varno in zdravo delo. Clen 19: Delovna organizacija je dolžna enkrat letno organizirati za vse delavce obvezen seminar o varstvu pri delu. Za osebe, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo delo pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, lahko UO predpiše poseben izpit iz varstva pri delu. Ta izpit se opravlja letno pred komisijo, ki jo imenuje UO in ki jo lahko sestavljajo strokovnjaki izven delovne organizacije. Oseba, ki tudi po dvakratni ponovitvi izpita ne opravi, ne more ostati na svojem dosedanjem delovnem mestu. Clen 21: Delovno mesto oz. delo s posebnimi delovnimi pogoji je tisto, na katerem je potencialna nevarnost za življenje, poškodbe pri delu in zdravstvene okvare ali tisto, na katerem je delavec izpostavljen osebnim naporom pri delu. Za taka delovna mesta in dela veljajo posebni varnostni ukrepi, delavci morajo izpolnjevati posebne zdravstvene fiziološke in psihološke pogoje ter morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo, usposobljenost in izurjenost z določeno delovno prakso. Clen 24: Pred razporeditvijo delavca na delovno mesto in delo s posebnimi pogoji dela mora kadrovska služba s sodelovanjem službe varstva pri delu in zdravstvena služba obvezno preveriti, če delavec izpolnjuje vse predpisane pogoje. Clen 30: Organizacija je dolžna skrbeti za periodične preiskave mikro klime ter za preiskave in meritve kemičnih, bioloških in drugih škodljivosti pri delu. Clen 33: Namen zdravstvenega varstva v organizaciji je, da strokovno skrbi za delavčevo zdravje. Čuvanje zdravja pa je tudi osnovna naloga vsakega delavca v podjetju, zato je vsak delavec dolžan, da aktivno sodeluje pri izvajanju zdravstvenega varstva. Clen 34: Služba zdravstvenega varstva je poverjena zdravstvenemu domu Metlika. Za svoje strokovne naloge ter razne raziskave v zvezi s preventivnimi in kurativnimi nalogami sodeluje delovna organizacija z zdravstvenim domom, kakor tudi z zunanjimi strokovnimi sodelavci, ustanovami in inštituti. Clen 35: Zdravstveno varstvo je uvedeno tudi v obratih kot preventivni ukrep, ki naj bi nudil vsakemu delavcu v primeru poškodbe prvo pomoč. Clen 36: Postaja prve pomoči mora imeti ustrezno opremo za prvo pomoč, kot so obveze, zdrav' la, instrumenti, prenosna in transportna sredstva. Ta sredstva odreja pristojni zdravnik zdravstvenega doma. Služba prve pomoči je neposredno vezana na službo varnosti podjetja, za svoje delo pa odgovarja zdravniku. Clen 38: Redni in izredni zdravstveni pregledi, zaradi varstva oseb pri delu, spremljanja njihovega S zdravstvenega stanja med delom in zaradi kontrole njihovega zdravstvenega stanja med delom in zaradi kontrole njihove fizične moči in umske sposobnosti za določeno delo so v podjetju redni in izredni periodični pregledi. Clen 45: Higiensko varstvo obsega vse ukrepe in sredstva s katerimi si zagotavlja v vseh delovnih prostorih, pomožnih prostorih in higiensko sanitarnih napravah vzdrževanje snage in čistoče. Clen 48: Osebna varovalna sredstva in oprema na vseh delovnih mestih morajo imeti delavci na razpolago ustrezna in predpisana sredstva ter opremo za osebno varnost na delu. Člen 53: fiaziskava nezgod in poškod; vsako nezgodo, ki je imela za posledico poškodbo pri delu, je treba na kraju samem raziskati, in sicer nemudoma. Clen 54: Za požarno varnost so odgovorni vodje obratov oziroma vodje izmen. V skladiščih surovin in gotovih izdelkov odgovarjata skladiščnika oz. vodje teh skladišč. Za požarno varnost celotne delovne organizacije odgovarja varnostni tehnik. Clen 74: Pravilnik začne veljati s 1. 2. 1968, ko ga je na svoji seji potrdil delavski svet podjetja. Stupar Ignac Poročilo blagajne vzajemne pomoči Kot je vsem znano, v našem podjetju že tri leta obstoja blagajna vzajemne pomoči. Namen te blagajne je, da svojim članom pomaga v denarni stiski. Člani blagajne vzajemne pomoči vlagajo mesečno po želji svoj prispevek, oziroma vlogo, vendar vloga ne sme biti manjša od 5,00 N dinarjev. Po 6 mesecih si vsak član blagajne pridobi pravico do posojila, ki je enako najmanj dvakratni vrednosti vloženega denarja. V blagajno vzajemne pomoči je včlanjenih 111 sodelavcev delovne skupnosti »Beti« Metlika. Med letom je odšlo iz podjetja 7 članov, štirje člani so izstopili. V preteklem letu je vložilo 63 članov vzajemne pomoči prošnje za posojilo. 60 članom je bilo posojilo odobreno. Z blagajniškim poslovanjem je bilo med letom precej dela, saj je imela blagajna 83.000 N din prometa. Stanje blagajne ob koncu leta je bilo naslednje: Vloge članov vzajemne pomoči Posojilo iz sklada skupne porabe Posojila članom vzajemne pomoči Ostane na knjižici 1,884.500 S din 350.000 S din — 1,980.000 S din 254,505 S din Istočasno, ko objavljamo poročilo, smo se odločili, da ponovno apeliramo na vse člane delovne skupnosti, da se vključijo v to organizacijo. Da vam bo lažje razumeti, kako pristopite v članstvo vzajemne pomoči, objavljamo nekaj najvažnejših členov iz našega Pravilnika. Članstvo se pridobi s pristopno izjavo in vplačilom vpisnine v znesku 100 S din. Clan blagajne lahko postane vsak član delovne skupnosti »Beti« Metlika. 10. člen Posojila so kratkoročna in dolgoročna. Kratkoročna posojila se smatrajo tista posojila, ki jih vrne v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Kratkoročna posojila se dajejo do višine 200,00 N dinarjev. O kratkoročnih posojilih sklepa predsednik in 1 član. 11. člen Dolgoročna posojila se smatrajo tista posojila, ki jih vrne v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Dolgoročna posojila se lahko dajejo članom, ki so najmanj 8 mesecev člani vzajemne pomoči. Dolgoročno posojilo ne sme presegati 1500 N dinarjev. V izjemnih primerih to vsoto lahko presega v kolikor ima posojilojemalec v blagajni vplačanega najmanj 50% iskanega posojila. Pri dolgoročnih posojilih mora imeti posojilojemalec 2 poroka, ki sta člana te blagajne. Pri odobritvi dolgoročnega posojila sklepajo predsednik in dva člana. 