likala vsak fetrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-llljajo s Uredniitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pat Upravnlitvu „DomolJuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice š«. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl >e sprejemajo po dečlh cenah i Enostopna petltvrsta (iestlna „Domoljubove" Urine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-branllnlčnega urada itev. 824.797. —-—---
itev. 26.
.Domoljub" — brnvcem!
Danes o sebi! Pol leta je minulo, car „Domoljub" obiskuje vsak teden svoje prijatelje. Pokazali so, da jim e tako všeč; le primerno majhno število jih je opešalo. Prepričani smo >a, da se vrnejo vsi stari in ž njim Se mnogo novih.
Zavedamo se pa, da nimajo samo laročniki dolžnosti do lista, marveč udi list do njih in sicer važnih in ežkih. Ni mnogo 3 K na leto, a za »razno slamo jih je preveč. Na Slovenskem imamo dovolj žalostnih ogledov, kakšni ne smejo biti listi, la ne bi čutili, kakšni naj bodo.
List se dela od dveh strani, iz lopisov, ki jih pošiljajo naročniki in z člankov in sestavkov, ki jih pri->ravi uredništvo. Lepa hvala dopis-likom, ki z raznovrstnimi novicami ikrbd, da je list zanimiv, in da se akorekoč teden za tednom pred >čmi naših bravcev snuje življenje n delovanje vsega slovenskega ljud-itva. Imamo pa prošnjo do njih! kovice naj bodo kratke in res take, ti morejo biti splošno zanimive. Naj
zaveda, kdor pomoči pero za „Do-noljuba", da išče v njem poduka in
U Ljubljani, M 11. junija 1906.
razvedrila na tisoče Slovencev po najraznovrstnejših krajih. Zlasti mučno se nam zdi priobčevati kake popolnoma krajevne osebne spletke. Le, kadar se gre za kako splošno koristno reč, naj se primejo osebe. Nikakor nismo ozkosrčni ali boječi. Kdor v javnosti pohujšuje ali agitira za nasprotnike, izkratka, kdor zasluži, le po njem, kakor zasluži! Toda dobiti jih mora jasno in kratko. Dolgovezni napadi so dolgočasni. Najbolj dolgočasni so pa odgovori na razne liberalne liste. Tega naj pač nihče nt zahteva, da bi morali naši bravci brati „Gorenjca", „Notranjca", ali celo „Slov. Narod", da bodo potem mogli razumeti Domoljuba. To ne gre! Ravno tako ne kaže ene reči večkrat pogrevati. Za „Domoljuba" piše tisti dobro, ki zna povedati vsako reč kratko in jedrnato.
Ko spišeš, preglej, kaj se da izbrisati in povedati krajše. S tem ustrežeš našemu namenu. Na ta način dobomo dovolj prostora, da priobčimo vse novice in zvršimo vrh tega svojo uredniško dolžnost.
„Domoljubu" je dana pot. Pred vsem mora služiti našemu kmečkemu ljudstvu. V tem oziru mora stati ob vsaki priliki neustrašeno na kmečki strani; zastopati mora, naj pride kar-
Leto xix.
koli, kmečke koristi. To smo delali dozdaj; tako ostane poslej.
Držimo se pa stare resnice, da človeka loči od živali razum, in da je za vsak napredek treba najprej razbistriti um. Kdor več zna, več velja. Zato pa želimo po „Domoljubu" zanesti v zadnjo hribovsko kočo zanimanje za izobrazbo. Vse „Domoljubove" bravce in po njih druge Slovence mora prešiniti ena velika misel: Če hočemo naprej, se moramo najprej učiti. Najprej mora človek porabiti tiste zaklade, ki jih je Bog dal razumu. Kdor teh ne rabi, tega tudi denar ne reši. Pamet je boljša kot žamet. Zato priporočamo tako v živo izobraževalna društva in se veselimo njihovih vspehov.
V ta namen pa hočemo, kolikor nam je pri našem prostoru mogoče, v listu odpreti poseben predal z naslovom »Izobrazbi". Današnja številka ga že ima. Dobili smo spretnih, izobraženih pisateljev, ki so se zavezali, da nam preskrbe spisov za ta oddelek. Iz vseh delov človeškega znanja bomo priobčevali jasno in umljivo pisane sestavke. Naši bravci nam bodo zato gotovo vedeli hvalo. Pridno naj bero in veselilo nas bo, če izvemo kako so sprejeli to našo novost. Radi se bomo tudi ozirali
na želje, ki nam jih izrazijo v tem oziru. „Domoljub" bo pri tem imel mnogo več trajne vrednosti, nego dozdaj. Zato opozarjamo, naj se po-samne številke, ki so prebrane, spravljajo in koncem leta dajo vezati, da ostanejo pri hiši v poduk in zabavo.
Danes pričenjamo z zgodovino slovenskega naroda, ki bo izšla v 9 številkah. Zato, da se ta važna reč vtisne v spomin in ložje razume, priporočamo, naj se po izobraževalnih društvih na zemljepisnih kartah pojasnjuje ta zgodovina. Svoj narod bomo cenili tembolj, čimbolj bomo poznali njegovo preteklost in iz dela svojih prednikov bomo zajemali zase bodrila in krepila za svoje boje.
Izobrazbi.
i
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
(Spisal Vevčan.)
Zgodovina ju učiteljica narodov.
Uvod.
Dandanes, ko sc toliko piše in bere, ko napredujejo vse vede človeške iu se širi izobrazba hitrih korakov tudi med ljudstvom, ni več težko priti do znanja, do potrebne omike. Kakor posameznik, tako hlepi tudi ljudstvo po resnici, ki mu je bila tuja, neznana.
Kakor pove naslov, smo se namenili v teli poglavjih, ki jih bo prinašal »Domoljub« številko za številko, naše bravce seznaniti z eno najvažnejših strok človeške vede, namreč z zgodovino — našega naroda. Prva točka omike vsakega Slovenca mora biti, da pozna preteklost, dejanje iu nehanje svojih pradedov. Vsaj v glavnih potezah morajo biti vsakemu narodu znani dogodljaji, ki so se zgodili na njegovih tleh. Ljudstvo, ki pozna svojo zemljo, svojo zgodovino, bode s ponosom govorilo o njej ter si globlje v srce utis-nilo ljubezen do rodne grude in branilo z večjim ognjeni svoje narodne svetinje: sv. vero, jezik in pravice svoje.
Vsa tvarina je razdeljena na 9 poglavij, v katerih je popisana vsaka važnejša doba in ponienljivejši dogodki cele zgodovine slovenske. Dragega čitatelja, tebe, slovenski krnet, pa prosim, da pozorno či-taš te vrstice, iz katerih boš spoznal svojo dušo. in preteklost svojih očetov.
I.
Odkod in kedaj so prišli Slovenci v sedanja bivališča.
(obsega dogodke do leta 570 po Kr.)
Stara domovina Slovanov, kakor tudi ostalih narodov velike indogermanske
družine je bila zahodna Indija, ki leži v Aziji. Najde sc še veliko sledov, ki jasno pričajo sorodnost jezika, narodnih običajev in poganskega bogočastja teli narodov med seboj. Kedaj da so se ravno ti narodi preselili iz skupne domovine Indije, sc ne da določiti. Germani, ali nemški narodi, so šli najdalje. Posedli so namreč srednji del Evrope in zahodne ter severne robove njene, tja do Severnega in Baltiškega morja. Precejšen del Germanov je ostal .pa v sedanji južni Rusiji. Germanski narodi na Nemškem, si niso v dolgih letih vojska, ohranili samo svojih bivališč, ampak brodrli so tudi v dežele naših severnih slovanskih bratov in iili popolnoma po-ncmčili. Današnji Prusi v nemški državi, ali kakor se sami zovejo »Preussen« niso čisto nemškega rodu, ampak po vceem ponemčeni Slovani, ki so prebivali v se-veronemški nižini med rekama Laba (Lihe) iu Visla (Weichsel) in so se radi tega imenovali »Polabski Slovani.«
Nemški kralji, zlasti Henriki in Otoni v Id., II. iu L', stoletju so pošiljali med Polabske Slovane, ki so bili takrat še ma-likovavei, svoje nemške duhovnike, da bi jih krstili. Toda za temi duhovniki, ki morda niso imeli slabih namenov, so sc valile v deželo cele trume nemških vojakov, ki so krščene kraje takoj proglasili za podložne nemškemu cesarju, ki se je takrat imenoval »krščanskega«, one -pa, ki so trdovratno odklanjali katoliško vero (imenovano »nemško vero«) kar s silo podjarmili in pripravili, da so prejeli krst.
Od ostalih germanskih narodov, so se Danci, Švedi iu Norvegi naselili po Skandinaviji, t. j. oni veliki polotok na severnem delu Evrope, dočim so si Nizozemci in Angleži ustanovili bivališča ob Severnem in atlanskem morju. Kar se tiče Angležev, je treba opomniti, da njihov jezik ni čistih germanskih korenik, ampak pomešan z romanskimi (latinskimi).
Druga velika družina narodov, Romani, ali latinska so si izbrala za bivališče kraje ob Sredozemskem morju. Italijani, glavna veja romanske skupine, so šli na apeninski polotok, t. j. Italija. Zahodno od njih najdemo Francoze, še dalje Špance in Portugalce. Stransko vejo tega rodu tvorijo Runiuni na Ogrskem in na Riiniun-skem.
Tretji in največji del Indogermanov pa tvorimo Slovani, kamor se prištevajo Slovenci, Srbohrvatje, Cehi, Rusi, Poljaki. Bolgari in Srbi (na Saksonskem). Tudi nam je tekla zibel v bajni Indiji. Skupno z Germani in Romani smo se preselili v Evropo in ostali precej časa tam na neizmernih poljanah Velike Rusije, onstran Karpatov, ki so meja med ogrsko nižino in ruskimi ravninami. Velikoruska ravan, pre-prežena z obilimi vodami, je nudila Slovanom, ki so se različno od drugih narodov, bolj poprijemali kmetijstva, zelo rodovitnih tal. Ker so bili precej časa vsaj deloma ločeni od zapadnejših narodov, sc je njihov značaj razvijal po svoje, pod nplivi narave same, ker niso fmeli vedno prilike, da bi prišli s tujimi ljudstvi v do-tiko, polegla se je tudi v njih ona bojevi-tost, ki označuje bolj ali manj zahodne narode, Germane* in Romane, živeče v ož-
jem stiku med seboj.
Začetkom petega stoletja, t. i. ok<| leta 400 po Kristusu, ko so se pojavlja] prvi znaki preseljevanja narodov, naj demo tudi pri Slovanih sledove omenje nega dogodka. Sovražni rodovi, zlasi Huni, hrumeči iz A/.ijc, so vdrli v Evropi in naleteli tu na različna ljudstva, s ka terimi so se bojevali in jih slednjič prej nali iz njihovih zerielj. Da so morali trni Slovani prestati vso grozo teh divjakov je umevno. Pobravši svoje imetje, so s jim, braneč se, umikali proti zahodu. V it dobi so jeli severni slovanski rodovi po plavljati severo-nemško nižino. To so bil Polabski Slovani. Polagoma so se jeli od eepljati posamezni rodovi slovanski i« glavnega naroda in so šli po svetu z; srečo. Poleg vzroka sovražnih navalov tujih ljudstev, so se pa narodi preseljeval tudi radi pomanjkanja potrebnega prostora. Dežela je namreč postala silni urno žici ljudi pretesna in oni rodovi, ki so pre bivali na skrajnem koncu naselbin kakem naroda, so bili tedaj primorani umakniti si onim, ki so bivali v sredini.
Predno so naši pradedje, kojili po tomei smo mi Slovenci, dospeli v sedanji bivališča, kjer stanuje še danes slovenski rod, so bili naseljeni tu, po odhodu Keltov in prvotnih prebivavcev starih Ilircev, Rimljani. Med preseljevanjem narodov, torej med letom 400 iu 576 po Kr. so se sla-uovniki teh krajev hitro menjavali. Razn rodovi nemški, ki so dospevši semkaj, domače prebivalstvo, kar ga je ravno bilo pobijali ali pa odvajali seboj v sužnosi, si morali itak kmalu odtod in dežela je bili opustošena in prazna. Ko je pa vihrala skozi naše kiaje še hunska druhal, ni ostalo nikjer več kakega znamenja življenja. Okoli leta 570 so Slovenci začeli v večjih trumah posedati deželo in leta M najdemo po Priniorju notri v Italijo, p« celem Kranjskem, Koroškem, celem Štajerskem, v velikem delu Tirolske, po Sol-nograškem, Dolenje in Gorenje Avstrijskem ter v zahodni Ogrski, med avstrijsko mejo in Donavo prebivalstvo, ki je slovensko.
Kraji so bili sicer opustošenj, sela in mesta požgana, a Slovenci so si z delom in pridnostjo pridobili zemljo, ki jim .ic rodila. V potu obraza iu s silnimi težavami so si ustvarili domove iu se tod udomačili-
Narodna In gospodinjska Som v Jt. Jakobu o Rožu na Koroškem.
Zc je minulo poldrugo leto, odkar sni" prvokrat stopili pred slovensko občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci! Pomagajte »atn sezidati »Narodno iu gospodinjsko šolo«, da sc z iste pomočjo recimo narodnega pogina-
Mnogo rodoljubov se jc odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron jc v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravali" šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike iu takšne zapreke, da smo večkrat ž c obu-pavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v ciioincf zatrjevali: »Narodne šole v Št. Jakobu nikoli
ni: bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti.«
A hvala Bogu in- rodoljubnim rojakom, obrnilo se ie na bolje tako, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna ji: gospodinjska šola v Š t. J a k o b u i e zagotovljena! Poskrbljeno je za večino stavbenih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vzdrževanje šole!
Ker pa niso pokriti že vsi stroški — kaže sc še primanjkljaj za približno 25.000 kron — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj!
Verjemite nam, nikakor Vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila najhujša sila. - Iz povsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od St. Jakoba) /idali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potem nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor ie življenju potreben zrak in ribam voda.
Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo šc drugo: pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usodc-polna in ucnadomestna.
Fr. Majer, nač. šol sveta. Mat. Ražmi, župnik. Fr. Kohentar, župan.
Darove sprejema Matej Ražun, župnik, pošta St. Jakob v Rožu, Koroško.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
V državnem zboru obravnavajo vladno picdlogo glede izpremembe obrtnega reda. Večina odsekovili predlogov jc sprejetih tudi od zbornice, zato gre stvar precej hitro naprej. Da niso razprave vsled drugih stvari prekinili, bila bi že morda prememba obrtnega reda minoli teden gotova, tako bo pa še komaj Ia teden. Nato prično z razpravo o začasnem proračunu in o pooblastilnem zakonu, na kar pride na vrsto branje zakona o podržavljenju »Severne železnice«, potem pa trgovinska pogodba s Švico. Ta teden sklepajo načelniki parlamentarnih klubov končno o nadaljnem sporedu za državni zbor. Veliko poslancev želi, da bi se pričele 14. julija poletne počitnice. Ker dvomijo, da reši do takrat odsek načrt o volivni preosnovi, delajo prijatelji volivne presnove na Io, da proglasi zbornica odsek za stalen, da tako zbornica reši predlogo o volivni preosnovi v jesenskem zasedanju.
ZAČASNI PRORAČUN.
Vladno predlogo, da bi dovolil državni zhor vladi začasni proračun do konca leta I9ii(i, jc izročil parlament proračunskemu odseku, kar smo poročali žc zadnjič. Ta odsek jc dovolil vladi s 23 glasovi proti 8 začasni proračun do novega leta. Proti so glasovali Cehi, Jugoslovani, Rusinj, dva Vscnenica iu socialni demokrat. V imenu »Slovanske zveze« je izjavil poslanec Robič: V zbornici je žc naglašal načelnik našega kluba, zakaj glasujemo za nujnost. »Slovanska zveza« namreč noče ovirati Pravočasne rešitve začasnega proračuna, ker hi sicer vlada zopet posegla po paragrafu 14, s katerim si pomaga vedno iz zagate, kadar je zbornica bolna. Da torej preprečimo vladi ta Paragraf, zato smo glasovali za nujnost. Nikakor pa ne glasujemo za proračun sami, ker Jugoslovani si hočejo ohraniti proste roke nasproti novi vladi, katera si more šele pridobiti zaupanje kluba. V istem smislu sta govorila
tudi dr. Kramar in Vukovič, zastopnika Cehov iu Hrvatov. V proračunskem odseku so precej lnido zaropotali proti prejšnjemu ministerske-inu predsedniku Kcrberju, ki jc oddal dela v tržaški luki kar na svojo roko, ne da bi vprašal zbornico za dovoljenje. Oddal je dela brez razpisa, pod roko in s tem oškodoval državo za velike svote. Daš zato so zahtevali nekateri člani odseka, da se povabi bivšega ministra Kerbcrja ha odgovor. Toda to ne gre, ker le pred državnim sodiščem jc mesto, kjer morejo zaslišati bivšega ministra. Sedanji ministri sicer z vso vnemo zagovarjajo Kerbcrja, češ, da jc to storil zato, ker takrat ni zboroval državni zbor, vendar dvomimo, da bodo oprali zamorca,
VOLIVNA PREOSNOVA.