12. člen V primeru, da posojilojemalec ne vrne posojila pravočasno, morata posojilo vrniti poroka in sicer prvi '2I3, drugi '/3 dolžnega zneska. Ce je samo en porok, plača sam celotni znesek. Prednost pri dobivanju posojila imajo tisti člani, ki so zaradi smrti, poroda, nesreče, poroke itd. nujno potrebni pomoči. Clan, ki je v odpovednem roku, ne more dobiti višjega posojila, kot je njegova vloga v blagajni. 14. člen Članske vloge, kakor tudi posojilo, se odteguje ob izplačilu osebnih mesečnih dohodkov. Kdor pravočasno posojila ne vrne, se na njegove osebne mesečne prejemke izvrši administrativna pre-poved. 16. člen Dvignjeni prihranki se ne smatrajo kot posojilo ter jih ni potrebno vračati. 19. člen Denarna sredstva se vlagajo na hranilno knjižico, ki se glasi na ime vsakokratnega blagajnika. Vse dvige podpisuje predsednik ali njegov namestnik oziroma tisti, ki je registriran kot podpisnik. 25. člen Pravice članov blagajne: a) da izvolijo upravni in nadzorni odbor; b) sklepajo o spremembi pravil; c) da sklepajo o ukinitvi blagajne. 31. člen Pravila blagajne lahko spremeni samo občni zbor članov. Gradnja vrstnih hiš v Metliki IT.HObVv 9( Pri licitaciji o oddaji mestnega zemljišča za gradnjo enodružinskih hiš in vrstnih enonadstropnih hiš ob Cesti bratstva in enotnosti levo proti železniški postaji, je Splošno gradbeno podjetje »Pionir« izlici-tiralo vse zemljiške površine, ki so predvidene za gradnjo 21 vrstnih enonadstropnih hiš. Razporeditev zazidave je točno prikazana v zazidalnem načrtu. Zazidava vrstnih hiš je razdeljena v tri skupine, od katerih vsebuje ena šest stanovanjskih enot, druga sedem in tretja osem stanovanjskih enot. Z ozirom na vrstno zazidavo so parcele zelo majhne in merijo komaj 175 m-, od te površine bo zazidane na 70 m-, * Tl, •*» • s?* * 1• f.*o • * " /* ?* Kf 11 0 1 L 1 ♦ * FT A ■ 1 ?.«•*?**» i.aeian.e« * M* k (.Irenin j a ».JCkSirat * • 3 TT.»tre >.«* »**«'s;r* .'n ?«« ti sr”«" ir.f’ *.vntc» * 3 n) <•* ? 1.kl-t 6,1» *>? 2.kl-t l?,6e • S.fnar**« !<,?• • «.kl«t 6,56 • K.r«rtrol*v 4,42 • 6.9C 1,?6 - lo,*'? • 3.4n*v.sobk ?<,?« • i y,f6 • lo.kejmlnic* 4,1 < • 11 .»rktaie* '?,6* * ■*,»< • 13.*ot»k *,3e • T,?6 • IS.bklSen o,61 • *tapoi<£« **!• * rrr«*4n r«*t ari 6,8* n«tt* lit,«9 m? •KHtLO H-t ■ W i W o 1 l h k * •*» ZAZIDAVA VRSTNIH MlŠ V METLIKI tl I I 1 1 I j ž i I M 1 M 1 I 1 I * < i i * r. H 3 T-«p»3n* 4ipl. in*, wrh. mtiifi)* tmrru i*t*a « E n L r, t ■ 3 i,>i«t l.»«t 5.vetrolov 6.»C t.Jtajii n)* a. doseglo normo Stev. Udeležba delavcev v % 90—100 5 18 100—110 1 4 110—120 4 14 120—130 7 24 130—140 3 11 140—150 2 7 150—160 3 11 160—170 1 4 170—180 2 7 SKUPAJ: 28 100% Skupaj do 100% 5 del. 18% Skupaj od 100% 23 del. 82% DOSEGANJE NORM V ŠIVALNICI IN KROJILNJCI V DECEMBRU 1967 Priimek in ime 1. POPOVIČ Danica 2. NEMANIČ Marija 3. MIRIC Milka Delovno mesto pol. plet. I. pol. plet. I. pol. plet. I. "/• dose- ganja 135 171 151 Priimek in ime Delovno mesto •/. dose- ganja 4. LEBAR Marija pol. plet. I. 155 5. PRISELAC Ljubica pol. plet. I. 119 6. BADOVINAC Dragica pol. plet. I. 139 7. BEBAR Marija pol. plet. I. 103 8. VUKSINIC Stanka pol. plet. II. 147 9. TKALČIČ Rozalija pol. plet. II. 92 10. TONCIC Marija pol. plet. II. 143 11. STARC Marija pol. plet. II. 154 12. PREDOVIC Zlata pol. plet. II. 129 13. MAVRETIČ Anica pol. plet. II. 170 14. MUHIC Vera pol. plet. II. 126 15. KOČEVAR Milena pol. plet. II. 119 16. BAKARIC Katica pol. plet. II. 125 17. VINSKI Danijel strojno krojenje 127 18. STEFANIC Martina strojno krojenje 143 19. RADAKOVIC Zvonimir strojno krojenje 116 20. JELENIČ Pepca strojno krojenje 98 21. JAKLJIC Jože strojno krojenje 131 22. VUKINOVAC Marija pregl. in vez. skr. kom. 123 23. SKOFLIC Ana pregl. in vez. skr. kom. 163 24. STUBLJAR Marija pregl. in vez. skr. kom. 119 25. SVECNJAK Ljubica pregl. in vez. skr, kom. 79 26. PLOHL Helena pregl. in vez. skr. kom. 99 27. MUC Nada pregl. in vez. skr. kom. 81 28. MATESIC Bariča pregl. in vez. skr. kom. 121 29. JURATOVIC Marija pregl. in vez. skr. kom. 128 30. ZGURIC Ana strojno šivanje 108 31. ŽUGELJ Milena strojno šivanje 104 32. 2UNIC Marija strojno šivanje 53 33. ŽNIDARŠIČ Martina strojno šivanje 88 34. ŽABEC Ana strojno šivanje 119 35. ZVAB Angela strojno šivanje 87 36. ŽLOGAR Pepca strojno šivanje 119 37. ZUGECIC Dragica strojno šivanje 99 38. ZVONKOVIC Slavica strojno šivanje 77 39. ZVONARIC Marica strojno šivanje 116 40. ZURC Marija strojno šivanje 100 41. ZVONKOVIC Slavica strojno šivanje 129 42. ZORN Olga strojno šivanje 95 43. ZMAIC Marica strojno šivanje 100 44. VUJCIC Danica strojno šivanje 78 45. VUKSINIC Ivanka strojno šivanje 86 46. VARDIJAN Rezka strojno šivanje 81 47. WEISS Nada strojno šivanje 110 48. VUKIN Ivanka strojno šivanje 91 49. VRBANČIČ Dragica strojno šivanje 156 50. VUKSINIC Marica strojno šivanje 118 51. TOMC Marija strojno šivanje 116 52. TONCIC Dragica strojno šivanje 120 53. TRSTENJAK Alojzija strojno šivanje 108 54. TEŽAK Marija strojno šivanje 108 55. SUS Milka strojno šivanje 67 56. SEGINA Ana strojno šivanje 40 57. SEGINA Ivanka strojno šivanje 110 58. ŠVAJGER Milka strojno šivanje 93 59. SAI.INGER Zdenka strojno šivanje 155 60. SAVER Marica strojno šivanje 118 61. ŠVAJGER Ljubica strojno šivanje 78 62. SECAN Katica strojno šivanje 122 63. STARIHA Olga strojno šivanje 67 64. SMUKOVIC Marija strojno šivanje 80 f* Priimek in. ime 65. STOJNIC Zlata 66. ROZMAN Vida 67. RAJAKOVIC Marica 68. REPIC Katica 69. RAMUTA Tončka 70. STIPANOVIC Zorka 71. SPUDIC Tonka 72. STOKUCA Ljubica 73. STRUGAR Danica 74. SELAN Zinka 75. SUSANJ Ana 76. STIPANIC Silva 77. STEPAN Milka 78. RAKAR Anica 79. RAKAR Milica 80. RAZUMIC Marica 81. RAZUMIC Marija 82. RAJAKOVIC Marija 83. RIBARIČ Vika 84. RIBARIČ Ana 85. RAZUMIC Ana 86. RUS Jožica 87. RAHIJA Bariča 88. RAKAS Slavica 89. PEZDIRC Marija 90. PERUSIC Marta 91. PISKURIC Marica 92. PLUT Nada 93. PRIJANOVIC Tončka 94. PERICAK Katica 95. PIRKOVIČ Marija 96. PERSIN Zlata 97. PERESKO Nada 98. PEZDIRC Danica 99. PEČARIČ Ivanka 100. PERUSIC Ana 101. PER Sonja 102. PRISELAC Bariča 103. PULJAK Margareta 104. NOVOSEL Dragica 105. NOVOSEL Katica 106. NEMANIČ Kristina 107. NOVAK Dragica 108. NASTAV Milka 109. NEMANIČ Marija 110. NOVOGRADAC Ana 111. NOVOSEL Katica 112. NEMANIČ Marija 113. NOVAK Jožica 114. NEMANIČ Jožica 115. MIHALIČ Katica 116. MILKOVIČ Marica 117. MATKOVIČ Vera 118. MATKOVIČ Majda 119. MLACAK Ana 120. MADŽAR Majda 121. MIKESIC Ana 122. MATELJAN Ana 123. MRAVINEC Štefka 124. MARKOVIČ Slavica 125. MALERIC Jožica Delovno mesto dose- ganja strojno šivanje 114 strojno šivanje 112 strojno šivanje 80 strojno šivanje 79 strojno šivanje 74 strojno šivanje 81 strojno šivanje 109 strojno šivanje 120 strojno šivanje 98 strojno šivanje 116 strojno šivanje 78 strojno šivanje 110 strojno šivanje 68 strojno šivanje 106 strojno šivanje 103 strojno šivanje 124 strojno šivanje 108 strojno šivanje 105 strojno šivanje 111 strojno šivanje 113 strojno šivanje 107 strojno šivanje 100 strojno šivanje 133 strojno šivanje 87 strojno šivanje 105 strojno šivanje 73 strojno šivanje 58 strojno šivanje 85 strojno šivanje 108 strojno šivanje 105 strojno šivanje 81 strojno šivanje 153 strojno šivanje 84 strojno šivanje 160 strojno šivanje 101 strojno šivanje 99 strojno šivanje 88 strojno šivanje 153 strojno šivanje 122 strojno šivanje 80 strojno šivanje 119 strojno šivanje 70 strojno šivanje 122 strojno šivanje 90 strojno šivanje 130 strojno šivanje 138 strojno šivanje 141 strojno šivanje 113 strojno šivanje 106 strojno šivanje 126 strojno šivanje 162 strojno šivanje 134 strojno šivanje 71 strojno šivanje 124 strojno šivanje 75 strojno šivanje 60 strojno šivanje 56 strojno šivanje 72 strojno šivanje 86 strojno šivanje 89 strojno šivanje 90 Priimek in ime 126. MLACAK Marica 127. MUC Slavica 128. MUZE Ljubica 129. MILAVEC Tončka 130. LUCIJANCIC Ljubica 131. LIPOVŠEK Štefka 132. LONČARIČ Marica 133. LONČAR Ana 134. LADESIC Zlata 135. LOZAR Ana 136. LESKOVŠEK Ana 137. MLINARIC Ljubica 138. MATJAŠIČ Koviljka 139. MESNIK Danica 140. MARKOVIČ Dragica 141. KOČEVAR Martina 142. KLOBUČAR Radmila 143. KOVAČ Pavla 144. KOČEVAR Marica 145. LIPOVSCAK Katica 146. LOGAR Marija 147. LADIKA Bariča 148. KOMIDAR Dragica 149. KATUNIC Ana 150. KOZAR Ljubica 151. KOLENAC Stanka 152. KLOBUČAR Vera 153. KLEMENČIČ Marica 154. KNEZETIC Slavica 155. KRAŠEVEC Neža 156. KRIŽAN Marija 157. KONDA Tončka 158. KOČEVAR Anica 159. KOLENAC Viktorija 160. JAKLIČ Marija 161. JANŽEKOVIČ Olga 162. JENIC Vera 163. JERCINOVIC Zofka 164. JUŽNA Ana 165. JANJAC Stanka 166. JANJAC Ana 167. JAKOBClC Anica 168. JAKLIČ Olga 169. JAKŠA Polda 170. IVANČIČ Zofka 171. IVANIS Dragica 172. HRNJAK Ljubica 173. HRESTAK Verica 174. HORVAT Zofija 175. GORNIK Marija 176. GOSENICA Tončka 177. GARAPIC Marica 178. GRUBAC Marica 179. GRAHEK Marija 180. GOVEDNIK Anica 181. GORENC Biserka 182. GORŠE Marica 183. GRUBAC Ana 184. FILAK Marija 185. FERK Marija 186. FINK Anica Delovno mesto dose- ganja strojno šivanje 137 strojno šivanje 131 strojno šivanje 121 strojno šivanje 155 strojno šivanje 106 strojno šivanje 104 strojno šivanje 88 strojno šivanje 82 strojno šivanje 59 strojno šivanje 108 strojno šivanje 94 strojno šivanje 118 strojno šivanje 153 strojno šivanje 133 strojno šivanje 101 strojno šivanje 51 strojno šivanje 91 strojno šivanje 97 strojno šivanje 77 strojno šivanje 109 strojno šivanje 148 strojno šivanje 123 strojno šivanje 126 strojno šivanje 123 strojno šivanje 92 strojno šivanje 59 strojno šivanje 100 strojno šivanje 105 strojno šivanje 102 strojno šivanje 86 strojno šivanje 193 strojno šivanje 86 strojno šivanje 107 strojno šivanje 131 strojno šivanje 123 strojno šivanje 137 strojno šivanje 85 strojno šivanje 100 strojno šivanje 73 strojno šivanje 109 strojno šivanje 86 strojno šivanje 103 strojno šivanje 93 strojno šivanje 93 strojno šivanje 83 strojno šivanje 117 strojno šivanje 114 strojno šivanje 112 strojno šivanje 108 strojno šivanje 89 strojno šivanje 154 strojno šivanje 89 strojno šivanje 163 strojno šivanje 105 strojno šivanje 75 strojno šivanje 83 strojno šivanje 138 strojno šivanje 145 strojno šivanje 92 strojno šivanje 112 strojno šivanje 122 Priimek in ime Delovno mesto dose- ganja 187. DJURASEVIC Marica strojno šivanje 76 188. DUKMANIC Dragica strojno šivanje 85 189. DRAGOV AN Katica strojno šivanje 115 190. DUJMESIC Štefka strojno šivanje 126 191. CORAGA Danica strojno šivanje 138 192. CRNIC Dragica strojno šivanje 92 193. MALERIC Vida strojno šivanje 83 194. CRNIC Ana strojno šivanje 102 195. CER JANC Zdenka strojno šivanje 92 196. CIGIC Ljubica strojno šivanje 94 197. CUNJAK Marica strojno šivanje 116 198. BADOVINAC Marija strojno šivanje 103 199. BRANKOVIČ Branka strojno šivanje 86 200. BRKLJE Štefka strojno šivanje 66 201. BRUNSKI Ljubica strojno šivanje 131 202. BRAJKOVIC Zora strojno šivanje 121 203. BELAVIC Slavica strojno šivanje 96 204. BUDACKI Marica