Dočim sc v poslanski zbornici kot morska kača vleče razprava o preosnovi obrtnega reda, in med tem, ko v prostorih gosposke zbornice zborujeta avstrijska iu ogrska delegaciji ter proračunski odsek preiskuje tajne Kerbcrjevc odredbe glede zgradeb v tržaškem pristanišču, se bije v odseku za volivno preos-novo živahen boj za mandate in za razdelitev vplivnih okrožij, (ilavua pozornost se obrača sedaj temu odseku, ki naj bodoči zbornici vdahne novo življenje. Dokler so bile na vrsti le nemške dežele, šla jc stvar hitro izpod rok. Ko pa jc pred dnevi prišla na vrsto Štajerska, pričelo sc je pravo spletkarenjc. Na vso moč so sc slovenski člani odseka dr. Šusteršič, Ploj iu Plantan potegovali za 7 mandat na Spodnje Štajerskem; toda zastonj |e zatrjeval dr. Ploj, da bi morali Slovenci na Štajerskem z ozirom na njihovo število 40.5 dobiti vsaj 8 poslancev. zastonj je isto zahteval dr. Susteršič in se / vso odločnostjo upiral nemškemu mandatu na Kranjskem. Nemška predrznost jc skrajna. Spodnjcštajerski nemški poslanec P o mer jc celo dejali, da bi se moralo število nemških poslancev povišati za II, če se dovoli Slovencem 7 mandat za Štajersko. Isti govornik je dejal, da je Plojeva zahteva, naj sc enako pomnoži moč na obe strani, kričeča krivica. Tudi Vastijan je odrekal na podlagi davčnih podatkov štajerskim Slovcnceni vsako pravico do 7 mandata. Isti je tudi pri tej priliki napadal slovensko duhovščino, češ, da duhovniki slovenskega ljudstva izkoriščajo temeljito svojo agitatorično moč za politične namene med verniki iu tudi neverniki.
ŠTAJERSKI 7 MANDAT V ODSEKU ODKLONJEN.
Cesar smo se bali, se je zgodilo. S strahom smo zasledovali poročila z Dunaja iz odseka za volivno preosnovo in obšla nas je slutnja, da ne bo nič. Dne 22. junija sc jc. usoda štajerskega 7 mandata odločila. Ko je prišlo po tako dolgi večinoma brezvspešni razpravi do glasovanja, so bili Slovani, ki so v odseku zahtevali 7 mandat, preglasovani od združenih Nemcev in Italijanov. Plojev predlog, da se ustanovi za spodnještajerske kmečke občine sedmi inandat, je odklonil odsek s 2(> proti 22 glasovom. Za predlog so glasovali Poljaki, Cehi, Hrvatje i Slovenci. Proti so pa glasovale združene nemške stranke, ki so si znale pridobiti še Italijane. Razprava o Štajerski jc bila s tem končana, ua kar jc prevzel načelstvo zopet Ploj in naznanil, da se prične razprava o Oaliciji.
IN KAJ SEDAJ?
Z glasovanjem v odseku jc torej za enkrat pokopan 7 mandat za Štajersko. Seveda še ni s tem izgovorjena zadnja beseda, ker pride predlog šc pred zbornico, a ta dogodek kaže, kako krivično jc sestavljen ves sedanji parlament. I z resnih besedi, ki jih jc izgovoril dr. Šusteršič, se vidi, (ia vlada zaradi tega opravičeno ogorčenje. Nečemo naprej soditi o skle-
pih, ki jih bodo storili slovanskrposlanci vsled tega, izjavljamo le to, da jc sedaj dolžnost vseh slovanskih poslancev, da izkušajo z največjo odločnostjo izvojevati, kar sc da rešiti.
ZEDINJENJE ČEŠKIH KATOLIŠKIH STRANK.
Češki katoličani so bili doslej razdeljeni v tri stranke: v katoliško-narodno, krščansko-socialno in krščansko-socialno ljudsko stranko. Vse tri stranke so sc sedaj zedinilc v eno stranko, ki jc imela svoj prvi shod dne 17. junija v Pragi. Nadela si je ime: Stranka katoliškega ljudstva na Cešketn. Dr. Hor^ki sc jc ozrl na druge dežele ter pokazal z zgledi, da so povsod katoličani tlačeni, kjer niso složni. Zato sc morajo tudi češki katoličani združiti.
NOV USPEH POLJAKOV.
Oprezno in previdno delovanje »Poljskega kola» v državnem zboru obhaja sedaj nov in to zelo velik uspeli. V kratkem izide minister-ska naredba, ki bode ustregla gališkiiti zahtevam in po kateri sc bode vpeljal poljski jezik tudi v notranjo službo gališkega orožništva. Poljščina jc žc notranji jezik pri vseh državnih uradih v Oaliciji in v kratkem postane tudi notranji uradni jezik gališkega orožništva. Navadno se trdi, da orožništvo jc en del vojaške moči, in da njegov službeni jezik mora biti nemški. Ta trditev sc jc vsem Slovanom zdela tako naravna in neutajna, da se ji noben ui upal nasprotovati. Vzgled Poljakov pa nas uči. da je to le beganje in slepljenje ljudstva, ako se trdi, da tudi službeni jezik orožništva mora biti nemški, da bi sc ohranila enota armade. Armada jc enotna, četudi orožništvo na Ogrskem rabi mažarščino, na Hrvaškem hrvaščino iu v Oaliciji se bode zdaj vpeljala poljščina. Privoščimo Poljakom Ic-to priznanje njihovega jezika, privoščimo jim ga tembolj, ker upamo, ako sc v Oaliciji pokaže ,da uporaba poljščine kot uradni jezik ne podere enotne armade iu Avstrije, da bodo tudi drugi nenemški narodi avstrijski zahtevali isto, kar so sedaj dosegli Poljaki v Galiciji.
ANARHISTI NA DELU.
Na kolodvoru v Pizi jc bil prijet nevaren anarhist v trenotku, ko sc jc hotel odpeljati v Ankono, kamor pride tc dni laški kralj. Pri anarhistu so našli nabasan šestcevni revolver.
SOCIALNA DEMOKRACIJA ZAŠCITNICA
MADRIDSKEGA NAPADA.
Neki socialno-demokraški list jc zagovarjal provzročitelja bombnega napada na špansko kraljevo dvojico. »Umevno je«, je pisal list, »da sc je.obrnila maščevalna roka proti španskemu kralju. Naj nas psujejo, češ, da smo posuroveli zagovorniki madridskega morilca. Družba madridskega napadalca jc šc vedno boljša, kakor ona kapitalističnih morilcev.« Na poziv liberalnih listov jc pa izjavilo vodilno glasilo nemške socialne demokracije, da jc lo splošno mnenje stranke, samo da jc oblika nenavadna.
RUSIJA V BOLEČINAH.
Vedno nova krvava poročila i z Rusije. Zdaj vržejo bombo v procesijo, napadejo in za-žgejo domove veleposestnikov, oropajo blagajne iu zaloge streliva, streljajo carjeve namestnike. In nikogar ni, ki bi vedel, kaj naj sc stori. Car je tih in gleda, kaj bo. Ruski državni zbor, žal, ne uincva svoje naloge. Preveč novo jc vse, preveč razburjeno, nejasno v svojih zahtevali. Mislili so, da sc vse izpremeni tisti dan, ko sc snide državni zbor, zdaj pa vidijo, da butajo z glavo ob zid. Ruski državni zbor sine le govoriti, a car samodržec ima šc vedno svojo moč. Zato govori državni zbor burno,
nepremišljeno, ker nima odgovornosti, ampak čuti ie potrebo, da graja in zahteva svobode. To je vzrok, da se ruski dvor ne meni dosti za te predrzne govornike iz kmetijskih bajt in umazanih delavnic, za te revolucionarje, ki bi najrajši takoj razdelili vsa ogromna posestva carske rodbine in veleposestnikov, ki hočejo odpreti ječe političnim jetnikom. Car se boji ruskega ljudstva, ki je moč njegove države, toda na drugi strani posluša dvorno stranko, ki meni, da se ni treba bati ljudstva, ampak svetuje carju, naj vlada mirno dalje. Res je to za sedaj, a le za kratek čas. Brezkončni nemiri kažejo, da je vsa Rusija izpodkopana in razburkana. Res, da je vojaška oblast že dostikrat zatrla upore, toda ne bo imela moči pomiriti cele države, ako vstane. Saj so v nekaterih krajih obširnega ruskega carstva kmetje vstali na način, ki se ne more zatreti, ako postane splošen. Ponekod so kmečki vstaši gospodarili grozno. Pšenico in krmo so odpeljali, in česar niso mogli odpeljati, to so požgali, konjem so jezike porezali, ovcam noge polomili, goved so odgnali), drobnico so potopili. Poljedelske stroje so potrli, vse umetnine, ki so jih hranili grajščaki, so popolnoma uničili. Pa še to ne zmodri rusko vlado. Zahteval je državni zbor, naj odpusti car svoje dosedanje svetovalce, in naj si izvoli novih iz ljudstva, da mu delajo postave. Toda car tega ne bo storil, ker vplivajo nanj vladni krogi. Pa nevarnost je velika. 2e zdaj je zahtevala revolucija neštevilno žrtev, a kakor vse kaže, stojimo šele ob začetku revolucije. Glavni voditelji vse revolucije so pa Judi, ker se hočejo maščevati nad car-stvom, ker jim ne da enakopravnosti. Počlo bo v Rusiji, in kakor vse kaže, nam prinese lahko najbližja bodočnost nov preobrat v ruski državi. Hudo bo tedaj; začetek se bliža in ne bo dobro živeti v tem času v Rusiji. Dal Bog, da bi bilo potem dobro!
KRVAVI DOGODKI V RUSIJI.
V Bjalostoku so uprizorili grozno klanje judov. Vzrok temu klanju ie to, ker so metali bombe za procesijo. Več sto Judov je bilo ubitih. Judovsko časopisje seveda vpije, da so Judje nedolžni. A dejstvo ostane pribito, da so Judje uprizorili judovsko klanje sami, ker so metali bombe na cerkven izprevod in ni čuda, da je krščanskemu, po judih izsesavanemu prebivalstvi zavrela kri in da je izkušalo rešiti judovsko vprašanje na svoj sicer ne priporočila vreden način. — Poroča se o velikih nemirih v Kronstatu.Uprlo se je delavstvo in vojaštvo v ladjedelnicah. Med zarotniki je 14 častnikov. Splošno je položaj med mornarji in delavci tak, da se boje enakih dogodkov, kakršni so bili meseca oktobra. Premožni meščani so zapustili Kronstat. — V Odesi sta se uprla dva polka in tema so se pridružili še ka-zaški polki. — V Sevastopolju so razorožili bojne ladije, ker se je vojaštvo uprlo, in ker so prišli na sled veliki zaroti. — V Kijevu so zažgali jetnišnico. Nove revolucije sc je bati v Peterburgu. Iz cele Rusije prihajajo jako burna poročila o uporih in nemirih. Bati se je, da izbruhne revolucija. V Peterburgu je začelo zopet delavstvo stavkati in bati se je najhujšega.
Listek.
Ob 40 letnici bitke pri Kustocl.
1866 — 24. junija — 1906.
Tako, kakor večina, držav, ima tudi Avstrija za seboj že dolgo dobo, obširno zgodovino, kjer stoje z zlatimi črkami napisana
imena mnogih njenih zvestih in junaških sinov. Kakor kamniti pomniki so, ki stoje kakor trden zid vse tja daleč do prvih početkov, nerazrušni stoje in hrabre nas s svojimi slavnimi vzgledi nepretrgoma, da hodimo tisto pot do hrabrosti in kreposti, katero so nam sami začrtali. To so zlasti junaki, ki so vodili slavne vojake do zmag, ki so prelili v mnogih slučajih za svojo domovino kri brez strahu pred najhujšimi žrtvami in napori. Vodila jih je pač samo ena od vseh drugih primerih ščiščena misel, — blagostanje in sreča domovine. Skoro vsak avstrijski narod razpolaga s številom takih mož in tudi mi Slovenci pri tem nikakor ne zaostajamo. Ob mnogih prilikah so izkazali že Slovenci svoj pogum, svojo hrabrost in ljubezen do domovine, za katero je žrtvoval marsikdo izmed njih tudi svoje življenje. Tako je bilo v Bosni in tako je bilo v vojski z Italijani pri Kustoci in Visu.
Baš danes poteka od tega časa 50 let in zato si hočemo širše obnoviti v spomin slavila in hrabra dela, ki so jih izvršili takrat Slovenci.
* * •
Avstrija je imela že iz davna precejšen del sedanjega laškega kraljestva v svoji oblasti. Do leta 1866 sta pripadali pod avstrijsko vlado še Benečija in deloma Lombardija.
Avsrijska vlada je imela za ti deželi vedno veliko skrb. Pomagala je prebivalcem, s katerimi sta deželi jako gosto posejani, da so imeli zaslužka in živeža, gledala na poljedelstvo, razvijala šolstvo :n lepšala mesta. Zlasti Benetke so imele svoje dobre dnove pod avstrijsko vlado, kakor Benečani še dandanes priznavajo, ko mnogokrat stradajo kruha.
Vendar pa niso bili Lahi nikoli zadovoljni, še manj pa Avstriji hvaležni. In če je bilo priprosto ljudstvo tudi še dokaj prijazno in naklonjeno avstrijski vladi, so pa hodili med njim okrog neprenehoma hujskači, ki so sejali nezadovoljnost, celo sovraštvo proti Avstriji. Vedno so vpili, da jih »Nemci-Te-desehi« tlačijo, da jim delajo krivico, da morajo bili Lahi sami svoji gospodarji in da je torej treba pregnati »tirane« iz dežele. Tako se je pisalo tudi po raznih knjigah in listih, napravljale so se vedno skrivne družbe, ki so bile nevarne prav tako Avstriji, kakor tudi cerkvi, in so kovale zarote doma in v tujini. Zlasti pa je dajala tem nezadovoljnežem po-tuho mala sardinska država, ki je bila vedno lačna kakor volk in hotela raztegniti svoje meje. Tako je nastal leta 1848 upor, ki ga je bil srečno zadušil slavni vojskovodja Ra-decki. Nesrečna pa je bila, žal, naša vojska z Lahi leta 1859.
Od tega časa niso Lahi več mirovali. Benečane je peklo, da so bili še naši, in tudi Sardinec se je hotel še maščevati. Avstrija je imela od dne do dne več sovražnikov. Prusi so že od nekdaj pisano gledali Avstrijo, ker jim ni pustila v Nemčiji delati, kar so želeli, francoski zviti cesar Napoleon je iskal vedno svojega dobička in je bil vesel, če je mogel kaj škodovati Avstriji, Lah pa je prežal, da
bi pograbil Benečijo in kos Lombardije takrat, kadar bi bilo naše cesarstvo v zadregi. Tako ni moglo skoraj priti drugače, kakor da je nastala huda vojska, zakaj nihče ne da rad svojega imetja prostovoljno drugim.
Ker sta imela Prus ja in Italija enake namene, namreč zgrabiti Avstrijo, zato sta sc tudi tesneje združili in laposled sklenili bojno zavezo. Ker se je čutila Prusija dovolj močno, čakala je samo ugodne prilike, da bi začela boj. Ta prilika se je ponudila v homatijah zaradi šlezviškoholsteinskega vojvodstva. Pretrgale so se medsebojne zveze in dne 16. junija je že udarila Prusija na Hanoveransko, ki se je bilo zavezalo z Avstrijo.
Da so mislili Lahi na vojsko, ko se jc. Avstrija še trudila ohraniti mir, je razvidno iz njenih priprav. Meseca marca 1866. leta je poklicala laška vlada veliko vojakov k orožju in ukazala nabirati novince, dasi sc to ni vjemalo z njenim slabim denarnim stanjem. Čim bolj so bile napete razmere med Avstrijo in Prusijo, tem bolj je hitela s pripravami laška vlada. Poklicala je cele vrste vojaštva pod orožje, dopolnila armado za boj, pomnožila topništvo in prevažala vojaštvo proti avstrijski meji. 2e v prvi polovici meseca aprila je bila armada v bojnem stanju. Garibaldiju je dala nalogo, naj nabira prostovoljce, ki so kar drli pod njegovo okrilje. In naposled je prišlo do boja.
• • •
Vrhovni poveljnik tiste vojske, ki je odšla na Italijansko, je bil stric našemu cesarju, feldmaršal nadvojvoda Albreht. Pod vodstvom tega odličnega vojskovodje je avstrijska vojska dne 24. junija 1866. leta pri Kustoci proti silno močnejšemu sovražniku priborila zmago, ki se da primerjati najslavnejšim, kar jih je bilo kdaj izvojevanih. Naš polk se poleg drugih vojnih oddelkov lahko po pravici ponosno spominja tega bojnega dne.
Prvi bataljoni našega polka so bili že, preden se je pričela bitka, preko Con t rade dei Maschi poslani proti Galienziju. Druga kompanija, ki je imela skrbeti za zvezo z rezervno divizijo, se je hitro zapletla v ljut boj s sovražnim eskadronom, nenadoma planiv-šim nanjo. Štirje častniki te kompanije so bili ranjeni; vojake same so nasprotniki razkropili. Udeležili so se potem bitke ali pri ostalih kompanijah, ali pri drugih vojnih oddelkih. Na bataljon sam so sovražniki, ki so bili na višini pri Renatu postavili baterijo, ljuto streljali že pri Maschih. Zato se je podpolkovnik Feldegg pomaknil za neko poslopje, da bi tam bataljon uredil za naskok; nato se je neutegoma pogna! na dvakrat, trikrat močnejšega sovražnika. Ta zapusti svoje varno stališče in plane na naskakujočo 4. in 5. kom-panijo. V soteski se prične srdito klanje. Naši vojaki so se borili kakor levi, sedaj zabadaje z bajonetom, sedaj udrihaje s puškinim ko-Ditom. In če kdo že ni mogel več rabit' orožja, če se je ranjen zgrudil na tla, jc podrl nasprotnika s seboj in se še na tleh ruval ž njim.