strojno šivanje 92 205. BONJEKOVIC Bariča strojno šivanje 146 206. BASARA Ana strojno šivanje 111 207. BELAVIC Marija strojno šivanje 94 208. BUKOVAC Ljubica strojno šivanje 109 209. BEKELJA Zdenka strojno šivanje 100 210. BULIC Ljubica strojno šivanje 194 211. BRADICA Ana strojno šivanje 81 212. BORKOVIC Dragica strojno šivanje 145 213. BAJUK Ivanka strojno šivanje 129 214. BAJUK Marija strojno šivanje 98 215. AGNIC Dragica strojno šivanje 86 216. ARACIC Marinka strojno šivanje 97 217. AVGUŠTIN Marija strojno šivanje 127 218. POPIT Karlina strojno šivanje 99 219. VUKČEVIČ Ljubica strojno šivanje 58 220. RADMAN Dragica strojno čiščenje 128 221. REBA Marija strojno čiščenje 75 222. PRISELAC Vikica strojno čiščenje 164 223. MIKESIC Marica strojno čiščenje 137 224. RAHIJA Ljubica strojno čiščenje 104 225. ZMAIC Anica ročno šivanje 112 226. ZMAIC Ljubica ročno šivanje 94 227. VARDIJAN Marica ročno šivanje 92 228. TUSKAN Bariča ročno šivanje 202 229. STAJCER Ljubica ročno šivanje 134 230. SIMONIČ Ljubica ročno šivanje 84 231. SMICIKLAS Marta ročno šivanje lil 232. RU2IC Anica ročno šivanje 118 233. MARSIC Bariča ročno šivanje 111 234. KLEMENČIČ Murija ročno šivanje 94 235. DAMJANOVIČ Danica ročno šivanje 121 236. DOJCINOVIC Drenka ročno šivanje 105 237. BELAVIC Marija ročno šivanje 110 238. BRACIKA Zora ročno šivanje 68 239. BOŽIC Zorica ročno šivanje 107 240. ŽELJKO Anica pregled 191 241. STAMPFELJ Marica pregled 118 242. RUZIC Mira pregled 127 243. NEMANIČ Marta pregled 128 244. KAPUSIN Angela pregled 126 245. LILIČ Bariča pregled 122 246. JAKLIČ Angela pregled 124 247. JAKLIČ Marija pregled 111 Priimek in ime Delovno mesto dose- ganja 248. IVICIC Marica pregled 119 249. CRNUGELJ Pepca pregled 187 250. CEKUTA Betka pregled 147 251. BRODARIČ Pepca pregled 139 252. CALOVIC Helena pregled 107 253. POZEK Ana likanje 154 254. ORLIC Cvetka likanje 133 255. HUDOROVAC Olga likanje 114 256. GRASIN Bariča likanje 103 257. BRAJDIČ Rozalija likanje 155 258. TRSTENJAK Tilka pisanje etiket 125 259. RADOS Anica pisanje etiket 116 260. NEMANIČ Stanka pisanje etiket 95 261. MILIC Darinka pisanje etiket 82 262. KIKELJ Vera pisanje etiket 125 263. KRALJ Anica pisanje etiket 133 264. HUMLJAN Vladka pisanje etiket 101 265. HENIGSMAN Mira pisanje etiket 121 266. BICAK Anica pisanje etiket 112 267. BRDAR Jelka pisanje etiket 109 268. STAREŠINIČ Ivanka adjustiranje 115 269. STARIHA Stanka adjustiranje 94 270. SULJIC Anica adjustiranje 74 271. VOLF Anica adjustiranje 133 272. REZEK Terezija adjustiranje 137 273. MILEK Marija adjustiranje 115 274. KOČEVAR Martina adjustiranje 105 275. GRSIC Vida adjustiranje 144 276. DRAGOVAN Marija adjustiranje 103 277. CRNIC Martina adjustiranje 113 278. CAJNAR Anica adjustiranje 128 279. AVGUŠTIN Jasna adjustiranje 125 PLETILNICA Naziv operacije % dosef snovanje 135 pletenje čipk 119 snutkovna pletilnica 117 pletenje bombaža 107 navijanje 144 paranje čipk 119 pregled čipk 143 rezanje čipk 128 šivanje bal 166 Povprečno dosežene norme 123 Od — do % doseglo normo Štev. delavcev Udeležba v % do 90 1 1 90—100 2 2 100—110 20 25 110—120 34 42 120—130 3 4 130—140 7 9 140—150 4 5 150—160 9 11 160—120 1 1 Skupaj: 81 100 Skupaj do 100% Skupaj do 100% 3 del. 3% 78 del. 97% BARVARNA Naziv operacije % doseganja strojno šivanje 70 kalandriranje 121 Povpr. na enega delavca 92 Doseganje norm v pletilnici in barvarni za dec. 1987 BARVARNA •/. Priimek in ime Delovno mesto dose- ganju 1. MATJAŠIČ Ivanka strojno šiv. 70 2. HORVAT Jožefa kalandriranje lžl PLETILNICA 1. CINDRIC Zorka snovanje 183 2. FIR Nada snovanje 96 3. IVICIC Marica snovanje 132 4. JAKSIC Vikica snovanje 129 5. LADIKA Zora snovanje 149 6. KARTAJEV Jelena snovanje 97 7. BUDACKI Jože pletenje čipk 119 8. BOŠNJAK Jože pletenje čipk 119 9. BELOPAVLOVIČ Dragica pletenje čipk 119 10. DRKUSlC Marta pletenje čipk 119 11. DRKUSlC Milenka pletenje čipk 119 12. FERK Edo pletenje čipk 119 13. JAVORSCAK Danica pletenje čipk 119 14. KOZJAN Stjepan pletenje čipk 119 15. MIKESIC Slavo pletenje čipk 119 16. MATESIC Blaž pletenje čipk 119 17. NOVOSEL Blaž pletenje čipk 119 18. MOLEK Ivan pletenje čipk 119 19. MUSIČ Anton pletenje čipk 119 20. TUSKAN Drago pletenje čipk 119 21. STULAC Lovro pletenje čipk 119 22. SILC Dragica pletenje čipk 119 23. STEFANIC Ivan pletenje čipk 119 24. STEPAN Anton pletenje čipk 119 25. SLOBODNIK Vilma pletenje čipk 119 26. RADAKOVIC Stjepan pletenje čipk 119 27. ZVONKOVIC Ivan pletenje čipk 119 28. KNEZETIC Franjo snutkovno plet. 117 29. KERIN Mijo snutkovno plet. 119 30. MUSIČ Marija snutkovno plet. 117 31. NOVOSEL Nikola snutkovno plet. 117 32. NEMANIČ Jože snutkovno plet. 117 33. NOVAK Franc snutkovno plet. 117 34. NOVOGRADAC Janko snutkovno plet. 117 35. SPUDIC Stefan snutkovno plet. 117 36. STAREŠINIČ Mirko snutkovno plet. 117 37. VRANIČAR Avgust snutkovno plet. 117 38. ZVONKOVIC Anton snutkovno plet. 117 39. RE2EK Franc snutkovno plet. 117 40. BUKOVAC Zlatko pletenje bombaža 109 41. ZMAlC Ivan pletenje bombaža 109 42. ZVONKOVIC Jože pletenje bombaža 109 43. ZVONARIC Anton pletenje bombaža 109 44. VUKSINIC Anton pletenje bombaža 109 Priimek in ime Delovno mesto dose- ganja 45. SOT Jože pletenje bombaža 109 46. STRAHINIČ Draga pletenje bombaža 109 47.. RIBARIČ Emil pletenje bombaža 109 48. RESJAN Alojz pletenje bombaža 109 49. PETRUSIC- Ana pletenje bombaža 109 50. NOVOSEL Stjepan pletenje bombaža 109 51. MUSIČ Julij pletenje bombaža 10':) 52. KOČEVAR Ana pletenje bombaža 109 53. GRUBACEVIC Marija pletenje bombaža 109 54. VUK Monika navijanje 150 55. SLOBODNIK Berta navijanje 138 56. SUDAC Marija navijanje 155 57. PETRIČ Katica navijanje 158 58. MATERLJAN Nada navijanje 126 59. KAMBIČ Marija navijanje 146 60. BADOVINAC Dragica paranje čipk 104 61. KARAŠ Francka paranje čipk 109 62. LALIC Smilja paranje čipk 108 63. MEZE Marija paranje čipk 158 64. MILAKOVIC Lidija paranje čipk 109 65. MUC Ana paranje čipk 150 66. REZEK Marija paranje čipk 105 67. SKRATSKI Ljubica paranje čipk 105 68. RENKO Ivanka paranje čipk 135 69. RAKAR Štefka pregled čipk 87 70. MALKIC Jožica pregled čipk 150 71. KOTAR Anica pregled čipk 155 72. RAJAKOV1C Marija pregled čipk 150 73. BARBER Dragica rezanje čipk 143 74. KOČEVAR Anica rezanje čipk 111 75. VIDETIČ Anica rezanje čipk 135 76. VRANIČAR Anica rezanje čipk 113 77. VRBAN Bariča rezanje čipk 131 78. NEMANIČ Marija rezanje čipk 137 79. NOVAK Anica rezanje čipk 124 80. NOVOSEL Zdenka rezanje čipk 138 81. BAHORIC Marica šivanje bal 144 82. MIKESIC Slavica šivanje bal 153 83. PEZDIRC Darinka šivanje bal 191 »BETI« Obrat II Črnomelj DOSEGANJE NORM ZA MESEC DECEMBER 1967 Skupina delav- Stevilo Udeležba do 90 od 90-od 100-od 110-od 120-od 130-od 140-od 150-od 160-od 170- - 99,99 -109,99 -119,99 -129,99 -139,99 -149,99 -159,99 -169,99 -200 “lavcev v % 18 13 10 7 25 17 19 13 26 18 19 13 16 11 5 4 3 2 3 2 144 100 Skupaj: Povprečno dosežena norma: 118% IS PLETILNICA Navij. Plet. Lik. I. Pregled I. Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto V, dose- November 127 116 128 130 ganja December 123 112 134 132 48. AVPIC Marija ročno 65 49. NAGODE Majda ročno 107 ŠIVALNICA Kroj. St. šiv. Roč. šiv. Ketl. Lik. II Pregl. II Adju. 50. JUREJEVClC Olga ročno 123 November 118 116 December 116 116 116 125 121 139 117 110 127 116 130 130 51. 52. 53. SRECKOVIC Romana TKALČIČ Angelca ŠVAJGER Marija ročno likanje likanje 139 107 116 »BETI« Obrat II 54. 55. KOSELE Helena GIMPELJ Marija likanje likanje 111 106 Črnomelj 56. KOČEVAR Anica pregled 127 DOSEGANJE NORM ZA DECEMBER 1967 57. 58. STRAVS Fani MOKROVIČ Anica pregled pregled 127 135 ŠIVALNICA 59. KLEMENC Rezka pregled 131 Z-'tp' Priimek in ime Delovno •/. mesto dosedanja 60. 61. KOVAČIČ Justi FLAJNIK Marica adjustiranje adjustiranje 133 127 1. ZORE Alojzija 2. BILIČ Ljubica krojenje krojenje 105 117 PLETILNICA 3. VINSKI Milka krojenje 128 62. MAJERLE Katica pletenje 144 4. BUCIK Marija krojenje 115 63. ŠTUKELJ Anica pletenje 98 5. PLANINC Danica ketlanje 152 64. KUZMA Anica pletenje 101 6. SONC Rozalija ketlanje 148 65. AGNIC Katica pletenje 122 7. MALERIC Nežka ketlanje 147 66. KOMERICKI Marija pletenje 63 8. CURK Dragica ketlanje 147 67. BUTALA Štefka pletenje 117 9. STERK Martina ketlanje 149 68. STUPAR Fani pletenje 118 10. MIHALJEVIC Marija ketlanje 136 69. VRBETIC Fani pletenje 91 11. MUNIC Magda ketlanje 115 70. MILEK Vanda pletenje 113 12. VIDOVIČ Anica ketlanje 133 71. POTOČAR Albina pletenje 127 13. ŽUGELJ Malči ketlanje 114 72. PLUT Angelca pletenje 148 14. PLEVNIK Marija ketlanje 148 73. METELKO Milka pletenje 129 15. KRAMARIČ Rezka ketlanje 148 74. GRAHEK Tinka pletenje 103 16. GIZDAVEC Anica strojno 103 75. FERKULA Marica pletenje 88 17. SMREKAR Marija strojno 107 76. AVGUŠTIN Katica pletenje 95 18. PICULIN Marija strojno 127 77. ANDRIJACIC Romana pletenje 126 19. JAKŠA Fanika strojno 137 78. SPELIC Darinka pletenje 164 20. ŠVAJGER Mici strojno 101 79. LOZAR Štefka pletenje 140 21. MILEK Angela strojno 111 80. ILENIC Tinka pletenje 71 22. TOMC Nada strojno 109 81. CIMERMAN Cvetka pletenje 104 23. BAHOR Pepca strojno 108 82. JANČAR Nada pletenje 118 24. STRUGAR Zofka strojno 138 83. KERIN Anica pletenje 98 25. GRAHEK Marija strojno 129 84. BUTALA Mimica pletenje 111 26. PAPEŽ Fanika strojno 110 85. ROŽIC Marija pletenje 123 27. SIKONJA Pepca strojno 105 86. ZUNIC Anica pletenje 139 28. KVAS Marica strojno 118 87. KUMP Milena navijanje 122 29. BOLSEC Jožica ročno 167 88. SEMEN Marija navijanje 131 30. SKOČIR Jožefa ročno 170 89. DOLTAR Marija navijanje 125 31. MUHIC Marija ročno 95 90. PALIC Tončka navijanje 131 32. JAKOFCIC Marica ročno 127 91. BRUNSKOLE Zdenka navijanje 105 33. PERUSIC Marija ročno 87 92. SEGINA Pepca pletenje 109 34. MATKO Milka ročno 118 93. LAMUT Tončka pletenje 142 35. KURE Zinka ročno 165 94. STRAUS Angela pletenje 136 36. REMS Zvonka ročno 109 95. STRUCELJ Milka pletenje 132 37. RADOSAVLJEVIČ Majda ročno 140 96. BUTALA Anica pletenje 134 38. ROŽIC Slavica ročno 78 97. ZUNIC Pepca pletenje 109 39. ROZMAN Zorka ročno 108 98. KIRIN Frida pletenje 98 40. ČADONIČ Marica ročno 122 99. GARILOVIC Danica pletenje 94 41. KRALJ Anica ročno 147 100. STERK Tončka pletenje 100 42. LUKANIC Marija ročno 91 101. BUTALA Marija pletenje 88 43. GLAZER Olga ročno 129 102. BIRKELBAH Breda pletenje 82 44. ŠUŠTARIČ Danica ročno 120 103. KRALJ Anica pletenje 154 45. RITONJA Pepca ročno 121 104. KLJAJIČ Anica pletenje 125 46. JANKOVIČ Milena ročno 235 105. ŠORLI Nada pletenje 84 47. WEISS Nada ročno 108 106. VIPAVEC Rezka pletenje 139 ^*tp' Priimek in ime 107. SELIČ Angela 108. VESELIC Anica 109. BREMEC Milena 110. SIMEC Marija 111. ŠOBER Rezka 112. PEGANC Zinka 113. MUREN Zdenka 114. LUKANIC Sonja 115. BALKOVEC Marija 116. MALI Milena 117. ŠPEHAR Tončka 118. GOVEDNIK Malči 119. ZUPANČIČ Silva 120. VRSCAJ Anica 121. ŠVAJGER Anica 122. ADAM Marjanca 123. PLEVNIK Anica 124. GAŠPERŠIČ Marija 125. SIMEC Anica 126. MEDOS Ivanka 127. VESELIC Marija 128. VRANESIC Marija 129. SIMONIČ Marija 130. SPELIC Ivanka 131. MILEK Anica 132. SKORIC Magda 133. SMREKAR Katica 134. SIMONIČ Duša 135. VRANESIC Milena 136. PAVLIHA Darinka 137. ADLESIC Tinka 138. ČASAR Milica 139. ŠVAJGER Tončka 140. GREGORIČ Fani 141. TURK Elka 142. ŠILAR Nada 