Vendar pa je bilo videti, kakor bi se kom-panija ne mogla ubraniti preveliki moči. Cini-dalje bolj se je manjšalo število hrabrih vojakov, sovražnik pa je dobival vedno novih podpor. Bataljonska zastava je bila v veliki nevarnosti. Njenega častnika, poročnika Ho-liča, je sovražnikov bajonet zabodel na smrt; nadporočnik Oberstar je bil težko ranjen — vsakdo je v bojnem metežu gledal na to, kako bi si ohranil življenje. Zdajci pa poprime ka-detni narednik Lukanc (sedaj vpokojeni podpolkovnik 17. polka) zastavo, udari sovražnega podčastnika, ki mu jo hoče izpuliti, s sabljo tako močno po iztegnjeni roki, da mu jo preseka, in na to spravi prapor v varnost. 7.a to vrlo dejanje in takisto za hladnokrvnost in posebno hrabro vedenje so Lukanca precej prihodnjega dne imenovali za poročnika.
Obenem s prvo kompanijo, ki je pod stotnikom Knoblochom naskakovala zapadno višino in pri tem zaplenila top, so se naposled dokaj zmanjšane kompanije zopet odločile za naskok. Renatsko višino so vzeli, najsi se je sovražnik upiral, kolikor se je mogel. Naši vojaki so se tako silovito pognali nanj, da je bilo onostransko pobočje renatske višine kar vse pokrito z odinetanimi telečnjaki in da so lahko hiteli preko njih, ne da bi se jim bilo treba dotikati tal. Seveda je imel bataljon tudi velike izgube; trije častniki so mu obležali mrtvi, pet pa je bilo ranjenih. Poročnik Barbo je ostal v boju do konca, dasi mu je bila kroglja prebila stegno.
Ko so se sovražniki umaknili na višino Campagno rosso, so hrabre kompanije pod vodstvom neustrašenih častnikov takoj udarile za njimi. Pri tej priliki je dosti močnejši sovražniški oddelek, ki je bil skrit v soteski, prijel stotnika Vogelerja ob strani. Toda vojaki nemudoma planejo na sovražnike in jih po krvavem boju poženo v beg. Nato so kompanije vzele imenovano višino Campagno rosso in jo zasedle. Sovražni naval jih je sicer ponajveč zopet pregnal iz nje, toda stotnik Knobloch se je branil, dokler niso naši vzeli višine drugič. Prvi bataljon je izvil sovražniku tudi poslednjo oporo, gorski greben pri Torcolu.
V tem sta se 2. in 4. bataljon pod polkovnikom Attemsofn z brigado Piret lotila vasi Oliosi. Preden so se zbrali za naskok, ie polkovni kapelan Zitz v duhovniški obleki stopil pred čete. Ko se vojaki postavijo k molitvi, jilv-blagoslovi in jih odveže grehov. Ta slovesni trenutek je razvnel srce vsakomur; navdušeni so se pripravili za naskok, najsi so se usipala streliva od vseh strani.
Spotoma sta morala bataljona prebresti globok potok. Prostak (sedaj vpokojeni podpolkovnik) Prašnikar je ondi otel svojega kompanijskega poročnika Handschuhja, ki že ves upehan ni mogel iz vode. Nekaj mož se ie od vročine in napora zgrudilo, kakor bi bili 'iirtvi; drugi pa so ponajveč čvrsto korakali dalje. Polkovnik Attems se je pripravljal z obema bataljonoma zasesti Oliosi; brigada Piret pa je krenila dalje od vasi.
Prišedši v Oliosi se bataljona prepričata, da je zlasti župnišče močno zasedeno. Sovražniki so takoj začeli hudo streljati skozi okna in z zvonika. Na vsak poziv, naj se udado, so odgovorili s krogljami, ki jih je kar deževalo. Peta in šesta divizija nato naskočila oba izhoda župniškega poslopja. Vojaki s kopitom svojih pušk razsujejo vrata in pri-dcro na dvorišče. Orožno streljanje iz vseh odprtin, strešnih lin in z zvonika jih sprejme. In nikjer vhoda, nikjer okna, kamor bi bili utegnili splezati! Stotnik Miiller se zgrudi smrtno zadet; polkovnega poročnika Neupau-erja, ki je na konju pridirjal na dvorišče, zadene šest krogelj v prsi, in konj, sam smrtno zadet, ga odnese skozi nasprotna vrata. Samo en trenutek obstoje junaški vojaki, potem pa planejo tem srditeje naprej, da bi se osvetili za oba ubita častnika. Toda sovražna posadka odbije tudi drugi naskok. Polkovnik Attems, samo dvajset korakov od pročelja župne hiše, vedno na konju vodeč naskoke, zapazi naposled snop sena, štrleč iz okna v pritličju. Zdajci sklene zapaliti z njim hišo. Stotnik Gi-acich, ki je namesto Miillerja zapovedal 5. diviziji, narednik Kosmač, vodnika Braune in Trček, takisto prostak Mršnik 9. kompanije se odpravijo na nevarno pot. Orozovito so nasprotniki streljali na drzne korenjake, ki so se ob zidu pogumno pomikali proti snopu. Nekaj hipov brezglasnega pričakovanja — zdajci pa zagori snop, zapaljen z vžigalicami, in hitro se vname tudi poslopje. Sedaj šele se je vdala sovražna posadka, ki se je bila res neustrašeno branila do konca. Naši vojaki so nato zasedli Olisio in utrjena poslopja okoli vasi.
V tem je divjal tudi boj povsod drugje. Druga in tretja divizija našega polka (1. bataljon) sta dobili povelje, naj skupno s 36. lovskim bataljonom zasedeta most pri Monzam-banu. Diviziji se torej, z lovskim bataljonom na čelu, ob Minciju odpravita proti mostu; lovci so pa šli še dalje.' Ali tedaj so sovražniki od dveh strani strahovito začeli streljati nanje. Takisto so se na obe diviziji usipale kroglje iz dveh strani, od Monzambana in z zapadnih pobočij Monte Sabionija. Vendar pa se nista do skrajnega konca umaknili s svojega stališča, najsi jima je bilo to že večkrat ukazano; odšli sta šele potem, kc sta'bili že v največji nevarnosti, da bi ji sovražnik ne zajel. Ta junaška vztrajnost je otela lovski bataljon, da ga niso popolnoma uničili.
Nadporočnik Gruden 1. bataljona je bil s 26 možmi našega in banatskega polka odločen, da brani nekovo baterijo. Ko jo je sovražnik prisili), da se je odpeljala, se je hotel Gruden še prepričati, ali so odpeljali tudi vozove za streljivo. Zdajci zapazi, da sta se dva zvrnila in da ležita na poti. S svojimi možmi je dvignil enega; drugega pa ni bilo več moči oteti. Nato so topničarji prerezali predprego in spravili konje v varnost, Gruden pa je potem v naglem koraku dospel k bateriji.
Drugi in četrti bataljon sta bila komaj zasedla Oliosi, ko se je začulo od Pasqualija lju-to streljanje. Nemudoma se polkovnik Attems
z dvema divizijama napoti tja, ne da bi bil čakal povelje; zakaj slutil je po pravici, da se je brigada Piret zapletla v boj. Ko se združi z njo, vojaki malone samo z golim orožjem vzemo Pasquali. Stotnik Prechtel prvi pri-dere v sovražno kazino; tedaj pa se dve pivški namerita na njegove prsi. Zdajci plane prostak Lavrenčič bliže, zbije puški na tla in prehode enega nasprotnikov z bajonetom. Za to vrlo dejanje so ga počastili z zlato svetinjo.
Razen mnogih častnikov so se v bitki pri Custozzi izmed mož izkazali zlasti tile:
Prostak Marušec 2. kompanije in desetnik Medved 5. kompanije sta vsak zase branila po enega težko ranjenega častnika, in sicer Marušec poročnika Benescha, Medved pa poročnika Oberstarja, ju srečno otela jetniš-tva ter ju spravila na obezovališče.
Poddesetnik Grabeč se je tedaj, ko je na župnem dvorišču v Oliosiju stotnik Miiller padel smrtno zadet, v najhujšem ognju vrnil na dvorišče, da bi spravil častnika v zavetje. Zal da je bil Miiller v tem že izdihnil dušo.
Vodnik Ressel 2. bataljona je pri Oliosiju z visoko dvignjeno zastavo korakal pred nas-kakujočimi tovariši ter jih izpodbujal, kličoč: »Z menoj za zastavo!«
Mimo že naštetih junakov jih je še dolga vrsta dobila svetinjo za hrabrost, ali pa so jih vsaj javno pohvalili. Polkovnega kapelana Zi-tza so počastili z viteškim križcem Franc Jo-žefovega reda.
Polk je imel velike izgube; 6 častnikov in 44 mož je bilo mrtvih, 9 častnikov in 149 mož ranjenih; 75 mož pa so pogrešali.
Ob 5. uri popoldne se je vdala Custozza, in tako je bila bitev odločena na vseh straneh. Sovražniki so se spustili v divji beg. Preganjali jih niso, zakaj i vojaki i konji so bili preveč upehani od žarečega solnca in bojnega napora ter so hrepeneli po počitku.
Slavni izid te bitke se je takoj brzojavno sporočil Njega Veličanstvu cesarju. Nadvojvoda Albrecht je cesarjevo zahvalo s temle vojnim poveljem razglasil:
»Tovariši! To je najlepši trenutek mojega življenja, da Vam moram razglasiti to Najvišje priznanje. Boj, ki ga nam je vsilil sovražnik, ste započeli s prelepo zmago pri Custozzi, na istih višinah, kjer smo že odločilno zmagali pred 18 leti *). Bil sem priča Vaš hrabrosti, ki je zmagala navzlic prevelikim silam in silovitim napadom nasprotnikovim. Zaplenili ste topove in ujeli mnogo sovražnikov. Vsak izmed Vas se je bil kakor junak; nobena vrsta orožja ni zaostajala za drugo, vsaka je storila po svoje vse kar se je sploh dalo storiti. Bili ste vredni lepe naloge, kakor sem Vam bil to povedal že pred vojno. Zdaj gremo proti novim naporom in, ako Bog da, v nove zmage.«
Polk je prišel nato naprej v S. Massimo in pozneje v Verono. Velika vojska pa je morala zaradi nesrečnih bojev severne vojske na Če-
*) Radecki je bil namreč dne 25. julija 1848. leta pri Custozzi potolkel Karla Alberta,
škem ravnati jako oprezno; izprava se je umaknila do Adiže in potem črez Piave. Po bitki pri Kraljevem uraden na Češkem, tako nesrečni za avstrijsko vojsko, sta morala dva voja krenili na Dunaj, kar pa je ostalo še vojakov v Italiji, tem je zapovedoval feldmaršal-lajtnant baron Maroičič. Vsa italijanska vojska se je vsula v avstrijsko Benečijo in Italijani so se hoteli z ladjevjem polastiti celo Trsta.
* « *
Laško brodovje je dne 18. julija napadlo kar naravnost otok Vis (L.issa) iu pričelo nauj streljati. Ko je zvedelo o tej nameri naše brodovje, ki je bilo pri Sarani blizo Pulju, odlašal je nekoliko poveljnik kontreadmiral Te-gethof, boječ se kake zvijače; a ko so mu do-šla nujna poročila, je sklenil udariti na laško brodovje. 19. julija ob pol I. popoldne je bilo že vse naše brodovje pripravljeno za odhod. Z grmečimi bojnimi klici so hitele vse ladje mimo admiralove oklopnice »Nadvojvoda Ferdinand Maks« iu so se postavile v bojni red, v katerem so potem odplule proti Visu. Med pomorščaki je bilo največ Dalmatineev, Hrvatov in Istrijauov, morski pešci in topni-čarji pa so bili večidel Cehi, Poljaki in mnogo Slovencev. 20. julija ob 8. uri zjutraj sc je brodovje približalo toliko Visu, da je videlo mnogoštevilno italijansko brodovje, ki je stalo tik njega. Brodovji sta se začeli pomikati drugo proti drugemu in 50 minut čez 10. uro je ustrelil sovražnik prvikrat. Naši so nato še docela mirno bližali in so pričeli streljati šele takrat, ko so bili prepričani o gotovosti strelov. »Primite vraga«! ie zazvenel ukaz, in pričelo se je streljanje, grmenje topov, žvižganje krogelj, pokanje bomb in upitje vtjj-nikov. Vse je bilo zavito v smodnikov dim, sredi katerega so se vžigali kakor bliski topovi. »Predcrite vraga«! je bilo drugo povelje in po bliskov« se jc zagnalo naše brodovje med sovražno brodovje iu prodrlo sovražnikovo bojno vrsto. Ena ladja se zažene v sovražnikovo admiralsko ladjo, a neka oklop-nica ji zastavi pot. Zdaj zopet poskusijo razbiti oklopnico, a zadeta je le v zadnji del in sicer tako dobro, da jc zdrobljertih več železnih plošč iu je sovražna ladja prisiljena nemudoma bežati. V tem boju so dobili naši prvo znamenje zmage, namreč italijansko tro-bojnieo, katero so strgali mimogrede z neke sovražne fregate. Naša admiralska ladja je dirjala vsa razkačena naprej, v tem se zaleti sovražna vanjo, naša se obrne proti njej, ladji se zaletita skupaj z vso silo, razleže se silen tresk in par minut pozneje se pogrezne italijanska admiralska ladja, iz katere se je bil admiral malo preje umaknil. Par drugih sovražnih ladij so zadele naše bombe, jih zažgale iu jih uničile. Sovražnik se je umaknil, naši pa so odpluli na Vis, kjer jih je prebivalstvo kot rešitelje burno pozdravljalo.
Ta zmaga je bila za Avstrijo res slavna, tembolj, Ker naše cesarstvo ne išče dobička na morju, ampak ima mornarico samo za obrambo.
♦ « »
Skoro nato so sklenili mir v Pragi. Avstrija je zaradi nesrečnih bojev na Češkem odstopila Italiji beneško pokrajino. Meseca .septembra so bili vsi bataljoni našega polka že
zopet na Kranjskem.
• * •
Ob koncu naj naštejemo še tiste častnike 17. pešpolka, ki so se vdeležili vojske v Italiji in obhajajo zdaj še živeči že .v pokoju slaven spomin 40letniee svojega junaštva. Med njimi so takratni stotniki:
Avgust baron Rechbach iu Frauc Kno-bloch, Franc Pfeifer, takratni nadporočniki: Alojzij Toruago, Bož. Drenik, Tomaž Semli-ner, Beno Puteaui, takratni poročniki: Avgust Konschegg, Andrej Hauptmann, Karo! Barbo, Ivan Polajuer iu Mihael Lukane; takratni kadeti Evgen Konschegg, Jakob Modrian, Mat. Prašnikar iu Ivan Taborne.
Poleg teli pa živi še polno drugih za domovino zaslužnih mož, ki so se bili zanjo v opisani vojski iu žive zdaj že v pozni dobi ši-rom slovenske zemlje. Tem potom naj jim bodo izražene ob 40letnici njihove hrabrosti najtoplejše čestitke!
So pa še tudi drugi, ki so storili za svoje (lomovje med vsemi največ, ki so dali zanjo svoje življenje, in ki krije zdaj njihova trupla tuja zemlja. Tistim pa: Sladek pokoj v tuji zemlji!
Koiosalen vodovod. V Ne\vyorku napravijo nov vodovod, katerega izpeljejo s kont-skilškili bregov nekoliko ur od Ne\vyorka. Stal bo nad sedemsto milijonov frankov; dolgost znaša % milj. V jeseni bo delalo pri tem vodovodu 30.000 delavcev.
Moralesov prijatelj. Med tremi anarhisti, katere so zaprli po atentatu v Madridu, se nahaja tudi Ferrer, poseben prijatelj Moralesa, ki je vrgel bombo proti španski kraljevski dvojici. Ferrer je bil ž njim v zvezi do atentata. Pred štirimi leti še je bil železniški uradnik, sedaj pa ima nekaj hiš in 300.000 frankov naloženih v bankah. Najbržc je to premoženje anarhističnega društva. Morales je Ferrerju zaupal vse svoje osnove. Morales je hotel najeti sobo lik parlamenta. Če bi bila tam vržena bomba, bi bilo ubitih obilo zastopnikov raznih držav.
Stavka ob cesarjevi navzočnosti. Na dan cesarjevega prihoda k razstavi v Liberce na Češkem so pričeli stavkati ondotni pekovski pomočniki.
Otroci kot vrtnarji. Na Letni hočejo uredili šolski vrt, v katerem bi mogli otroci gojiti rastline. Izbralo se je mesto, ki meri 1000 m2. Vsak otrok bode prejel I m*, katerega bode smel uporabljati po svoji volji,
Dvajset lei ponarejali denar. V Szatmaru na Ogrskem so prijeli družbo pouarejalcev denarja, ki je že 20 let neovirano ponarejala denar.
(irozen umor. Umorjeno so našli v Parizu 25letno Francoise Leborgne. Roparji so ji prerezali vrat, porezali prste, na katerih je imela dragocene prstane, jo slekli iu odnesli s seboj tudi vso obleko.
Samoumor milijonarja. V Pittsburgu se je ustrelil miliouar Tliomas o Conor Jones. Star je bi! 36 let, bogat čez mero in poleg tega ga je čakala še dedščina, ki je znašala 200 miljonov mark. Svojim prijateljem je pravil včasih, da se boji, da ne bi zblaznel ali oslepil.
Tatinska vlačiigarlcs:. 2e zaradi tatvine kaznovana vlačugarica Ana Travnik iz Sel pri Celovcu doma jc neke popoldne v Rudniku Ani Martine iu Mariji Anker izmaknila razne obleke v znesku 62 kron. Obsojena je na 4 mesece težke ječe.
Japonska ladja zadela na mino. »Dail.v Telegraph« poroča iz Tckija: Minoli petek je transportna ladja »Torsotomoru« od 1450 to-nelat ob korejski obali zadela na podmorsko mino. Ladja se je takoj potopila. 50 oseb je utonilo.
Morilec kuha srce in jetra svoje žrtve.