143. FABJAN Anica 144. SAVER Štefka ►►BETI« Obrat III. Mesec Pol.plet. Str. kroj. november 106% 110% december 118% 143% •/. Delovno mesto doseganja pletenje 154 pletenje 144 pletenje 66 pletenje 121 pletenje 80 pletenje 147 pletenje 112 pletenje 65 pletenje 98 pletenje 130 pletenje 136 pletenje 124 pletenje 154 pletenje 88 pletenje 102 pletenje 83 pletenje 143 pletenje 109 pletenje 103 pletenje 96 pletenje 143 pletenje 189 pletenje 86 pletenje 158 pletenje 121 pletenje 39 pletenje 89 pletenje 104 pletenje 108 pletenje 113 pletenje 117 pletenje 77 pletenje 117 pletenje 128 pregled 134 pregled 128 likanje 129 likanje 129 ► BETI« Obrat III. Mirna peč DOSEGANJE NORM V MESECU DECEMBRU 1967 Sir. šiv. 104% 119% Mirna peč Roč. čišč. Str. čiS. 103% 102% 125% 113% Mesec november december Likanje 108% 119% Pregled 109% 117% Adjust. Pis. etiket Skupina delav- «,. .. cev po % doseg. 4S evll° __________ delavcev norm do 90 od 90— 99,99 od 100—109,99 od 110—119,99 od 120—129,99 od 130—139,99 od 140—149,99 od 150—159,99 nad 160 Skupaj: 70 100 Povprečno dosežene norme — 121% 1 5 13 15 17 11 4 3 1 110% 122% Udeležba v % 1.5 7 18.5 21.5 24.5 15.5 5.5 4.5 1.5 110% 115% Priimek in ime Delovno mesto •/. dose- ganja 1. AJDIČ Gabrijela strojno šivanje 133 2. AVBAR Ana roč. čišč. sukanca 122 3. AVBAR Jožefa pregledovanje 124 4. AVGUSTINCIC Štefka strojno krojenje 155 5. AJDIČ Rozalija str. čišč. konca 115 6. AVBAR Ljudmila strojno šivanje 108 7. BREZAR Marija strojno šivanje 103 8. BRINJEVEC Slavka strojno šivanje 105 9. BUKOVEC Milka adjustiranje 116 10. CESAR Milka strojno šivanje 164 11. CESAR Ivanka strojno šivanje 141 12. CESAR Marija strojno šivanje 118 13. CER VAN Slavka str. čišč. sukanca 111 14. GRAH Ana strojno šivanje 126 15. GOLE Milka roč. čišč. konca 144 16. GALIC Štefka strojno šivanje 140 17. GASPERAC Ana pregledovanje 90 18. GRLICA Tončka strojno šivanje 130 19. GORENC Jožica roč. čišč. konca 134 20. GRAH Anica strojno šivanje 122 21. GORENC Pavla strojno šivanje 100 22. GORENC Slavka strojno šivanje 103 23. IVKOVIČ Milka adjustiranje 119 24. JERMAN Nada strojno šivanje 121 25. JANKELJ Ana likanje 120 26. JAKLIČ Marina strojno šivanje 138 27. KASTELIC Francka strojno krojenje 130 28. KREVS Jožefa strojno šivanje 97 29. KOLENC Ana strojno šivanje 126 30. KLEMENČIČ Kristina strojno šivanje 137 31. KOS Vida adjustiranje 111 32. KREVS Amalija strojno šivanje 130 33. KOLENC Milena strojno šivanje 101 34. LUMPERT Mihaela polaganje pletiva 112 36. LUZAR Božo strojno šivanje 103 35. LUZAR Cirila roč. čišč. sukanca 128 37. MURGELJ Slavka strojno šivanje 109 38. MUHIC Ana 2 likanje 113 39. MUHIC Ana likanje 121 40. MAKSE Angela pregledovanje 114 41. MALESOVEC Slavka roč. čišč. sukanca 153 42. MATOH Rozalija adjustiranje 138 43. MIKLIČ Slavka adjustiranje 127 44. NOVAK Ana strojno šivanje 106 45. PATE Hemka strojno šivanje 152 46. PUST Ivanka strojno šivanje 122 47. PUGELJ Slavka strojno šivanje 130 48. PAVŠEK Slavka pregledovanje 125 49. PUST Rozalija strojno šivanje 120 50. PRPAR Vika pol. pletiva 134 51. POTOČAR Jožefa pisanje etiket 125 52. PERKO Marija strojno šivanje 104 53. PATE Jožefa strojno šivanje 96 54. PUNGERČAR Marija pregledovanje 135 55. PROGAR Marija pisanje etiket 104 56. REZELJ Ana strojno šivanje 142 57. ROZMAN Marija strojno šivanje 92 Priimek in ime Delovno mesto dose- Kanja 58. ROZMAN Majda pregledovanje 113 59. ROZMAN Jožefa strojno šivanje 100 60. SAJE Marija roč. čišč. konca 119 61. SUKOVIC Amalija strojno šivanje 125 62. SAVSEK Tončka strojno šivanje 91 63. SLUGA Jožefa roč. čišč. konca 121 64. STOJILKOVIC Ida pol. pletiva 117 65. SLAK Ana strojno šivanje 119 66. TOMSIC Majda strojno šivanje 113 67. ZIDAR Štefka polag. pletiva 109 68. ZARABEC Ana strojno šivanje 116 69. ZUPAN Zorka roč. čišč. konca 73 70. ŽNIDARŠIČ Ana strojno šivanje 123 Poročilo kontrole kvalitete za leto 1967 Naše podjetje je pričelo z organizacijo kontrolne službe kvalitete že v letu 1966, vendar je ta služba pričela organizirano delati šele v začetku leta 1967. Študij in priprave pravilnika je terjala več mesecev truda polnega dela. Naš kolektiv ni imel nobenih izkušenj glede organizacije in delovanja te službe. Za-orati je bilo treba ledino, in postaviti tej službi kar najbolj trdne temelje. Z organizacijo te službe je naš kolektiv želel izboljšati kvaliteto naših izdelkov na znanstvenih osnovah in se s kvaliteto naših proizvodov uvrstiti med zares sodobne proizvajalce tekstilne industrije. Organizacija te službe je zasnovana tako, da je lahko kar najbolj operativna. Nepravilnost v tehnologiji je treba spoznati v najkrajšem času in na kraju samem storiti vse, da se te nepravilnosti odpravijo že v svoji kali. I* enoletnega dela te službe lahko posnamem že precej izkušenj in prve rezultate dela. Pravilnik o kontroli kvalitete je bil sprejet šele po enem letu potem, ko je bil izdelan osnutek. Vsi vemo, da ni bilo malo kritičnih in celo pikrih pripomb na osnutek pravilnika, vendar pa ni bilo konkretnih predlogov za njegovo izboljšanje. Ne bo odveč, če v zvezi s tem osvežimo zelo tehtno izjavo tov. direktorja, ki jo je podal v prvi številki »Trikotažerja« iz letošnjega leta, ki pravi: »-Tisti, ki sodelavca kritizira, nima pa predloga kako sodelavčevo delo izboljšati, smatram, da ga mirno imenujemo KRITIZER in ga moramo tudi preganjati v smislu naših splošnih družbenih smotrov. Smatram, da je kritika ena najnovejših vzgojnih prijemov, vendar bom odločno vedno za to, da kritiziramo na pravem mestu in v navzočnosti kritiziranega. Vsaka druga pot je osnovana na neiskrenosti, neresnici in nepoštenju. To so trije faktorji, ki so najbolj nevarni za rušenje sožitja.« Da bomo bolj konkretni, naj omenimo le enega izmed primerov kritizerstva. V članku »Trikotažerja«, »Razmišljanje o aktualnih vprašanjih in 42-umem delovnem tednu«, avtor navaja, svoja razmišljanja javno glede organizacije te službe. Istemu avtorju je bil dan osnutek pravilnika kontrole kvalitete, vendar ni imel ničesar za pripomniti pred sprejetjem pravilnika. Vedno znova poudarjamo, da se mo- ramo vklopiti in biti ravni sodobnim proizvajalcem. Pravilnik je prilagojen našim specifičnim razmeram, vendar ima začetne elemente temeljev najsodobnejših služb kontrole kvalitete drugih dežel. To pa nikakor ne pomeni prehitevanja časa v organizaciji te službe, glede na organizacijo drugih služb v našem kolektivu. Nedvomno je dolžnost tudi drugih služb, da se znanstveno poglobijo v organizacijo svojega dela. S sinhronizacijo izboljšave vseh strokovnih služb je edino mogoče doseči proizvodni uspeh in postati konkurent na današnjem zahtevnem tržišču. Nekateri strokovnjaki iz proizvodnje niso še zdaleč odigrali svoje vloge pri organizaciji in izboljšanju te službe. Vsak realen in konstruktiven predlog b: bil le bogat delež za izboljšanje te službe in izboljšanje kvalitete proizvodnje. Podvzemati strožje ukrepe in boriti se za čimboljšo kvaliteto proizvodov, nikakor ne pomeni šiba nad proizvodnjo, kot menijo to žal celo nekateri strokovnjaki v našem kolektivu. Ze od vsega začetka delovanja te službe smo računali s tem, da bo ta služba najbolj prizadela slabšega in manj vestnega proizvajalca, ki bo pokazal odpor do te službe. To pa so dosežene izkušnje tudi dokazale. Resnica bode v oči. Res je, da ni nikomur prijetno, če nam nekdo odkrije nepravilnost v našem delu, saj vendar napak ne delamo zavestno in vendar ne delamo brez napak. V preteklem letu smo dobili iz trgovin in od potrošnikov okrog 500 kosov reklamiranih naših gotovih izdelkov. To še zdaleč ne prikazuje dejansko sliko kvalitete s katero niso potrošniki zadovoljni, saj že kot potrošniki vemo, da reklamiramo blago le v zelo izjemnih primerih. Vsaki reklamirani kos je kontrola kvalitete podrobno analizirala. Vzroki so bili predvsem v površnosti pregleda, manjši del pa je bil tudi v površnosti tehnoloških faz, kakor same priprave dela. Tako smo v tem obdobju res na podlagi reklamacij uspeli, da je proizvodnja prenehala izdelovati artikel »Katja« in artikel »3000«. Pri kontroli dobavljenih surovin ima služba kontrole kvalitete dokaj odgovorno in delikatno nalogo. Blago ali storitev, ki ga plačamo za dobrega mora ustrezati res svoji vrednosti. Vsako odstopanje od ustrezne kvalitete gre živo v breme našega kolektiva. Nikakor ne kaže zanemarjati slehernega dinarja pri bonifikaciji za reklamirano blago. Vsaka reklamacija dobavljene surovine ali uslug se je s pomočjo proizvodnje, predvsem pa komercialne službe rešila tako, da smo zamenjali surovino ali vrnili, ali smo jo pa podelali in dobili bonifikacijo. Pri vseh reklamacijah podanim našim dobaviteljem surovin in uslug, so se reklamacije uspešno končale v korist našega podjetja. Tako smo na račun utemeljene slabše kvalitete dobavljene surovine pridobili za podjetje ca. 24,500.000 S din. 1. Izvršena reklamacija Reklamirana surovina dobaviteljem pri katerih je sodelovala služba kontrole kvalitete: bomoaž volna Gl. Sint kroj. sint. melanž 1.325,6 kg 10.460,0 kg 12.238,4 kg 27.185,6 kg 1.037,5 kg IH JAN. FEBR. MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEPT. OKT. NOV. DEC. Reklamirane storitve kooperantom tiskanje fiksirano-bar. 1.404,8 kg 525,7 kg 48.337,9 kg Reklamacije v teku krep. sintet. 6.459,8 kg gladke sint. bombaž 505,8 kg 2.631,4 kg 9.597,0 kg Omeniti moramo še nekaj o tehnični opremljenosti naše službe kontrole kvalitete. Pogosto poudarjamo, da mora biti naše delo v proizvodnji zasnovano na znanstveni podlagi. To še prav posebno velja za službo kontrole kvalitete. Mnenje, da se kvaliteta naših proizvodov in surovin lahko ugotavlja organoleptično in vi-zuelno je dokaj naivno in docela zmotno. Vizuelno neopazne napake se lahko odražajo že v eni izmed proizvodnih faz, ali jih pa ugotovi šele potrošnik. Na današnji stopnji razvoja tehnike si več nikakor ne moremo zamišljati take službe brez sodobnih pripomočkov in laboratorijskih priprav, saj vemo, da imajo GIBANJE KVALITETE V LETU 1967 PLETILNICE Raschel Snutkov. Okrogla Črnomelj M. peč Metlika KONFE Črnomelj KCI JE M. peč Dobova Ljubljana % % % % % % % % % % I. 61,2 89,4 86,2 100 100 82,6 87,2 96,5 91,0 II. 23,8 10,4 11,8 — — 16,5 11,9 3,5 8,4 III. 15,9 0,2 2,0 — — 0,8 0,9 — 0,6 I. 72,5 91,1 81,0 100 100 90,3 84,5 94,4 92,0 II. 20,3 8,86 15,0 — — 9,27 12,6 5,0 7,83 III. 7,2 0,04 4,0 — — 0,43 2,82 0,50 0,12 I. 78,0 90,0 92,89 100 100 90,6 84,5 84,9 91,74 II. 13,5 9,96 5,78 — — 8,87 14,9 15,04 8,15 III. 8,5 0,04 1,23 — — 0,53 0,6 0,06 0,11 I. 70,26 79,3 94,93 100 100 92,0 94,8 92,2 87,94 98,62 II. 18,58 16,36 4,99 — — 7,68 5,18 7,75 12,04 1,38 III. 1,16 4,34 0,08 — — 0,32 0,02 0,05 0,02 — I. 70,0 88,0 95,4 100 100 92,4 96,4 89,8 94,7 89,2 II. 22,2 10,6 3,94 — — 7,27 3,6 9,4 5,28 10,5 III. 7,8 1,38 0,66 — — 0,33 — 0,8 0,02 0,3 IV. — 0,02 — — — — — — — — I. 78,2 80,58 94,7 100 100 90,3 91,05 93,0 95,21 II. 17,7 16,29 4,8 — — 9,4 7,86 6,66 4,77 III. 4,1 3,09 0,5 — — 0,3 1,09 0,34 0,02 IV. — 0,03 — — — — — — — I. 59,4 62,3 95,72 100 100 82,2 96,8 91,0 95,2 II. 31,4 26,9 3,98 — — 13,2 2 85 8,94 4,71 III. 9,2 10,71 0,30 — — 4,6 0,35 0,16 0,09 I. 55,0 66,2 94,5 100 100 87,9 98,9 90,2 88,2 89,5 II. 27,4 28,3 4,74 — — 11,8 1,04 9,3 10,82 10,3 III. 17,6 5,4 0,76 — — 0,3 0,06 0,5 0,98 0 