Na Spodnjem Bavarskem so našli umorjenega nekega 35 let starega Mendla i/. Mainburga. Lobanja umorjenega jc bila izdolbena, morilec je izreza! iz nje vse možgane, odrezal svoji žrtvi tudi ušesa in iz trupla izrezal srce iu jetra. Srce in jetra so našli v stanovanju kmečkega sina (irasla iu sicer skuhana ua krožniku. 16 let starega morilca ljudožrea so takoj aretirali. O vzrokih strašnega dejanja noče nič povedati.
Smrt zrakoplovke. Znana londonska zra-koplovka Lilly Cove se je mislila spustiti / varnostnim padalom iz zrakoplova ua zemljo v navzočnosti silne množice gledalcev. A padalo sc ni v zraku odprlo in Cove je padla v vso hitrostjo in silo na zemljo. Bila je namestil mrtva.
Mednarodno razstavo prirede bodoče leto v Bordeau\ na Francoskem.
Nemški cesar obišče razstavo v Milanu, odkoder odpotuje v Rim, kjer bo kjer bo pri-sostoval otvoritvi vile Bonaparte, v kateri bo dom nemške umetnosti.
Trideset otrok je umorila. V VVielicki v (ialiciji so aretovali neko Marijami Konop-kovo, katera je osumljena, da je umorila 3(1 nezakonskih otrok, ki so ji bili izročeni v varstvo.
Posebne sanje. »Osservatore Romano« pripoveduje sledeče: V vasi Fittignano v bližini Pize se je neki .deklici san jalo, da leži pod domačo kuhinjo truplo neke svetnice. Spočetka se ni za te sanje nihče zmenil, končno pa je zmagalo vztrajno prigovarjanje deklice. Dva metra globoko pod kuhinjo so našli docela ohranjeno žensko truplo. Veščaki so dognali, da je to truplo Cherardesec, ki je uvrščena med blažene in je bila I. 1200. pokopana v okolici vasi. Truplo bodo prepeljali v Pizo.
Železnica med Azijo in Ameriko. Ta železnica bo največje tehniško delo, kar jili doslej pozna človeštvo. Azija iu Amerika sta si na severni polarnici, 171" zap. dolž. od (ireinnv., tako blizu, da se vidi z ene obali na drugo. Med njima je kratki iu ozki kanal, Beringova ožina imenovan. Doslej malo imenovana ožina bo imenitna, ker steče pod njo podmorska železnica iz Kaničatke na Aljaško ter zveže tako stari svet z novim. Amerika utegne tako s svojo nočjo iu s svojim kapitalom prevladati po celem velikem oceanu ter širiti svoj vpliv iz Aziie proti Evropi.
46 dni spi že v New Jorku neki 32letni VVilliam Schnflbele. Tekočo hrano mu vlivajo skozi nos. Zdravniki pravijo, da ie vzrok spanja poškodba, katero je zadobil ob neki priliki na glavi. Trdijo, da na ta načii še lahko dva meseca živi.
Žensko in deško delo v rudnikih. Na mednarodnem rudarskem shodu v Londonu se jc sklenilo, da ie delo V rudnikih zabranjeuu ženskam in dečkom, ki so stari pod 14 let.
Kolumbov spomenik v Vatikanu. Iz Rima poročajo: Pod predsedstvom kardinala Richel-inyja, nadškofa v Turinu, se je zbral poseben odbor, ki ima namen postaviti v papeževih vrtovih spomenik Krištofu Kolumbu, Papež Pij X. se je zelo zavzel za to misel.
Razgled po domovini.
Premilostni gospod knezoškof ljubljanski
t jc odpejjal pretočeni teden v Sarajevo k diiKlvajsetlelnici škofovanja oudotuega nad-kofii dr. Josipa S t a d I e r. Na praznik presv. ;rca Jezusovega je imel ljubljanski kuczoškoi .'dr. A u t o u 15 o n a v e n t u r a J c g 1 i č v araievski stolnici slovesno sv. mašo in pri-Igo.
Imenovan je za župnika v Starem trgu pri 'oljuiialt č. g. Janez (in jez d a, doslej žup-ik na Vojskem pri Idriji.
Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. lOgoslovci ljubljanske škofije: Iz IV. leta: inlou Demšar iz Tržiča, Ivan (t o g a I a iz iranja, Valentin J c r š e z Dobrave pri Kropi, inceiic Kavčič iz Kranja, Frančišek K c r-ii e iz Vipave, Ivan K I v ž a r iz Črnega vrha ad Idrijo, Ivan Kmet iz Tržiča, Ivan Ko-ov še k iz St. Vida nad Ljubljano, Ivan .a u g c r h o I z iz Stare L.oke, Matija N o č s broške Bele, Anton Papež iz Ambrusa, enicj I' a v I i n iz Naklega, Ivan Pogača r Hrcznice, Ivan Scdej z Vojskega, Franči-uk Zorko z Vač. Iz III. leta: Frančišek i ii v c k u r iz Smlednika, Ivdn K e p c c z .letnic, Ivan Opeka z Vrhnike, Ivan P i h a r : Logatca, Matija S e 1 a n iz Sostrega. Sub-iakonat bodo prejeli 9. julija, diakonat Id. ju— ja, inašništvo pa 12. julija.
Za obrtnike sla sc potegnila v državnem boru naša poslanca dr. Žitnik in dr. Koro-c e, ki je pričel svoj prvi govor v s 1 o v e n-keni jeziku, kar jc zelo jezilo nemško go-podo. Zahteval je za Spodnje Štajersko slo-eiisko državno obrtno šolo ter da. podpira lada ustanovitev trgovskih šol v L j u b I j a -i, listu in (iorici, da se nastavijo jugoslo-anskili jezikov zmožni zadružni nadzorniki, lajerski slovenski volivci sedaj žc morejo videti, da so poslali pravega moža na Dunaj, jer ho vestno iu neustrašeno zagovarjal težit' svojih volivcev, česar bi Pebck nc mogel uriti, ker nima potrebne zmožnosti.
Potres v Ljubljani. Močan potresni sunek : prestrašil Ki. t. m. okrog četrt na I. uro poldne Ljubljančane. Tako močnega potresna sunka še od hudega potresa pred 11 leti bilo. Napravil ta potres sicer ni nobene loile, samo mnogo strahu jc povzročil. Okna
>	iiiočno ropotala, zidovje jc pokalo. Slišati bilo (udi močno bobnenje.
Na III. slovenski katoliški shod, ki sc bo ršil konec avgusta v Ljubljani, poživlja šotni »Slovenski Gospodar« štajerske sloven-<c kmete. Ta vsega priporočila vredni kato-;ki časopis izraža željo, naj bi letošnji kato-toi shod podal vseslovenski kmečki pro-rani. Ta program pravi list — bomo dali 'ojiin poslancem, da ga nosijo s seboj v zbor-«: in se pri svojem delovanju vedno ozirajo '»i- To željo spodnje štajerskih slovenskih netov bodo naši merodajni krogi gotovo važevali iu jo udcjstvili. S Štajerske se pri-»kiiic na shod velike udeležbe.
l iberalni državni poslanci si jako prizadelo, da hi jim ustregel odsek za volivno re-Ir'»<> iu jim mesto enega na škodo kmetov •Klonil 3 poslance. Načelnik liberalnega klu-• dr. Fcrjančič, znani junak s kravjim zvon-ie milo prosil Hrvate in tudi načelnika 'auoeeškili državnih poslancev dr. Kramafa,
>	bi glasoval za libcralce. Toda nikdo se ne "eili za liberalno stokanje, celo liberalni dr. raniaf je odgovoril, da Cehi vedno radi pod-ra,° "bčeslovenske zahteve, glede mest in f.,v l)a "c morejo tega storiti, ker bi sami
"asprotovali. Sc manj je to pričakovati od vaških poslancev, ki sede v enem klubu z
našimi katoliškimi poslanci. Slovanski poslanci so resni možje in nc bodo delali na to, da bi šc kdaj prišli v zbornico možje kot dr. Fcrjančič, dr. Tavčar iu notar Plantan.
Poziv! Ob dohodu prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda dne 16. julija k otvoritvi nove železnice naj ob vsej progi vihrajo slovenske trobojnice. Pokažimo slovenski značaj naše zemlje. Zupani, duhovniki, vsi Slovenci storite svojo dolžnost. Pozdravni govori naj bodo povsod slovenski! Dovolj časa je do otvoritve, da se napravi vse tako, da bo v čast slovenskemu Imenu.
»Slovenski Narod« in »Rdeči Prapor« sta jako podla in nesramna lista. Nedavno je »Narod« zasramoval svetnika, prošli teden pa »Rdeči Prapor« sv. Antona Padovanskega, katerega pobožno ljudstvo tako zelo časti. Proč s tema listoma iz krščanskih hiš!
Desetletnica ljubljanskega župana Hribarja jc končana. Meščansto jc vso prireditev gledalo lc iz radovednosti in od daleč. Hri-baria so slavili možje, ki imajo največ zaslužka pri mestu, to so nekateri občinski svetovalci, n. pr. Bolčev Pepe, dalje uradniki magistrata iu banke »Slavije«, pri kateri je Hribar glavni zastopnik. Zaostati ni smelo liberalno učiteljstvo in zato sta dovolila nadučite-Ija Dimnik in Oabrščck, da so učenci njunih šol pozno v noč nosili baklje pri ba-kl.iadi, ki so jo Hribarju z njegovo vednostjo priredila nekatera društva. To zadnje početje je vredno vse obsodbe. JJčencem se prepoveduje sodelovati pri belem dnevu, kadar priredi kako katoliško društvo na deželi slavnost, tu pa sc dovoli po noči šolarjem sodelovati pri politični demonstraciji, kakoršna je bila Hribarjeva desetletnica. Radovedni smo, kai poteče k temu deželni šolski svet. — No, vsa Hribarjeva slavnost jc pokazala, da se ljubljansko meščanstvo malo zmeni za svojega liberalnega župana. — Občinski svetniki so imeli na čast županu Hribarju bogato pojedino v hotelu »Ilirija«, in tu je »prekunštni« dr. Tril-ler napivai županu kot načelniku mesta, ki bo kmalu skoro edino ua Kranjskem, ki ima na svoji zastavi zapisan napredek: to je brezver-ski liberalizem. Po teh besedah dr. Trillerja so bili navzoči liberalci baje zelo poparjeni, ko so slišali iz ust najhujšega rimobombeža, da se liberalcem na Kranjskem povsod slabo godi.
Znamenja ob potih. Prijatelj našega lista nam piše: Že lansko leto jc »Domoljub« prinesel prošnjo, da bi sc kar največ popravila znamenja in križi ob potih, ki so semtertja v jako slabem stanu. Pohvalno omenjamo, da sc je ta prošnja marsikje upoštevala. Vendar jc mnogo krajev, kjer so taka znamenja skrajno zanemarjena in nedostojna. Tujci, ki hodijo mimo, zmajujejo z glavami in si delajo sodbo o prebivalcih dotičnega kraja, ki gotovo ni ugodna. Zato isto prošnjo vnovič z vso resnobo ponavljamo!
Kresovi. Na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega jc bilo videti z vrh janškega hriba prav mnogo kresov po Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem, ki so goreli na čast presv. Božjemu Srcu. Največ jih je gorelo po hribih proti Vel. Laščam in sv. Gregorju. Videti jc, da se navada, žgati kresove ua imenovani večer, vedno bolj razvija. Prav jc tako!
Ljubljanski Nemci imajo iieko društvecc »Trucburg« imenovano. To je začelo prirejati svoje izzivalne izlete po naši slovenski deželi. Pričeli so s tem »delom« v Domžalah. Svetovali bi nemški gospodi, naj se med mir-
nim kranjskim prebivalstvom prav mirno ob- h naša, da nc mine potrpežljivost našega dobrega iu gostoljubnega slovenskega ljudstva.
Za župnika v Dražgošah je imenovan g. Anton Pfajfar, doslej župnik v Leskovici.
Liberalci sovražniki cerkve. Mestni šolski svet ljubljanski, v katerem predseduje liberalni župan Hribar ii1! kjer sedita tudi nad-učitelja Dimnik in Gabršček, je na predlog advokata dr. Trillerja sklenil, da se odpravijo po mestnih šolah sv. maše, katerih so se učenci in učenke po dvakrat na teden udeleževali. Zoper ta veri sovražni predlog je pogumno nastopil zastopnik cerkve, veleč. g-, stolni kanonik Andrej K a r 1 i n, toda liberalci so sprejeli kljub temu protestu ta predlog. S tem je pokazal mestni šolski svet očitno svoje sovraštvo do cerkve, ker hočejo po sili otroke odtrgati od cerkve in jim zabraniti obisk službe božje ob delavnikih. Ob nedeljah že tako nimajo skupne službe božje. Tako gredo liberalci vedno dalje v divjem sovraštvu do vere. Proč torej od brezverskega liberalizma.
Liberalne laži. Zadnje sredstvo, katerega sc poslužujejo liberalci v boju proti dr. Šu-steršiču je laž iu obrekovanje. Kako so tulili svoj čas po »Narodu« iu še sedaj ne nehajo, da jc dr. Šusteršič izdal štajerske in koroške Slovence. Mi smo že opetovano izjavili, da jc ta trditev satanska zloba, kojc so zmožni le nesramni kranjski liberalci. Celo najvplivnejši liberalni češki list »Narodni Listy« imenovan, jc pretekli teden izjavil, da Cehi to sumničenje glede Štajerske in Koroške ne smatrajo resno. Češki liberalci morajo sami zavračati grde laži kranjskih liberalcev. Toda kljub temu bodo ti nesramni ljudje šc nadalje lagali. Pošten človek ne more več vrjeti tej izprideni bandi. Res pa je, da so liberalci pripravljeni prodati, če vlada ustreže njihovim željam vse koristi štajerskih, koroških in tudi kranjskih Slovencev.
Za nadučitelja v Tržiču jc imenovan gosp. Ferd. Kalinger, doslej okrajni šolski nadzornik v Kranju. S tem imenovanjem jc preprečeno imenovanje zagrizenega nemškutar-skega tržiškega učitelja Karola M i k 1 i č, katerega se je vse pošteno slovensko prebivalstvo v Tržiču balo.
Bolgari sc udeleže vsesokolskega izleta v Zagrebu. Pri tej priliki obiščejo tudi Ljubljano iu Trst. Udeležnikov bo nad sto.
Strela je udarila v nedeljo, dne 17. t. m. med strašnim nalivom v želimeljsko podružnico na Gradišču, ko je zvonil cerkvenčev sin hudi uri. Razčesala jc zid iu ga prebila na več krajih, fanta jc omamila, a se je posrečilo ga oživiti. Isti dan jc ubila strela na senožeti pri Iški Loki 71 letnega Kraliča, ko je v družbi sinov nakladal seno. Strela mu jc prebila klobuk. Ko jc pristopil mlajši sin k njemu, jc bil žc mrtev. — Poleg tega je isti dan ubila strela šc neko žensko blizo Ljubljane.
Iz Ljubljane jc pobegnil v Ameriko bivši igralec Ivan P c r d a n. Poneveril je baje svojemu gospodarju pivovarnarju Koslerju večjo svoto denarja.
Petindvajsetietnico svojega obstanka jc obhajal 24. junija samostan trapistov v Raj-hcnburgu pri Krškem. Došlo je k tej slavnosti več odličnih gostov, med njimi Peter Broyer, škof iz mornarskih otokov, ki se nahajajo med Avstralijo in južno Ameriko v spremstvu P. Bcriarda, ravnatelja misijonske šole v Differtu na Belgijskem. Na mornarskih otokih je bil za škofa nekdaj stric sedanjega opata B. fipalle, ki je pred kakimi 50 leti umrl tamkaj mučeni-ške smrti.
V nedeljo 1. julija v Presko. Tu se bo
namreč vršil II. vseslovenski delavski shod. Ker sc bo sklepalo o važnih delavskih zadevah, je želeti, da bi bila udeležba kar največja. Ta dan se bo blagoslovil tudi novi »Delavski dom.« Razna društva so že prijavila svojo udeležbo. Ob 8. uri bo v župni cerkvi v Preski za udeležence sv. maša in cerkveni govor. Od 9. do 1. ure vseslovenski delavski shod. Ob 2. litanije, nato izprevod v »Društveni dom«, katerega bo blagoslovil g. dr. Krek. — Dobro došli tudi drugi prijatelji delavstva in somišljeniki »Slovenske Ljudske Stranke«.
Sorška afera pred sodiščem. V petek 22. junija se je pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava zaradi dogodkov v Sori. Osebe, ki sede na zatožni klopi so: Janez Lustrek, France Bukovec, Vencelj Bu.-kovec, Marija Bukovec, Janez Kavčič in Peter Peternel. Ti vsi so sc ustavili oblasti, ko jc bila poklicana, da posreduje ko se je vzelo upraviteljstvo sorške župnije ondotnemu župniku Brcetu in poverilo g. kaplanu Jožefu Brajcu. Zagovornik obtožencev je dr. Konrad Vodušek, bivši Tavčarjev koncipist. Obravnava sc je morala preložiti, ker bode po izjavi sodnega dvora zaslišanih še nekaj novih prič. Med poslušalstvom je bil navzoč tudi župnik Brce, radi katerega so zdaj navedene osebe prišle pred sodišče. Mi smo prepričani, da te obtožene osebe niso glavni krivci. Iz njihovih zagovorov nastaja veliko vprašanje: Kdo je bil oni hujskač, ki je nahujskal množico, da se je uprla okrajnemu glavarju in oboroženi sili. Zakaj ne sede glavni krivci na zatožni klopi? — Pravijo, da učitelj Grmek mirno in brez strahu hodi po Sori. — »SI. Narod« grdo napada orožnike, ki so izpolnili pri tem dogodku svoio dolžnost, nesramno se zaletava v škofijskega komisarja g. kanonika Sušnika, ki jc vršil le svojo dolžnost. »Slov. Narod« hoče odvrniti pozornost od pravih krivcev, ki se v pest smejejo, ker mislijo, da so že na varnem. — O nadaljni preiskavi, ki sc bo vršila poznejši čas bomo že poročali.
Osebna vest. Namestnik državnega prav-dnika v Novem mestu g. A. Kessler je imenovan za deželnega sodnega svetnika in predstojnika sodišča v Velikih Laščah.
Na Jesenicah bodo začeli graditi društveni dom. Stal bo okoli 20.000 K-
Draga junica. O. župnik Fertin iz Zasipa jc prodal 2inpol leta staro junico za 440 K. Kupil jo jc g. Fok iz Kranja.
Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler je preteklo nedeljo kar najslovesneje obhajal svojo škofovsko petindvajsetletni«). Od vseh krajev so prihiteli ta dan hrvaški rodoljubi, da se poklonijo najodličnejšemu rodoljubu Hrvaške. Tudi mi Slovenci se pridružujemo ne-brojnim čestitkam, ki jih je prejemal te dni prevzvišeni gospod nadškof, ki jc drag prijatelj našega premll. knezoškofa dr. Jegliča in mu kličemo: Na mnoga leta!
Umrla je v nedeljo v Ljubljani gospa Marija F a b i a n i, lekarnarjeva vdova. Udeležila se je popoldne še »Sokolove« veselice.
40(etnica bitke pri Kustoci se je vršila preteklo nedeljo v Ljubljani. Zbralo se je nad 100 hrabrih nekdanjih bojevnikov. Ti so okoli II. ure odkorakali v mestno župno cerkev sv. Jakoba, kjer jc imel sv. mašo in navdušen govor veleč. g. dr. A. Kar lin. Popoldne so imeli naši vrli junaki veselico pri Koslerju. — Vse se jc čudilo, da te možje, ki so prelivali svojo kri za domovino ni spremljala vojaška godba, akoravno je prej obljubila sodelovanje. Brez godbe so namreč morali korakati v cer-kcv. — Tudi veteranci so se ta dan spominjali zmage pri Kustoci. Ti so najeli društveno godbo, tudi višji častniki so se udeležili sv. maše, za civilne bojevnike se pa niso zmenili,
kar jc na udeležence, ki so prišli od daleč iz dežele so sc opravičeno razne zabavljice. — Bog živi naše vrle slovenske junake!
—	Zdravila se podraže z dnem 1. julija. Lekarnarji hočejo zvišati cene zdravil za celili 34 odstotkov. Država bi morala to preprečiti! Ce sc podraže zdravila, se bo ljudstvo še bolj zatekalo k zakotnim mazačem.
Ij Slavnost zlate maše č. g. prelata Rozmana, župnika šentjakobskega obeta biti nenavadna, velika udanostna prireditev župlja-nov šentjakobskih. Kakor se nam poroča, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te prireditve blagorodni gospod Albert Samassa, tovarnar v Ljubljani. Pripravljalnemu odboru pa predseduje gospod Anton Zoreč, trgovec in posestnik. Slavnost bode razdeljena v veliko cerkveno slavnost in veselico, tako, da se bo možno udeležiti iste najširšim slojem. Tozadevni odseki, društva, fantje in dekleta, so pridno na delu in vsak si prizadeva, da pripomore po svojih tnočeh do večjega sijaja. Nastalo je pravo veselo tekmovanje med posamezniki. Vsak hoče na lepši način pokazati dne 22. julija t. 1. svojo udanost in ljubezen do ljubljenega, skrbnega in za blagor svojih fa-ranov tako vnetega dušnega pastirja.
+ Železnica Trebnje-Mokronog-št. Janž. Krožile so govorice, da so delničarji premo-gove družbe v Št. Janžu izdelali načrt, ki nikakor ne odgovarja zahtevam in koristim občin Mokronog in Št. Rupert. Po tem načrtu bi bil kolodvor več kilometrov oddaljen od Mokronoga in sosednih občin. Poizvedeli smo, da se je kranjski deželni odbor pritožil ter zahteval, da se nadrobni načrt popravi ter proga določi tako, kakor je bila določena v prvotnem, glavnem načrtu. Županstvi občin Mokronog iri Št. Rupert ste poslali v tem smislu 'prošnji g. poslancu P o v š e t u, ki ju je s priporočilom izročil v železniškem ministerstvu. 'Fu bodo z ozirom na pritožbo deželnega odbora in prošnji imenovanih občin prenaredili !nadrobni načrt in, ako treba, razpisali nov obhod železnične proge. Pri tej priliki bodo mogle občine ugovarjati ter izražati svoje želje.
Romanje na sv. Goro pri Gorici priredi ljubljanski tretji red dne 14. in 15. julija t. L, kakor je poročal zadnji »Domoljub«. Kcdor se misli romanja udeležiti, naj se takoj oglasi pri vodstvu tretjega reda sv. Frančiška v Ljubljani. Ako se do 4. julija ne oglasi vsaj 300 romarjev, se romanje letos sploh ne vrši. Več jc razvidno iz zadnjega »Domoljuba«. Natančen spored romanja prinese prihodnja številka »Domoljuba«. Vodstvo tretjega reda v Ljubljani«.
čebelarske vesti.
—	Čebelarski shod'v Ilirski Bistrici bo
dne 29. junija pri uzornern uljnjaku gospoda Znideršiča. Predavati se bo pričelo ob deveti uri dopoldne in se bo predavalo ves dan. Predavali bodo najboljši kranjski čebelarji. Kdor si hoče ogledati velikansko čebelarstvo g. Znideršiča, naj sc to pot podviza, kesal se ne bo. — Iz Ljubljane odide brzovlak ob pol šestih zjutraj.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz domžalske okolice. Izobraževalna društva v domžalski okolici zdaj že kar tekmujejo med seboj, a kaj takega kakor v Dom- I
Žalah nikjer nc premorejo. To jc pokazala tudi zadnja veselica v nedeljo dno. 24. junija. Takih izurjenih pevcev je težko najti kje drugje;! zraven pa še godba, rti z lahkoto proizvaja tudi najtežje skladbe, igro »Večna mladost in večna lepota« so izborilo igrali že lansko jesen, kakor jc takrat poročal »Domoljub«. j>a ta igra je vedno lepa, zato je tudi zdaj dobro uspela; saj so bile uloge razdeljene med iste osebe, ki so to igro tako izborno igrale lansko jesen. Tudi zdaj so nas ganili nekateri krasni prizori, tudi sedaj so nas zabavale perice; stoletna Šenbilja se je pa od zadnje predstave celo vidno pomladila in igrala s pomlajeno slovesno živahnostjo, gotovo uspeh prve predstave »Večne mladosti«. Tako tudi izobraževalnemu in podpornemu društvu v Dom-Žalah želimo, da bi vedno delovalo z dosedanjo mladostno živahnostjo in s svojim zgledom tudi svoje sosede bodrilo.
g iz moravške doline, dne 17. junija: Na praznik sv. Rešnjega Telesa dne 14. junija so nam visokočastiti dekan Janez Bizjan v Moravčah blagoslovili novo krasno zastavo slovenskega katoliškega izobraževalnega društva; katera se je vrstila v velikanski tukajšnji procesiji med 12timi plapajočimi cerkvenimi banderi, obsegajočinii vso obširno moravško nadžupnijo. Videl si pod imenovano zastavo stopati krepke, skušene može, kakor tudi mladeniče v najlepšem cvetju, ki so dika in ponos društva, ter so v teku par let pokazali, da se moravška mladina vzbuja in tekmuje z drugimi društvi za pravi napredek. Društvo lepo raste, se razvija in krepke mladike poganja; dasiravno., kakor povsod, tudi pri nas nasprotne stranke nc pogreša. Od naših prade-dov in dedov smo se učili, da prelepa moravška dolina ni le bogata na krasnih livadah in rodovitnem polju, ampak tudi v verskem oziru se sme ponašati in Vsegamogočncmu zahvaliti, da je še duh krščanski med njenimi prebivalci.
g Iz Mengša. Naš tamburaški zbor ju napravil častni večer posestniku Šunkarju iz Mal. Mengša, dne 17. t. m. To samo na sebi ni nič posebnega in mi bi tega niti ne omenjali. Ali kar je pa potrebno, da v javnost spravimo, je pa to, da je med koncertom razbijal na okna in na cesti razgrajal tisti slavni P., ki bi po-vsodi drugodi od službe že davno odletel in šel tje, kjer je edino njegov prostor. On je tudj vodja domače godbe, pri kateri so zelo dobri fantje in možje. Zalibog, da je vodstvo liberalnega duha nasprotno izobraževalnemu društvu. Mi pustimo godbo, zoper katero samo nimamo nčesar, pri miru, le vodstvo nam ni všeč, ker ie nam nasprotno, drugi naj pa puste nas pri miru, posebno taki, ki so od cerkve plačani in povsod drugod s krščansko organizacijo drže.	Tamburaš.
Iz sorške ln medvodske občine.
g Sodnljska obravnava glede sorške afere je preložena, ker je zagovornik dr. Vodušek zahteval, nai se zasliši blizo petdeset prič, ki bodo baje pričale za Starmanovega Janeza in brate Bukovec, da so nedolžni. Tudi mi ne slišimo, da bi se te, ki so bili zapeljani, kaznovalo. Kaznovan pa mora biti učitelj Grmek, ki je ljudi šuntal, in skup vabil, sedaj ko jc sila, se pa lepo potuhnil, mesto da bi rekel: »Jaz sem kriv, ki sem jih hujskal.«
g Učitelj Grmek je že tako predrzen, da kar očitno ljudi odvrača od cerkve. Tako je na binkoštno nedeljo sorške fante nagovarjal, naj ne hodijo pritrkavat, češ, cerkovnik naj malo pozvoni, pa bo dobro.
g Pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus" sta si od strani otrok prepovedala Grmek njegova žena. Ali ni to skrajna predrznost. In vendar še vedno nekateri ljudje GrmeKO slepo verjamejo in ga podpirajo. Res lep
vzgled imajo šolski otroci, ako jim krščanski pozdrav prepoveduje učitelj, ki je menda kristjan, če ni Turek ali pa Jud, ker mu tako smrdi, kar jc krščanskega.
Izpod Grintovea.
g 500 kron ne prinese babičev fantek, katere je razpisal za svoje laži v »Gorenjcu«. Nima korajže, ker dobro ve, da njemu in »Gorenjcu« ni verjeti. Dobro delo bi storil »Gorenjcu«, da prinese 500 kronic in ga opere, ker CcrkIjani smo tega mnenja, da je res »Gorenjec« plačana laž.
g Načelnik mlekarne je babičev fantek in niti 500 K ne pokaže, ki jih je razpisal s svojim podpisom v »Gorenjcu«. Kako moremo verjeti trditvi, da bi bil on položil 1000 K ki it nadomestek za zemljišče, katerega nima. Ubogi Legvart, kakega načelnika je naredil! Liudje pa še niso pozabili podjedov in imajo prav, kjer ni nič vzeti. »Kdor laže, ta krade«, pravi naš pregovor.
g Pomagač pri tem čednem delu je La-pajne, kateri že od nekdaj dela prepir v občini. Še kot organist je pacal po »Gorenjcu«
0	domačih gg. kapelanih in tega seveda tudi zdaj ne sme opustiti. Zdaj vidi, da nima ne-le nič zemlje v Cerkljah, ampak da še na svojih nogah ne stoji, začel se je znašati v »Gorenjcu« nad poštenimi kmečkimi možmi ter ne pusti celo žena v miru. Zapomni naj si vsak za ta dva patrona, da jima ni verjeti, ker ne lažeta samo v»Gorenjcu«. Danes se ti hlini, jutri se mu boš kaj zameril in v »Gorenjcu« boš bral obrekovanje. Vrata pokažite tema dvema!
g Na dolgu je ostal Lapajne odgovor na vprašanje: »Zakaj ni njegova sestra sposobna za Marijino družbo«? Pričakujemo in zahtevamo odgovora, ker ne pustita Lapajne in babičev fantek poštenih mož in žen pri miru. Ako ne, pogledali bomo še malo na zobe in jima jezik prikrajšali.
1	a kranjskega okraja.
g »Ljudski prijatelji«. »Slov. Narod« in »Gorenjec« sta pisala, kako neusmiljeno je ravnal šenčurski g. kaplan z neko kmetico. Med drugim tudi pišeta: »Neka kmetica v Šenčurju je bila ondotni posojilnici dolžna 1000 kron. Odrajtovala je točno obresti in plačevala tudi nekaj na račun. Dalje časa so bili ka-planovi hlapci ž njo zadovoljni. Približale so se občinske volitve. Dobro so vedeli, da bode dala pooblastilo naprednemu volilcu. Točno proračunjeno so ji odpovedali dolg. K tej po-sestnici pride agitator za občinske volitve v podobi predsednika hranilnice kaplana Kmeta: »Ce mi daš pooblastilo za občinske volitve, bom pa ustavil.« Dobil je pooblastilo in ustavil eksckucijo. Kmetica je imela vsled preraču-niene taktike do 1000 kron stroškov. Ce to ni naravnost hudičevo delo — potem povejte, kaj ie hudičevo delo!« Tako piše »Slov. Narod« dne 9. junija v št. 131. Dotična kmetica pa je poslala v »Slovenec« z dne 16. junija št. 136 naslednjo izjavo: »Dne 9. t. m. je prinesel »Slov. Narod« v št. 131 docela zlagano po »Gorenjcu« posneto novico, da me je gospod kaplan kot predsednik naše hranilnice in posojilnice tožil iz zgolj sebičnih namenov, namreč zato, da je dobil potem od mene pooblastilo za občinske volitve. Resnici na ljubo izjavljam sledeče: »Ni res, da so bile obresti vselej točno plačane, res pa je, da so bile že ža poldrugo leto na dolgu. Ni res, da me je hranilnica in posojilnica začela tožiti šele malo časa pred volitvami, res pa je, da se mi je že 30. julija 1905 določil samo petmesečni rok za Plačati in je gospod kaplan samo to izvršil, kar je bil sklenil odbor, ko on še ni bil načelnik. Ni res, da je gospod kaplan prišel k
meni in s silo tirjal od mene poooblastilo, Ces je pa, da sem mu pooblastilo sama prostovoljno ponudila, ne da bi me bil zato sploh kaj prosil. V Šenčurju pri Kranju, dne 13. junija 1906. Marija Bergant, posestnica v Šenčurju št. 13.« Sedaj pa sodite, dragi čitatelji »Domoljubovi«, kje je hudičevo delo — ali pri nas ali pri liberalcih!
g Mlekarna v Predosljih je te dni začela delovati.
g Cesto, da se je Bog usmili, imajo iz Britofa v Predoslje. Most čez Kokro pri Šen-garjeveni znamenju je v skrajno slabem stanju, v Predosljih pred Brezarjevo hišo pa je nevarnost, da vsak voz zapelje v potok, pa vendar se cestni načelnik prav nič ne zmeni zanjo. Zakaj pa plačujejo posestniki cestno naklado, če nimajo nič od tega.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Zabnice. Lani prenovljena kapelica v Spodnjem Bitnjem je bila blagoslovljena dne 10. t. m. Če bi dež ne bil nagajal, bi se bilo opravilo slovesneje izvršilo. — Velik naliv smo imeli dne 19. t. m. Na nekaterih krajih je narastla voda tako hitro pridrvila, da so komaj rešili živino. Prav v soseščini pa ni bilo kap-
Pešpolk štev. 17 v bitki pri
lje dežja. K prvemu sv. obhajilu, ki se je vršilo 27. t. ni., je pristopilo letos 12 šolskih otrok: šest dečkov in šest deklic. Po končani cerkveni slavnosti so imeli skromen zajuterk v »župnišču«. — 105 let in ne 104, kakor smo zadnjič poročali, je star »farovž« pri nas. Častitljiva starost, kaj ne!? — Hud trn v peti je liberalcem »Domoljub«. To je dokaz njegovih vrlin in najboljše priporočilo zanj.
g V Srednjem Bitnjem v kranjskem okraju je dne 20. t. m. pogorela kajža neki posestnici, ki biva zdaj menda na Hrvaškem. Zažgali so najbrže otroci. V nevarnosti so bile tudi sosednje kajže. K sreči ni bilo vetra. Gasit je prihitela požarna bramba iz Stražišča.
g Dol pri Ljubljani. Sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona zahtevamo, da priobčite v Vašem listu z ozirom na dopis pod poglavjem »Iz raznih krajev Gorenjske, g Dol pri Ljubljani® in pričenši z besedami Seveda, kakor J žvrgole, do »Ali jih je podaril v dober namen«, v nastopni ali drugi številki Vašega lista na postavnem mestu in v. postavni obliki sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da bi delali Reich, Zidar in Šimenc neslane opazke, ko so peljali kip Lurške Matere božje med slovesnim zvo-
nenjem v vas, češ, imajo zopet preveč denarja, res je marveč, da Reicha , Zidarja in Šimenca sploh poleg ni bilo iu da sploh niso delali nobenih opazk. 2. Ni res, da bi Reich utrgal ljudem kake kronce za stroške pri brodu, ki ga nikjer ni, res je marveč, ga je g. Reich denar 49 K 77 vin., ki ga je pobral za napravo broda zaračunil za stroške kolekov, za vloge in zif aro za čoln, ki se je izgubila vsled odstopa od pogodbe ter je te stroške in račun odobril odbor. Josip Reich, Alois Zidar, Fran Šimenc.