2 IV. — 0,1 — — — — — — — — I. 61,6 92,0 97,0 100 100 91,0 100 87,0 79,8 84,0 II. 26,4 17,0 2,6 — — 8,5 — 12,9 19,6 13,8 III. 12,0 1,0 0,4 — — 0,5 — 0,1 0,6 2,2 I. 78.3 79,5 97,2 100 — 88,0 99,6 94,0 90,38 87,1 II. 18,0 18,5 2,6 — — 11,2 0,4 5,6 9,60 11,6 III. 3,7 2,0 0,2 — — 0,8 — 0,4 0,02 1,3 I. 88,8 85,6 96,3 100 — 91,2 99,7 95,6 87,2 87,5 II. 10,0 13,0 3,2 — — 8,2 0,3 4,2 12,7 11,95 III. 1,2 1,4 0,5 — — 0,6 — 0,2 0,1 0,45 I. 91,3 85,0 95,0 100 — 92,7 99,8 96,5 91,69 82,5 II. 7,4 14,0 4,5 — — 7,0 0,2 3,4 8,3 17,1 III. 1,3 1,0 0,5 — — 0,3 — 0,1 0,01 0,4 sodobni proizvajalci v ta namen na voljo najmodernejše laboratorije in vrsto znanstvenikov, ki se ukvarjajo z izboljšanjem kvalitete proizvodov. V preteklem letu se je služba kontrole kvalitete posluževala tudi laboratorija obrata »Novoteks«, eno analizo pa smo poslali v Ljubljano na Testilni inštitut. V tem času je ta služba opravila 238 intervencij pri kontroli kvalitete v medfazni in končni kontroli in sičer: — opravljenih 78 analiz — izdelanih 123 pregledov 201 Pri vhodni kontroli kvalitete: — opravljenih s komisij, zapisniki 37 reklamacij Skupaj: 238 intervencij Pri vsaki intervenciji je edini cilj službe bil, da se preprečijo pomanjkljivosti v zvezi z nekvalitetnim gotovim izdelkom. Treba je bilo začeti pri samem vhodu kvalitete surovin, kvalitetne izdelave v pletilnici, barvarni, oplemenitilnici in konfekciji, ker edino na ta način lahko zagotovimo kvalitetnejši gotovi izdelek. Nadaljnji razvoj družbe zavisi zlasti od tehnične opremljenosti. Zavedati se moramo, da smo med zelo redkimi proizvajalci, če ne edini v takšnem obsegu proizvodnje, ki nimamo lastnega laboratorija. Služba kontrole kvalitete je v zelo težkem položaju, ker mora z najprimitivnejšimi sredstvi (meter, škarje, lupa) ugotavljati kvaliteto različnega pletiva in surovin. O tem naj razmišlja celoten kolektiv, zlasti pa samoupravni organi v teku leta 1968. Vodja kontrole kvalitete: Ružiča ing. Skof Delo organov samoupravljanja — Upravni odbor je na svoji seji sprejel pravilnik o varstvu pri delu, in ga je dal v potrditev delavskemu svetu. — Razpiše se prosto delovno mesto pravnega referenta. Pogoje za to delovno mesto bo določil direktor na podlagi statuta podjetja. — Odobri se sporazumna odpoved tov. Tajnar Francu, tehničnemu svetovalcu in se ga razreši delovnih dolžnosti z 31. 1. 1968. — Vraničar Antonu in Ivanetič Milanu se krijejo stroški šolanja na srednji tehnični šoli, katero obiskujeta izredno. — V posebno komisijo, katera bo po inventurnem popisu vršila kontrolo, so bili imenovani naslednji člani: Predovič Ilija, Judnič Stane, Miloševič Slavo. — Inventurne komisije, katere so bile imenovane v letu 1967 se potrdijo še za leto 1968. — UO podjetja predlaga delavskemu svetu delovne enote obrata v Dobovi, da zadolži obratovodjo, naj vsaj enkrat tedensko pride v matično podjetje in se posvetuje glede materiala za proizvodnjo. — V komisijo za pregled normativov v barvarni so bili imenovani naslednji člani: Rajk Jože, Popovič Anica, Milek Vanda. — Člani komisije, ki so bili imenovani za pregled in korekturo pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka, naj ponovno pregledajo imenovani pravilnik. — Matjašič Martinu iz Rosalnic se podari 1 m3 lat, ki so za nas neuporabne. — Prošnji šole za zdravstvene delavce v Novem mestu za prispevek ob srečelovu se ne ugodi. — Potrdi se pogodba o poslovnem sodelovanju med »Kokro« iz Kranja in našim podjetjem. — Za šolstvo II. stopnje se določi prispevek 1% od bruto osebnih dohodkov. — Učenke poklicne šole »Beti« se začne s 1. 2. 1968 nagrajevati po učinku. Poenterska služba jih mora obračunavati kot vse ostale delavce in sicer po normah, ki so bile izračunane po strojih, ki so sedaj v šoli. — Da bi se priznale ure, ki so bile porabljene pri prebiranju odpadkov, se zadolžita tov. Stefanič Martin in Jankovič Jože, da pregledata, koliko in kateri artikli so bili narejeni iz odpadkov, ter odločita, kdo bo plačal te ure krojilnici. — Za uvoz opreme se najame inozemski komercialni kredit pri firmi »FRANKOMAT« Vaduz v višini 393.547 S Fr. Kredit se najame za dobo 4 let s 6% obrestno mero. Dinarska sredstva za plačilo carine in ostalih stroškov v znesku 384.117,93 din ima podjetje zagotovljeno v poslovnem skladu. — Potrdi se skrajšani investicijski program za nabavo opreme obratoma Črnomelj in Metlika v višini 393.547 S Fr., oziroma 1,509.129,09 din. V celoti se potrdijo vsi izračuni celotnega dohodka in delitve, kakor tudi podatki o izračunu deviznega efekta. — Prošnji Jovanovič Momčile, za odobritev posojila za gradnjo stanovanj se ne ugodi, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisuje naš pravilnik. — Prav tako se ne ugodi prošnji tovariša Veselič Ivana, ker so sredstva v ta namen že razdeljena. — Osnovni šoli Dobova se odobri 500 N din kot prispevek pri dozidavi šole. IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Uredništvo »Trikotažerja« je prejelo 14 križank. Od teh je bilo pravilno rešenih le 6 križank. Dne 20. 2. 1968 je bilo žrebanje v prisotnosti nekaterih članov uredniškega odbora in tehničnega oddelka Listke je vlekla tov. Mitevski Emica. Bili so izžrebani naslednji člani delovne skupnosti »Beti«, ki prejmejo knjižne nagrade. 1. nagrada — Dupor Marija, kalkulant; 2. nagrada — Horvat Marija, referent za progr.; 3. nagrada — Bogdanovič Gabre, ref. v teh. odd. Srečnim dobitnikom nagrad čestitamo. Ureja in izdaja uredniški odbor Belokranjske trikotažni* industrije »BETI« — METLIKA Tisk ČP »Delo«, Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Tiskano kot rokopis za notranjo uporabo podjetja