Dostavek uredništva. Naša trojica Reich, Zidar in Šimenc meni, da nam je s tem popravkom zaprla sapo. Kdo pa je trdil, da so bili zraven in pred cerkvijo delali opazke? Da pa niso ravno dostojno govorili, vemo zanesljivo. Kje, to je postranska stvar. — In druga točka, ta, ta! Reich ni ljudem ničesar utrgal, samo 49 K 77 vin. jim je manj dal nazaj, ravno tako kot tisti tat, ki je dejal: »Saj nisem ukradel, sanio na skrivnem sem vzel?« Ali ste pri Zidarju pisali popravek? Sicer pa sedaj vemo, kam je šel denar in to smo hoteli imeti. Ravno ponesrečeni brod pa kaže, kak izvrsten gospodar, previden računar je nadžupan, nadučitelj Reich.
g Dol pri Ljubljani. Na Vnebohod je izobraževalno društvo priredilo veselico z ob-
Kustoci dne 24. junija 1866.
širnim programom. Stritarjevega »Oresta« je lepo deklamoval eden miadeničev v skromen hvaležen spomin 701etnemu slavljeneu, ki nam je po Mohorjevi družbi podaril troje lepih knjižic: »Pod lipo«, »Zimske večere« in »Jagode«. Nato ste se igrali dve igri. Ena za smeh: »Pravica se je izkazala«, druga bolj resna: »Novi zvon na Krtini«. Novi oder je okusno poslikal Franc Merčun, samouk iz sosednje hinaske fare. Lepe bodrilne besede so nam govorili č. g. župnik Kalan, naš nekdanji ljubljeni kaplan, ki so po dolgih letih zopet z veseljem prihiteli med nas. — Zadnji dopis v »Domoljubu« je močno razjezil nasprotnike. Grozili so kar s tožbo ti poštenjaki! In zakaj? Ali zato, ker je, kot dopisnik omenja, Reich v javni občinski seji tako podlo sumničenje izrekel o poštenosti duhovnikov? Kaj še! To se vendar sme! Druga je seveda, da se dopisnik drzne g. Reicha javno vprašati o izgubljenih kroncah pri brodu. Namesto, da bi se jezil, naj g. Reich rajše sprejme nauk, ki mu ga dopisnik z vprašanjem bržkone hoče dati: ni dobro, če hoče kdo pri vsaki stvari, čeravno mu nič mar, prvo ulogo igrati, takemu prerado večkrat spodleti, škodo morajo pa le drugi
trpeti. A če misli Reich, da bomo sedaj, ko ie podedoval in postane posestnik, pred njim trepetali in mu podložni, se moti. Ali on nas živi ali mi njega? Pride še čas in morda kmalu, ko oblastnemu liberalnemu voditelju obrnejo hrbet celo tisti, ki mu sedaj slepo slede. Nasprotniki se silno vesele prihoda novega č. g. župnika, a čujte zakaj! Potem, pravijo, izobraževalno društvo razpade. No, ta srčna želja se jim ne izpolni. Sicer so mojstri v podiranju, a to pot se bodo korenito urezali, kot so se že. Mi vemo za gotovo, da se bodo novi gospod župnik z vso vnemo zavzeli za društvo, saj bodo imeli priliko, od blizu si ogledati društve-nike in liste poštenjake, ki so društvu sovražni.
Dolenjske novice.
Od veliko luške strani.
d Kmetijsko društvo in hranilnica iu posojilnica so imeli 10. junija svoj občni zbor. Ob tej priliki je prav podučilo govoril g. Lov. Pogačnik o zgodovini kmetskega stanu iu o gospodarski organizaciji.
d Sprejem presvetlega knezoškofa je bil prav dostojen. Razun izobraževalnega društva iu Marijine družbe pozdravil ga je tudi obči 11 s k i odbor. Laščanje pač vedo kaj je dostojna olika in kaj je zarobljenost.
d Povečala se bo laška župnija, ki je že zdaj zelo obširna, za vasi Rašica in Podlog, ki se bodete izločile iz stare škocijanske župnije. S tem bo izpolnjena stara pa še vedno vroča želja dotičnih prebivalcev. Laškim duhovnikom s tem ne bo delo dosti povečano, ker so dotičniki že zdaj iskali duhovno pomoč v Laščah.
d Slikar Ivan Moro je napravil ua pročelju novozgrajenega gasilnega doma pri Sv. Grege riju brezplačno prav lepo oljnato sliko sv. Florijana . To je storil Gregorcem v spomin ua prijaznost, ki so mu jo izkazovali vlani za časa, ko je slikal ondotno župno cerkev.
d Kresove pred praznikom presv. Srca Jezusovega opazovali smo z naših hribov. Okrog Jančega smo jih videli cel venec..Celo s Klima nam je naznanjal ondotno gorečnost. Ali ste pa naše tudi videli?
d Vojaške vaje bodo letos dalje časa v ribniški dolini. Nekateri se jih vesele, druge pa skrbi.
Rarie&ke novice.
d »Kje je pa moj beš?« je zaklicala ženska, o kateri je »Domoljub« zadnjič poročal, da jo je nek orožnik na Zidanem mostu z nevarnostjo lastnega življenja potegnil iz Savinje. Ko je ž njo pod vodo plaval k bregu, prijela se je krčevito neke veje v vodi in je ni hotela izpustili. Orožnik je ni mogel potegniti od veje, klicati tudi ni mogel, ker ga jc ženska držala za grlo, poleg tega sta bila oba oblečena. Orožnik se je bil namreč ravno z vlakom pripeljal ua Zidan most in videl skozi okno, da je ženska pala v vodo. Ko se je vlak na postaji vstavil, je letel, kar se je dalo, k Savinji in skočil po žensko. Ko jo je slednjič vendar le rešil iu je prišla k zavesti iu so vodo spravili iz nje, pogledala je okrog in klicala: »Kje je pa moj beš?« (perilo). Seveda ji jc vse vzela voda.
d Ne vedo kaj s »Štajercem«. Nekdo še vedno dobiva »Štajerca«, dasiravno ga je že pred tremi leti odpovedal in se jc še pred leti preselil nekam na Gorenjsko. Sedaj ga dobiva v roke njegov sosed, vrl naš mož, ga pogleda in vrže v peč. A se ga ne naveličajo pošiljati. Laži, katere ie pisal »Štajerc« po-
vodom Koroščeve volitve, so našega možaka tako razsrdile, da je pisal na uredništvo »Štajerca« strašno popoprano in osoljeno dolgo pismo, ki bo lahko še kedaj imelo za kulturno zgodovino našega naroda dokiimentalno vrednost ako ne propade v uredniškem košu. »Vse vaše laži in nesramnosti vam odpustim«, tako nekako je bil uvod, »samo tega vam nikdar ne odpustim, da ste danes meni iu moji družini pokvarili kosilo. Poslal sem ženo k mesarju po kilo mesa, in ker nisem imel pri rokah čednejšega papirja, dal sem ji vašega »Štajerca«, da zavije meso vanj. Pri obedu pa zapazim, da ima meso neprijeten duh iu se mi dviguje v želodcu. Tudi moji otroci čutijo isto. Premišljujem, kaj bi bilo temu vzrok, in se spomnim, da je bilo meso zavito v vaš list.« V tem tonu je šlo dalje celo polo. V resnici jc »Štajerc« nedavno prinesel mnogo odlomkov tega pisma pod naslovom »Pismo dolenjskega kmeta«, iu seveda zavil po svoje.
Tako lekcijo jim je dal čisto priprost kmet stare korenine, ki stanuje daleč od trga.
d »Dolenjci nimajo značaja, kdor 11111 da piti, ga pa ima«, je rekel nekdaj neki gorenjski gospod. To pa že ni res. Mi smo bolj mehki, bolj živahni, kot Gorenjci, imamo svoj značaj, a vseeno dober značaj. Samo drugače jc treba z nami ravnati, kot z Gorenjci. Kdor pa z nami ravna po naše, za tega gremo v ogenj. Samo dela je pri nas potreba, izobrazbe in organizacij. Potem bomo ludi 1 iti pokazali, kaj smemo.
d Nova šola bo gotovo miiogo pripomogla za napredek našega kraja. Potreba je še, skrajna potreba, nove cerkve, ki se bo morda pričela kmalu zidati. Naša posojilnica deluje imenitno iu je imela na 3000 K čistega dobička v enem letu, kakor je razvidno iz bilance priobčene v »Narodnem Gospodarju« zadnje številke in prometa blizu :'U milijona. Njena last je tudi naš »Narodni dom«, ki ima lepo dvorano za shode in zabave, z gledališkim odrom.
iz drugih krajev Dolenjske.
d šmihel pri Žužemberku. Vem, da se na dobra srca čast. čitateljev za podporo pogosto trka, odkoder mnogotera pomoč pride. Čast. čitatelji mi gotovo ne'bodo v zlo šteli, ako se tudi jaz drznem v sledeči zadevi potrkati. Župnija Šmihel pri Žužemberku ima jako slabo cerkev in poleg tega je tudi mnogo premajhna. Visoka c. kr. deželna vlada je dovolila, da se sine nova zgraditi. Stala bode do 29.000 K. To svoto pa revni župljaiii skoraj nikakor ne morejo pokriti, torej drznem se trkati na dobra srca za pomoč. Sv. Mihael iu sv. Ana, katerim v čast se bode postavila cerkev, naj bota plačnika. Za dobrotnike se vsako nedeljo skupno moli. Jan. Zupničič, župnik.
d Škofeljea hoče imeti svojo šolo. Ta šola jc tako nujno potrebna, kakor peto kolo k vozu. Od Škofcljce do Šinarija po državni cesti niti -1 km ni, in veliko otrok, ki jih hočejo v to šolo nagnati, ima sedaj bližje v Šmarje, kjer bi stala potem prazna trirazrednica. Šolsko poslopje bo na močvirnatih tleh požrlo ogromno svoto. Količkaj razsoden človek razvidi nesmisel ustanovljati na Škofeljci šolo, samo Ogorelc sodi drugače. Mož se je postaral, zato išče priprege za liberalni voziček. Da bi tem ložje dosegel svoj namen, izposloval je ogled v času košnje, 28. t. 111., ko ja ne bo nikogar blizu, ki bi ugovarjal. G. Ogorelc, kaj se neki tako pulite za šolo, gasilni dom iu gasilno orodje vam dela že dosti preglavice, iu tam kjer vaši unuki bivajo šole že davno stoje.
d K volitvam na Grosupljem. »Neodvisni« p Ogorelci so svojo revo potožili deželni vladi. Svojo največjo nesrečo — ponarejene
glasovnice so sramežljivo zamolčali, zato jim bo vlada pri najboljši volji težko postregla. Nove volitve bi »neodvisnim« silno ustregle. Ldini madež, ki jim kazi častito me edeu odbornik, bi se z novimi volitvami izbrisal. Postrežljivi agitatorji /. pijačo so v vročini dvakrat dobrodošli, l iste kronice, ki so bile in so še vedno za volitve na razpolago bodo »neodvisni gospodi« gotovo žepe prejedle. Ce ima vlada res kaj srca za ljudstvo, naj brž razpiše nove občinske volitve, storila hn prava telesna dela ustni len ja.
d Klerikalna vlada na Grosupljem je že na delu. Občinski lov, s katerim bi se 11. pr. Špan iz Benac tako lepo kratkočasil, je sama pridno dala v najem. Pri glasovanju ne pusti vpiti, se ueče ozirati na nasprotne enoglasne ugovore in več drugih krivic ima že na ve sli, ko še potrjena ni, kaj šele bo! Po pravici se je Špan prijel za "glavo in milo vzdiluiil. Kai naj pa sedaj streljam kozle pa pastirje?!
l istnica uredništva.
Dopisnikar od Sv. Duha pri Krškem: Vašega dopisa za danes še ne priobčimo, ker ne maramo stvari ua veliki zvon obešati. Naj bolje bo, če se farani pritožite pri pristojni oblasti; ako ne bo nič pomagalo, potem bo že treba dotičnega človeka javno v časopisu potipati. Dopisniku i/. Preddvora: Stvar je preveč zasebnega značaja, da bi jo javno raz pravljali. Tudi v tem slučaju bo najbolje, če dotičnega naznanite pristojni oblasti.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
11 Debeli vipavski mesarji so zopet podražili meso. In to kar za 8 vin. pri kilogramu, tako da zdaj stane kila govejega mesa 1 k Mi viu. Za Boga! Kaj še niste zadosti debeli? kaj mislite, da je vipavska dolina pri Ljubljani, da morate posnemati ljubljanske mesarje debeluharjc? ! Ljubljančani so ogorčeni, da njihovi mesarji, vkljub temu, da so tako rejeni, tako skačejo z mesom; iu vendar so Ljubljančani dosli na bollšeni nego mi Vipavci. Oni dobivajo vsaj slabejše meso boljši kup, pri nas je pa za vse enaka cena: Kupi kravji rep, kupi parklje, kupi iz vrata ali stegna, kupi kosti, kupi žleze, kite in žile, kupi kjerkoli, za vse plačaš I K vin., kar jc očividna kri vica. Zdaj so pa še poskočili kar za 8 vin. pri kili! Kaj smo res mi kmetje zato lia tem pustem svetu, da bi pitali mesarje? Bi jih že pitali, ko bi bili za jesti, pa niso; zato jih pa ne bomo pitali. Ali veste, kaj vam svetujem, ljudje moji? Ce že uečemo biti abstinentje pri vinu, postanimo in bodimo abstinentje pri mesu. Polento jejmo in pustimo mesarje, da draže meso, kolikor iu komur hočejo. Samo pol leta tako dejamo in videli boste, kako pohlevni bodo postali vipavski mesarji. Še leva se ukroti z lakotjo, pa se ne bi vipavskih mesarjev, ki tako radi jedo. Ni pes, da se ne bi jih ukrotilo!
11 Št. viški mesar in eksžupan zavija meso v »Slov. Narod«, zadnjič je zavil v »Narod« in prodal kar celo volovsko srce. No, glilia vkup štriha, pravi pregovor, lepšega mesta volovsko srce pač ni moglo najti. Pri vsem tem pa vprašamo Šentv-idce: Ali se nič ne bojite, da vas ne bi »zagiftal« vaš mesar?!
11 Tisti, ki se nikoli ne laže. »Notranjec«, ta sila vodeni in naduti list postojinskih in drugih buteljnov jo je vendar enkrat dobil po svojih predznih prstih, da ga je moralo zaskeleti, samo če nima železnih. Počil ga je po krenipljih sam c. kr. okrajni glavar poslo-jinski, ki mu je poslal dne 22. maja t. I. sle-
ji popravek: Štev. 48/Pr. Slavnemu urediva »Notranjea« Ljubljani, Breg št. 12. ozirom na dopis »Iz Gorenje Vipave« v jo. »Notranjea« z dne 19. maja t. I. zahteva Ipisano c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi o tiskovnega zakona z dne 17. decembra l%2 st. 6 d. z., da sprejme v prihodnjo vilko »Notranjea« sledeči uradni popravek: Ni res, da je bil naznanjen javen shod l. m. ob uri popoldne »pri Hribu« v Vi-,i; pač pa je res, da je katoliško politično ištvo v Vipavi sklicalo javen društven shod polu '1. nri popoldne (S 14 zakona o dru-ili). 2. Ni res, da je otvoril shod Štefan La-iic, glavar v Postojni; res pa je, da je nI otvoril predsednik "kat. polit, društva, g. liju Erjavec. 3. Ni res, da je stražilo uhod orožnikov iu znotraj čuvalo red tudi pet i/nikov; res pa ie, da jc vsa žendarmerija, je bila v službi radi javne varnosti in miru, ijila šest mož. C. kr. okrajno glavarstvo v stojni, dne 22. maja 1906. Lapajne 1. r., kr. okrajni glavar. No, zdaj jc uradno na pečat dokazano, kdo laže iu komu se e kaj verjeti in komu nič. Seveda bodo ne-lisni buteljni še nadalje prisegali na »No-ujca« iu se po stari liberalni navadi pridu-i, da je vse res, kar piše in na skrivaj celo ili, da se ni »Notranjee« zlagal, ampak rajni glavar, ki jc baje že bratovščino pil aiiniii groznim »klerikalnim« zmajem. Svojim vam! Ostane pa pribito na večne čase, je namreč uradno in na pečat dokazano, da lažniki vi in ne mi. Bedasto je torej verjeti kaj »Notranjen«, še večja bedarija pa je, čevati 4 krone na I teoza laži in farbarije, večja farbarija pa je misliti, da bodo nuizi-itje okoli »Notranjea« rešili notranjskega eta. Z ragljo, piščalko iu bobnom ni še če koga rešil/ pa ga tudi postojinski Arko bo.
Starega trga pri Ložu.
n Resnica o liberalnem shodil v Ložu. Mi-
e dni prinesla sta »Narod« in -»Notranjee« ielo poročilo o javnem dobro obiskanem, ■ralnein shodu v Ložu. Da zve svet, kake ne shode si upajo liberalci še prirejati, bodi na kratko povedano. O shodu so bili prvi 'cščeni g. Žagar iz Markovca in njegovi de-ci. Liberalci dobro vedo, da brez Spetnja--ili delavcev ničesar ne opravijo iu ničesar spravijo več skupaj. Zato je bilo delavcem soboto strogo zažugano, da se morajo pri-Inji dan, v Medeljo, dne 10. junija ob 2. uri loldne vsi skupaj zbrati; kajti prišla bosta i gospoda iz Ljubljane, in b o s t a d a j a 1 a v i n o. Meščani-volilei so bili obveščeni le na dan shoda ob 2. Ložani, le lepo se 'valite svojemu županu, kateremu so Spet-ovi hlapci bolj pri srcu, kakor vi kot volilci. eg par starotrških liberalcev živ krst ni veza »javni« shod, iu še danes prebivalci la-' dolino ne vedo, da je bil zadnji čas v bli-i kako shod. Toliko o razglasitvi. Kaj pa •d sam? Otročarija iu »komedija«, kakršno rejo vprizoriti samo duševno onemogli li-alci. Shod sc je vršil na kegljišču g. mestni župana. Udeležba je bila ta-le: 10, reci y t meščanov-volilcev, par starotržkih lijakov, 15 loških fantov, ki so ravno kegljali, ko so bili ti zadnji zavzeti za shod, se spo-1 iz besedi, s katerimi so pozdravili udeleže shoda, češ, «kaj je pa te h .. .č sem pri-Izmed gg. uradnikov je bil navzoč le icelist g. Urbančič. Vse druge volilce so za-l'nli pijani Spetnjakovi iu Zagarjevi delavci, r"ifj li,,cra'Me shodke ravno tako navdu-n. kakor loški socialni demokrat Maks za W-'le, katere zida s tujim denarjem. Vse na >au zastopane mešanice je bilo do 6(1 Ni enda, da je gosp. deželni poslanec
Arko pokazal tako malo ognja pred to pisano družbo. Poročal je nekam pobit o delovanju deželnega zbora. A še bolj pobit bi bil g. Arko, ko bi bil poznal obraze svojih poslušalcev ter vedel, da je le 10 meščanov-volilcev, vsi drugi pa da so vse drugo samo Ložani ne. Gospodu govorniku se je zahvalil krojač Škrbec, ki je obžaloval, da ni prišel na shod tudi poslanec dr. Feriaučič. Nato se je razkoračil liberalni učitelj g. Wigele nad deželnim poslancem g. Drobničem. Bog mu ne zameri, kakor mu tudi mi ne zamerimo! Nato zaključi predsednik liberalnega zborovanja socialni demokrat Maks Preželi shod, in »komedije« je bilo konec. (1. Arko se jc odpeljal proti Rakeku premišljujoč, na kake shode mora hoditi poročat deželni poslanec, če verjame liberalnim buti-cam. Liberalna šestorica loškega kluba je potrta mrmrala nad nehvaležnostjo Ložanov, ki jih vedno bolj popuščajo na cedilu. Najbolj zadovoljni so bili še Špetnjakovi delavci. Rekli so, da je bilo »prav lušno za gledat, pa tudi splača se«. Pa tudi dobri preroki so ti ljudje. Ko so jili idoče v Lož spraševali ljudje, kam gredo, so odgovarjali: »V Lož gremo zapit pogorevščino, ker smo v Staretntrgn gasili«. 7. zadnjim shodom v Ložu ste liberalci spet malo bolj pogoreli s svojim prepelim liberalizmom. Še enkrat priredite tak »javen, sijajen shod«, kakršnega ste imeli 10. junija 1906 na Matazinovem kegljišču, pa bo docela pogorel vaš goljufivi liberalizem. Špetnjakovi delavci bodo pa prišli zapit v Lož zadnjo pogorevščino. Oh, ja! Vi loški liberalci zmeraj flikate, pa ste zmeraj bolj raztrgani, prav kakor pravi tista narodna: »Flika na fliki, na fliki pa luknja«.
n Poslovil se je zadnje dni g. notar Miha Korbar, ki odhaja iz Loža v Sevnico. Bil je blaga duša, priljubljen povsod. Enoglasno se sliši tožba: »Škoda ie gospoda notarja«. Medtem ko sami obžalujemo izgubo g. Korbarja, čestitamo Sevničanom, da dobe v svojo sredo tako dobrega gospoda. Njegov naslednik v Ložu je g. Jakob Kogej, dosedaj notar v Senožečah.
Štajerske novice.
Celjska liberalna »Domovina« je postala sedaj zopet jako pobožna. Kar sv. pismo ie začela navajati proti nam. No, mi ostanemo pri svoji trditvi, da je pri zadnji volitvi igrala »Domovina« silno žalostno in hinavsko ulogo. Dokler bota dajala smer »Domovini« liberalni notar celjski Baš in študent Špindler, toliko časa ni misliti, da se bo predrugačila.
Uboj. 21-letni Franc Mohofko in Anton Arnejčič, oba hlapca, sta se sprla radi neke ženske. Pri tem sporu je Mohorko zabodel Arnejčiča v prša, da je takoj umrl. Mariborski porotniki so Mohorka obsodili v dva in pol letno težko ječo.
V Šoštanju so ustanovili ljudsko knjižnico.
Državni poslanec dr. Anton Korošec je govoril na velikem bosanskem zborovanju na Dunaju v imenu slovenskih državnih poslancev. Zatrjeval je brate iz Bosne in Hercegovine simpatij slovenskih poslancev, v kojih imenu se je izrekel solidarnega z njihovimi težnjami. Velikansko odobravanje in navdušenje je sledilo tem besedam.
Delniška pivovarna v Laškem, ki je v slovanskih rokah ima za uradnike sicer Slovane po rojstvu, a po duhu so pa menda hudi Nemci. Kaj poreče k temu ljubljanski župan Hribar, ki ima prvo besedo pri tem pod-jetiu ?
Lavantinski duhovniki so ustanovili društvo, ki bo pospeševalo stanovsko izobrazbo in korist ter branilo duhovščino zoper neosno-
avne napade in iih ziedinjalo v politiškem delovanju.
Za župnika v Pišecah je imenovan'č. g. A. S r a b o č a n, doslej kaplan v Konjicah.
Volitev za državni zbor se bo vršila dne 17. julija mesto umrlega poslanca Berksa. Za ta mandat se je oglasilo do sedaj že šest kandidatov. Zadnji čas tudi posestnik g. P u k I z k Dunaja. Na zaupnem shodu, ki se bo moral kmalu vršiti, naj odločno zahtevajo zaupniki, da se postavi za kandidata mož, ki jc trdnega katoliškega prepričanja. Pokojni Berks je bil tak mož, on se jc udeležil 11. katoliškega shoda v Ljubljani. Katoliški volilci nikakor ne bodo več trpeli, da bi se jim iz Celja narekovali liberalci po uzoru »Naroda« in »Domovine«.
Vlak je pograbil v ponedeljek dne 18. junija železniškega delavca Franceta Rozmana, ko je delal na progi Št. Jur-Ponikva. Ko je prihajal popoldne poštni vlak, se mu Rozman ni dovolj hitro umaknil in ga je podrla stopnica pri stroju in ga vrgla s silo v stran. Rozman ima glavo hudo poškodovano.
Svetinjski provizor č. g. Matevž M e ž -u a r i č je umrl pretekli teden. Pokopali so ga v soboto, dne 2.5. t. m. Naj počiva v miru!
Naši štajerski učitelji so postali jako bojeviti zadnji čas. Na shodu v Šoštanju niso hoteli zaostati za Kranjskimi. Fden izmed njih je rekel: Dajte nam polovico Tavčarja iu pričeli bomo neizogiben boj. Gotovo so pripravljeni Kranjci dati jim celega 'Tavčarja, naj gredo le v Ljubljano po niega. Najbolj čudno se liani je zdelo, kako jc mogel g. poslanec V o š n j a k nazdravljati »Zvezi«, o kateri je rekel njen predsednik Jelene, da naj zasleduje iste ciije, kakoršne ima »Svobodna šola«, torej odstranitev verouka iz šole. Ne vemo, če bi bili volilci g. Vošnjaka zadovoljni, ako bi zvedeli, da je tej »Zvezi« nazdravljal.
Brežiški »Sokol« je napravil na praznik sv. Rešnjega Telesa izlet na Bizeljsko. Bizelj-ske Slovenke so mu poklonile dar 200 K.
KoroSke novice. x
Politična shoda. V nedeljo, dne 24. se je vršil političen shod v Kazazah. Govorila sta oudi deželni poslanec G r a f c n a u e r in odvetnik dr. Janko Brejc. - V nedeljo, I. julija sc vrši velik političen shod za Kotinarovas in okolico. Govoril bo tu eden izmed slovenskih državnih poslancev.
Pruski Nemci,- ki so se vozili z motorji tudi po Koroškem, se sedaj pritožujejo nad Ce-lovčani, da so jih preveč »oskubili«. Ni čuda, da pri tej draginji ne marajo tnjci za koroške Nemce.
Bistrica v Rožu. Tukajšnje fužine so prešle v last kranjske obrtne družbe, ki ima na Savi in Jesenicah svoje velikanske tovarne. Gotovo se bodo pod novim nadzorstvom, ki je sicer nemško, narodnostne razmere zbolj-šale.
Koroški Slovenci v Ljubljani. Več koroških Slovencev je došlo preteklo nedeljo v Ljubljano k veselici, ki jo priredi njim na korist ljubljanski »Sokol«. Slovenska društva so sprejela brate Korošce na ljubljanskem kolodvoru z društveno godbo. Veselice se je udeležilo tudi društvo »Drava« iz Beljaka.
V Celovcu je sunil nek dninar z nožem v trebuh nekega domobranskega vojaka, katerega so morali prepeljati v bolnišnico..
Za slovensko šolo v Št. Jakobu sc je po prizadevanju ondotnih rodoljubov nabrala lepa svota 15.000 K. Ker še manjka precej denarja, se vsetn Slovencem toplo priporoča, da podpirajo to domoljubno podjetje.
Smrt na plešišču. V neki gostilni v Pod-stražišču pri Celovcu so imeli preteklo nedeljo
ognjegasci veselico. Med plesom se je nenadoma zgrudil nek 40-letni polip. Vsi poizkusi ga poživiti, so bili brezvspešni. Mrtvo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Podkameu. Žalostna smrt! Iz plesišča v — mrtvašnico in v večnost.
Primorske novice.
Velika narodna slovesnost v Tolminu bo
dne 8. septembra. »Narodna čitalnica« blagoslovi in razvije svojo zastavo ter obhaja 45-letnico svojega obstanka. Tudi »Rokodelsko bralno društvo« blagoslovi in razvije istotako svojo zastavo ter obhaja 251etnico svojega obstanka. Prostovoljno gasilno društvo pa otvori svoj lastni dom. Vsa slavna slovenska društva se vabijo k udeležbi te narodne slavnosti. Do 15. avgusta naj se naznani število udeležencev.
Raznoterosti iz Trsta. Po daljšem odmoru se je zopet izvršil v Trstu ulom. Ulomili so tatovi v trgovino Castelli, dobili so v blagajni samo 590 K. To je že 32 ulom v Trstu in kaže, da še vedno nimajo pod ključem vse tatinske družbe. — V prsa se je ustrelila 32-letna prodajalka cvetlic Ida Matassi iz Florence. — Pred nekaj meseci je streljal v Trstu 31 let stari državni policijski stražnik Viktor Deni-poti na svojega hišnega gospodarja realčnega profesorja Budinicka, ker mu ta ni dovolil, da bi smel še en dan ostati v stanovanju. Sedaj je sodnijsko postopanje proti Denipotiju ustavljeno, ker so zdravniki izjavili, da ni bil tisti trenotek pri zdravi pameti.
Župnijski upravitelj šempeterske župnije pri Gorici je postal č. g. Ivan Breza vš če k.
Goriški mestni svet je sklenil najeti posojilo 150.000 K, ka se popravi in razširi kron-berški vodovod.
Samomor vojaka. Na ladiji c. kr. mornarice .Radecki' se je ustrelil pomorščak 9. kom-panije Anton Krauman.
Pri občinskih volitvah v Cerknem je v I. in II. razredu zmagala katoliška stranka, v 111. so po prelomljeni dani besedi po večini zmagali liberalci. Tu se je zopet jasno pokazalo, da se ne sme v političnih zadevah liberalcu nikoli verjeti. Saj liberalizem živi le od slepar-stva in goljufije. Vsak katoliški mož obširne cerkniške občine ima nauk, da nikdar ni dobro delati z liberalci kompromise.
p Livek. — Ivan Perat, p. d. Matije, je streho popravljal. Ko je bil ob slemenu, se mu je vrv odtrgala in je telebnil 'na zemljo, kjer je obležal nezavesten. Da ni takoj prišel na lice mesta Jožef Matelič, p. d. Agatin, ki mu je kot sanitejec naklonil prvo pomoč, bi bila številna in poštena Matijcova družina danes brez skrbnega gospodarja. Hvaležna Bogu za rešitev iz očitne smrtne nevarnosti, sta se Matijcova poslužila 251etnice svoje poroke in obhajala v ožjem krogu svojo srebrno pOroko se zahvalno peto sv. mašo, pri kateri so vsi gostje bili obhajani. Pač lep in posnemanja vreden izgled. — Soprogi našega vrlega podžupana g. Antona Hrast, p. d. Jurca, so v goriški ženski bolnišnici odrezali nogo. Tako so vzgledni gospodinji ohranili vsaj življenje. Te dni se je povrnila domov. Bog ohrani vzorno mater vzgledni družini.
' i z raznih krojev.
— Slovenci v San Frančišku. Ameriški slovenski listi priobčujejo naslednji poziv: Dragi rojaki! Gotovo vam je še v spominu ona grozna nesreča, katera je pred nekaj tedni zadela naše nekdaj krasno in bogato me-
sto San Francisco. Potres in ogenj sta uničila dve tretjini mesta. Na stotišoče ljudi je ostalo brez domovja, brez strehe brez denarja. Med temi ponesrečenci je tudi mnogo nas Slovencev in sploh Slovanov. Reveži smo prišli iz stare domovine, da si zboljšamo svoje stanje, da si ustanovimo lastna ognjišča; in ko smo se ravno bližali svojemu cilju, pa pride katastrofa ter nam s svojo neusmiljeno roko uniči plod naših žuljev. Zastonj je naše delo, zastonj naš trud; siromašni smo bili, siromašni smo. Mnogo nas živi v šotorih in barakah; prave hrane nimamo, naše žene obolevajo, naši otroci mrjo. V tej svojej bedi se obračamo do vas, dragi rojaki, ter vas prosimo za pomoč. Res je, da nam vlada nekoliko pomaga v prvi sili; ali to ne bo dolgo trajalo. Prišlo bode tudi slabo vreme, prišla bode zima—in potem bode trpljenje še večje. Vlada tudi ne pozna razmer posameznikov. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čegar namen je, zbirati darove ter jih deliti med one, o katerih se preiskovalni odbor prepriča, da so vresnici potrebni. Člani tega društva so: Martin Smrekar, predsednik; Fr. Turk, tajnik; N. Radovich, blagajnik: v preiskovalni odbor spadajo sledeči: Ivan Stariha, Josip Lampe, Ivan Golobieh, Peter Majerle in Nik. Juijevich. Vsi darovi naj se pošiljajo temu društvu. Nikar ne pošiljajte prispevkov na avstrijskega konzula, tudi ne na društvo »Rdečega križa«, ker po tih potih vaš denar ne bode nikdar prišel do Slovencev. Dragi rojaki! Ne prosimo vas mnogo. Prosimo samo, da bi vsak izmed vas daroval plačo enega dneva za svoje trpeče brate v Kaliforniji! Darujte trpinom en dan vašega truda in olajšali bodete njihovo trpljenje! Vsi prispevki naj se pošiljajo na sle deči naslov: Rev. Francis Turk, 2125 18th St., San Francisco, Cal.
Dodatno omenjamo, da v San Frančišku ni smrtno ponesrečil noben Slovenec. Ubiti so bili od Jugoslovanov, kakor je dosedaj znano trije Dalmatinci.
n Zahvala. Dne 29. maja zvečer nam je uničil požar naša poslopja in premičnine. Ker smo bili zavarovani pri naši »Vzajemni« v Ljubljani, in nam je ta točno in pošteno cenila in plačala škodo, smo jo dolžni vsakemu naj-topleje priporočati, ker pošteno, deluje. Na Velikem Ubelsketn, dne 9. rožnika 1906. Andrej Rebec, 1. r., Janez Mohorčič, 1. r., Ivan Poč-kaj, I. r., Franc Slivar, 1. r., Franc Premrl, I. r., Kari Premrov, 1. r., priča, Matevž Žeja, 1. r., priča.
Novice za abstinente.
a Na Angležkem je pri volitvi poslancev ki se je vršila lanskega leta za državni zbor, igralo veliko ulogo abstinenčno vprašanje. Organizirani abstinentje so nastopili pri volitvah s svojim programom, na katerega je bilo izvoljenih nič manj kot 156 poslancev. Popred jih je bilo samo 88. Med temi jih je 114 iz Angleškega in iz Valesa, 25 iz Irskega in 17 iz Škotskega. Sploh lahko rečemo, da je pri teh volitvah odločevala in zmagala abstinenca. Popred je na Angležkem bila »konservativna« stranka v večini, ki ima na Angležkem isti program, kakor v Avstriji stari liberalci, pri volitvah je pa zmagala »demokraška« stranka, ki se pa na Angleškem imenuje »liberalna«. Konservativci niso bili za abstinenco, »liberalci« po naše demokratje pa. Javno mnenje je bilo tako močno na strani abstinentov, da je moral celo poprejšnji vsemogočni minister in vodja konservativcev Chamberlain pri volitvah v svojem okraju izjaviti, da bo tudi on delal za postavo, da se ob nedeljah prepove
po gostilnah prodajati opojne pijače. Drugače bi ne bil izvoljen. Seveda so se potem absti-nentje iz njega norčevali, ker je iz strahu za mandat iz Savla postal Pavel, to je abstinent a Štirje ministri abstinenti vladajo sedaj na Angleškem, med njimi »delavski minister« (tacega.v Avstriji še nimamo) John Bu r n s, ki je eden prvih voditeljev angležkih abstinentov in je napisal izvrstno knjižico »Labor and drink«, — Delo in pitje, — katero bo »Piščai. ka« pričela prinašati v slovenskem prevodu. V predgovoru knjižice stoji: To predavanje je imel Mr. John Burns v Free Trade Hali, Man-chester, 31. oktobra 1904. Natlačena množin ga je poslušala kakor očarana in mu brej konca ploskala. Pripožnano je, da je to moj, stersko delo; priporočljivo, jasno in kratko, in trajne vrednosti. Delavska društva bodo skrbela, da se široko razširi med ljudstvom, a John Burns je iz preprostega delavca postal »delavski minister«.
a Na Irskem so imeli pretečenega meseca razna irska društva in zastopi v navzočnosii irskega kraljevega namestnika in pod predsed-ništvom frančiškana patra Alojzija, konferenco, kjer so se posvetovali, kako slaviti v jeseni petdesetletnico irskega apostola abstinence, frančiškana M a t h e w a. "V nagovori je predsednik naglašal, da na Irskem zanimanje za abstinenčno gibanje pojema. To je pa čisto naravno, ker sedaj se je že ves narod in vsa narodna društva zavzeli za abstinenci) tako, da ni več potreba posebnih abstinenčnih društev.
a Med Poljaki se je vstanovil ravnokar peti abstinenčni list z imenom Mlodziez (Mladina) za abstiner.tne ginmazijste. V (iali-ciji je organiziranih abstinentov že nad 5000, na Poznanjskein ima samo eno abstinenčno društvo Vyrvolenie že nad 1000 članov, nedavno je poljsko abstinenčno društvo E I elite r y a na prošnjo poslalo govornika v revo-lucijsko fabriško mesto Lodz na Ruskem in je v tako podivjanem kraju imelo uspeh, da je sedaj tam že nad 1500 abstinentov.
a V Lvovu so priredili meseca svečana med jetniki predavanja o abstinenci in jim razdelili abstinečnih časopisov in brošur. Jetniki so poslušali jako pazljivo in prosili naj i:i jim še večkrat priredili take govore in obljubili, da ko pridejo iz ječe, ostanejo abstinentje.
Drobtlne.
40 rudarjev utonilo. V Songuldaku ob Črnem morju je vsled povodnji voda udrla v rudnike. 40 rudarjev je utonilo. Voda je razrušila tudi ondotno cerkev, več mostov in Ins.
Stavci stavkajo v Kairi. Radi tega ondi že nekaj dni ni izšel noben evropski časopis. Stavkajoči zahtevajo osemurpk delavnik.
Za ravnatelja v zavodu sv. Jeronima v Rimu je imenovan Italijan msgr. Lucidi. Hrvaško časopisje protestira.
Temešvar pod vodo. Nad Temešvaroin se je utrgal oblak. Voda je preplavila mesto. Dve hiši sta se podrli, bati se je da se podere še nekaj hiš. Dva otroka sta utonila.
— Demonstracija trgovskih pomočnikov v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: I" [e bila demonstracija trgovskih pomočnikov, hi zahtevajo, da se prodajalnice prej zapirajo. Pred neko prodajalnico je bil izprožen revolver. Policija ie razgnala demonstrante.
Ulom v mrtvaško rakev. Iz Šopronja na Ogrskem poročajo, da so tatovi v Zinkendorln ulomili v rodbinsko rakev grofov Szchenyj: Tatovi so razbili mrtvecem lobanje in oclnesli mnogo dragocenosti.
Za jmeh In Kraten Jas.
Izborno zdravilišče. Saj pravim, tako iz-bornega zdravilišča pa šc ne. Ob dohodu tja jc tehtala moja hči 50 kg, ko se je pa vrnila domov, pa celili 80 kg več. — Beži, beži, saj „i mogoče! Kako dolgo je pa sploh bila v zravilišču? — Od 9. leta pa do možitve.
Iz šole. Cetrtošolec Andrej Korenina je imel za domačo nalogo »Domači prasec— Popisa Korenina je začel v zvezku tako-le: »Domači prasec. — Popis Andreja Korenine«.
Dobro opazil. Gost: »Povejte, natakar, le ie opazil tujec, da sem bil sedel na njegov klobuk ?« — N a t a k a r: »Seveda je opazil, — saj si ie vzel vašega!«
Zvest svojemu poklicu. Arona Jajtelesa, ki je svoje blago priskutno vsiljeval, sc trgovec mogel drugače iznebiti, da je poklical slugo, ki je vsiljivega krivonosca postavil pod kap. Ležeč na cesti Jajteles še vedno drobi proti vratom prodajalnice: »Torej me boste res odslovili brez kupčije?«
Ze osem dni čutim. Možak z dežele pride v mesto ter gre s svojo ženo v gledališče. V drugem dejanju se vprizori tudi grmenje in vihar. Ko drugič zagrmi, pravi žena: »Ali ti nisem pravila? Ze osem dni čutim v udih, da mora priti huda ura.«
Prostovoljno se proda gf^T" novi mlin
4 tečaji, tik obč. ceste, 1 uro oddaljeno od kolo-ivora Litija. Ponudbe ustno ali pismeno na Alojz. Žitnik, Vintarjevec, P. Šmartno p. Litiji. 1423 3-1
Prostovoljna prodaja.
V sredi prijaznega trga na Kranjskem "leiečl mlin se proda iz proste roke. Milu Je pripraven za mlinarski, strojarski. mizarski, ključavničarski ali kovarSki obrt. Pri mlinu Je nekaj sveta. Natančna pojasnila se zvedo pri lastnici p. Jerl Simon, poscsfnici na Vrl.nlki itev. 178, na katero naj se tudi nastavljajo ponudbe. Posredovalci so izključeni.	1425 3-1
Loterijske srečke.
Dunaj, 16 junija 26 81 84	62	12
Oradec, 16 junija 79 60 29	20	80
Trit, 23. junija 31 77 14	17	19
Line, 23 junija 81 27 37	74	63
Velika zaloga
W vsakovrstne opeke
(falz - cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke.	1361 4-2
Kandd-Katoo
n iir.dao poMftl-
ki imft UJkuxJ talM* kav«, a* * roTirote «UUU
tua okus iir.dmo po, Frijt.n lamo ■ tmanom I«» ■•(< Ib ■ lavjo varstveno anunko.
Zavoji po 'U kg 00 vinarjev > > >/• » 60 » Dobiva a« povsod.
O Cunard Line. o
Najprimernejša, na|ceneji« ln dobra voinja li
^ Ljubljane v Ameriko.
|t In ostane preko Trst« z brzoparnlkl prve angleike paro-brodne družbe „Cunard Line" to |e gotovo In se ne da vtalltl. Veliki moderno upi avl,eni snaint parnikl te drutbe odhajajo Iz Trsta vaake 14 ■.!. 1'ouk In vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlaatk, dosluienl uradnik državnih ieleznic in hišni posestnik v UubUanl Slomikov. nllce it. 96, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor leti več pojasnila, naj tu
Flismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvoru n cestah nlkdo ne fakm in tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	™ D 17


Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v $t. Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1316 8-3 Javna popolna gimnazija "SV
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
er^
Vožnja traja -jj™-----_____
dni 6 dni 3*iivr«tnaPnlilezi polov«™
in ostane
z najnovejšimi teta 1905 in 06zgrajenimi velikanskimi parnimi
w	»l^ordo sedaj vcliKj parnimi z 8-12pootmmi
ftjasnila daje zastopnik jfCgUnifl
ljubljana j^io^He-uiicelv.28
''Odhod izjjubljane vsaKi ponedele^.torek h četrtek v tednu.
pozor, Amerikanci
In vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo moških in ženskih
Ugotovljenih oblek
domačega izdelka. — Velika zaloga obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po zelo niiki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro mane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 736 7
Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.
Prof. Mfilliama
pristno ameriška lasna barva
Neprecenljivo čudovito sredstvr, ki lasem in bradi di zopet za vedno nazaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, da je bil kdaj siv. Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pabarva osivele ali obledele, ali rdeče lase ali brado svetlo, svetlorjavo, rjavo ali Črno.	1280 1
Pristna ameriška lasna barva AXA je dobra za lase in :a brado. Je zajamčeno popolnoma neškodljiva. Najpreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nič. Pospešuje rast las. Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne umaie in ne zamasti, ter ne pobarva kože. Ostane neiz-premenjena, nobeno umivanje ne more odstraniti prirodne barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli škodljive primesi.
Barvanje z ameriško barvo AXA daleč prekaša vsa druga barvanja zaradi preprostosti, zanesljivosti, stanovitnosti, ne-tkodljivostl in cenenosti. Na tisoče navdušenih priznanj. — Steklenica stane K 5'50.
Po povzetju ali Če se pošlje denar naprej razpošilja evropska glavna zaloga
Rivera - Parfumerie oo
Dunaj, lil., Eszterhazygasse 31.
Pomagajo hitro is zanesljivo za kaSelj, hrl pavost In zaslezenje.
izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek
Kartoni pe I K ... in 2 K ■ ■ ■
Poizkusni karton 50 vinar.
ySCHLEIMLOSENDE> 1996 32 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Brazny-jevo Froncovo žganje
neobhodno potrebno domače sredstvo
BrMevo milo s Franc, žganjem
podeljuje lepo belo polt, nežno mla-deniško svežo kožo.	781 3 I
Dobiva se povsod
Izjava.
Jaz Ivana Oven, soproga gostilničarja na Dobrovi, obžalujem, da sem obrekovaia Marijo Suhadolec, posestnika hčer v Dobrovi in njenega očeta Franceta Suhadolca, posestnika in mesarja v Dobrovi, in prosim oba odpuščanja, ter se obema zahvaljujem, da sta mi proti temu odpustila, da objavim ta preklic in da poravnam vse stroške. 1388	Ivana Oven.
1=1 P
5 •
R
N
n
B
L «
*
e h
1	•
S	'51
e	S
O	TJ
ESgr1
»
o
0)
0)
C
•*»
tff
t >
o M
(B
»
> i
S o
si
•.5, tli •ž «
fll 5 g .S
•M o
<§ gS
» £ N
a
^.Ss
Važnoza prodajalce!
8|4 damast-robcev za kavo -resami (Iraniami) rudeče, visn). in belo, komad K 1'—. 414 plaln. damast-gradl rudeče, v i šli i lil ro/.a, progasto, perilno meler K — 65. = 4|4 isto, najboljSe I. meter K - 811 Žepni robci z modem, pisanimi podobami tucal 80, 8S, in <J0 v , plbtn. namizni prll briaače, brl-salkc za kozarce itd. najceneje. Razpošilja po povzetju - Reference proste.	1408 3—1
Adolf Hofmann, Jkal-nica, Starkstadt, Češko.
Fr. Čuden
urar in trgovec na drobno ln debelo t
00 Ljubljani. 00
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union". Naj ti iije cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. 997 5
Najbolj« švicarska ure, po nizki oeni sc dobe pri S sloveči, po celem svetu znani tvrdki
" H. S u 11 ne r, Kranj.
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj ln poštnine prosto. ('Tisoče pohvalnih plsem.J
2
JOSIP POLAK
blvžl knjigovodja Fr. Čudna
Ljubljana, 8v. Petra cesta
pc.leg .HOTEL LLOYD".
§
TRGOVINA špecerijskega blaga in špirita na debelo in drobno.
Zdložena popolnoma s svežim blagom 9*7 D pod nizkimi cenami.	12—3

Eksport domačega brinjevca, hrušovca in jagodovo*.
l
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dne 5. julija 1906.
y n*	ifr^^s^Na^^i^
A. Sarabon u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajno apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26-9
f I
Podpisani slav. občinstvu uljudno Javi, da bode ordiulral vsako soboto
N/
v SRofjiloRi
v stanovanju gospoda tir. Zakrajideka ga Bobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih gobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis, 234 D 26-11 gobogdravnik v Ljubljani
1 II
J
L Luser-Jev obliž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scimrenk-a lekarna, DunaJ-Hnldllng
Zalite-I licnr • obliž za turiste vajte LUfcer-jev k 1"20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-10
e
.dS t. «D
E <
>
«9
O >
M
HO
•a*
,A m « r I k a".
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice 41
26-*2 (na dvorišču.) tis D
Amerik a".
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna cikorija.
3 §
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogale, figovo in sladno kavo
v
LJ u b 1J anl,
V.
S 9
If
8f
P
tt a
k P
3S L 3 O N O
i
uiaiuiiužžaiauauaiiuiaimmužuuumuimuuai^ Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko je s pomiki „Severno nemškega Lloyda" ^ ^f^lDBIlO
vtfe©-M
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. —mm
mm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■■
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri	1912 12-10
Edvard Taučar-jll, u KolodoorsKin Ulicah St. 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja .se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
* 1
s? "
a ■g
"c?
u
P<
I
A
ce d
0) o
fcsr* Učenca
za pekovsko obrt iz poštene krščanske hiše sprejme takoj Orosiav Bric, pekovski mojster Litija.	1274 3-3
»Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno
dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
je vaistvena znamka za
Ceres-jedilno mast
(iz Kokos-orehov) in
5>
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svolih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje.
I/.delovanjc se vrši pod Kemliko kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci C«re»-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku
r	S
rm\\\V7r.V\VXWAHH\V (W///IHMMr»*7//; 1 ■■ •:. -	Jt
"SI -in:"::.--. 1M	
	
v/s/s//'/// v.?/	
Rosskopf-patent
gld. 3-50
sistem Rosskopf
gld. 1*50
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila naj prodajam njene prave Roskopf patent anker
iief
remontoir ure s sidro za polovično ceno gld. 3*50, da pokaže cenjenim odjemalcem razloček med pravo F.osskopf-patent in takozvano »sistem Rosskopf-uro" ki stane pri meni le gld. 1 50. — Prava Rosskopf-patent ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s sidro teče v rubinih in služi 25-30 let; nasprotno postane »sistem Rosskopf ura" nerabna po nekaj letih. - Vsaka
I lahko
Rosskopl
rava Rosskopf-pater.t ura ima plombo, pism.
8
jamstvo s tvrdko kolesju.
,Rosskopf Frer" v okovu 1112 5-
Maks
Nnjvečjc svetinjo
fTgid, Pravo srebrna
5'~ remontoir-ura
c. kr. puncirana za gospode dame Iu dečke.
Z enojnim plaščem . gld. 3 — Z dvojnim B . . „ 4-— S 3 močnimi plašči Posebno fine jekl. ure Zlata plaque pločnata Prave „Omcga" ure . 14 kar. zlata ... od i4 kar. zlate verižice od 14 kar. zlati prstani .
Bobnel, urar, Dunaj IV.,
in najstarejša tvrdka ustanovljena 1840. na Dunaju in v Parizu — Zahtevajte mnj
s kukavico gl.2'50.
Stenske ure
gld. 2-80
Z biljem, 70 cm visoka gld. 3 50 Z bitjem liki zvon .
Z godbo......
Velike stenske ure, 100 cm Okrogle kuhinjske . . Bnby budilka, 1 zvonec Z dvema zvoncema . . Ponoči sveteča . . . I. a kakovost (2 zvonca) Z godbo na zvon (3 zvonci) ....
3 leta pismeno jamstvo. — Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja se le po povzetju.
Margarethenstrasse 27 v lastni hiši.
in zlato prosto.
Odlikovana z ,Grand Prix", častnim križcem . veliki cenik s 1000 slikami zastonj in poštnine
..Vzajemno zavarovalnica"
Dunajska cesta 19 v Ljubljani Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pioviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24—12

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Postavno varovano Viako ponarejanje In ponallskovanje kaznivo.
Edino prliten Jc Thlerryjev 2630 D balzam 52-26
le z zeleno znamko .redovnica". Btaronlavno noprekotno
firotl slabemu prcbavl|an|n, krčem v le-odcu, koliki, kataru, pranim boleznim,
Inllucncl Itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvo|natih steklenic ali ena velika specialna aleklenlct s patent, zamaškom K 5'— Iranko. Thtorryjevo eenU/oUJtko tnaailo, povaod mano kol non plut ultra
Rroll vi cm te *sko slsr m ranam, vnetjem, ranltvam, abacesom i oteklinam vseh vrat. Cena: 2 lončka K 3-60 se polije le proll povzetju alt denar napre|.
Likarnar I. Thiirry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broinra • tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko. V it logi v skoro vseb večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah
Preč. cerkvenim predstojnlftuom!
PriporoCamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
Kr mozaične plošče
Is cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 looo Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na PeSati, pošta Dol (Lusttal). Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo.
g
° (P	Klauerje«	ifi
l t »Triglav' g
(It je n ajbolj zdrav izmed lil _vseh liktžrjev._
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole
«1
j J. KLAUER, Ljubljana.
ttnlpečll napredek nove dobe!
Neobhodno potreben v pralnici
Neobhodno potreben Je (loviti v kuhinji

Pristen 1« a to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah a aoloni-jalnlm blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
MSIkerbastei S. 39 D 24 £4
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije T zalo hudo, težko ozdravljivo rano. že 40 let je izkazalo raečilno Tlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje.
— Razpošilja ec vsak dan. -
1 pujioa 70 vin. Proti predplačilu E S 16 se pošljejo 4 puSice, ali K 4 60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhija. Vel deli embalaže Imajo i a k o n 11 o deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove lil. 203.
Za nagluhe
jePlobnerjev novo-zboljšanj slušni bob-nič neobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih drža-^^^ vah.) Z velikim uspe-^^^^ „. 'V.	. hom se rabi, ako Sumi
ftk y	po ušesih in pri ner-
flB^^^^Ps^rf^^ voznem bolenju jL	t u S e s. Kdor ni po-
. polno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1215 6 5
C. POEHLMANN,
Wilhelmstrasse 10, Monakovo (Milnchen) W. H
Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišata; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostio sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	Ulm. O. K.

Brandy de Brunes
(Bosanski slivovec)
___ najfinejše, staro blago
razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrich-a, Foča- Bosna. 1354 10-2
a/v^^j^^-Dv^V^^T^* -tnfV^—rrV-ar" , *i
Kratko a dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47'- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Freilauf gld. 2 — več. Mul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1*50, 1'70,2'10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Mulliplex Fahrrad-Indu-strie Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 4




LfuMjano .Tncin 1f Ariilin UuMjann
Pred Škofijo 3 W V9IU nVI Ulll Pred Škofijo 3
priporoča
= svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen =
kakor: črne domače, lncerne ln rndeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, in korenje za krmo. Baznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšniee, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Poftftnim potom izvrftujejo ae naročila točno in aolidno.
m
B
167 26—22

J
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška TIskarna'.