Delavsko samoupravljanje Važnejši sklepi delavskega sveta 2. REDNO ZASEDANJE Po poročilu uprave podjetja ugotavlja DS, da so velike težave z investitorjem avtoceste, ki nam ne priznava v celoti izvršena dela. Z ozirom na tako stanje je DS sprejel naslednji sklep: delavski svet naroča upravi podjetja, da v zvezi z gradnjo AC Ljubljana—Zagreb, sektor Brega-na—Prilipe, kjer gradi naše podjetje, ukrene naslednje: 1. Predračun za dela mora biti realen, cene utemeljene. Delavski svet ne pristane pod nobenim pogojem, da gredo dela v izgubo, t. j. v škodo tega kolektiva. 2. Investitorja je treba strogo opozoriti, da priznava dejansko izvršena dela, katera je naše podjetje, t. j. izvajalec upravičen zaračunati, nairočnik-investitor pa plačati. 3. Sklene se z investitorjem za avtocesto t. j. investicijsko grupo fiksno pogodbo o prevzemu gradbenih del. 4. Investitor in zastopniki investitorja so dolžni ustvariti znosno vzdušje z našimi člani kolektiva, zaposlenimi na AC. Dosedanji odnosi niso primerni. 5. Investitor je dolžan redno mesečno plačevati dela, zaračunana v situacijah. 6. V kolikor se navedeno stanje ne izboljša, predvsem v pogledu priznavanja izvršenih del, rednega plačevanja in odnosov, naj o tem uprava podjetja obvesti Izvršni svet LRS, v skrajnem primeru pa dela na avtocesti ustavi, čim se to stanje ne uredi. Na predlog upravnega odbora je DS imenoval 8 komisij, ki bodo poslovale v tekoči mandatni dobi. Prve tri komisije smo dolžni imenovati po zakonu, medtem ko je ostalih 5 komisij imenovanih v okviru delavskega sveta. V komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij za Celje so bili ime- novani: Turnšek Rozika direkcija predsednik Knez Anica direkcija tajnik Pepelnjak Emil Celje član Arhanič Jože Celje član Gajšek Maks CO član V komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij za Trbovlje pa so bili imenovani: Rožman Franc, predsednik Drnovšek Mira, tajnik Luteršmid Franc, član V komisijo za varstvo žena, mladine in invalidov so bili imenovani: Koželj Rudi Celje predsednik Naglav Lea Direkcija tajnik Bevc Jože CO član 3. V disciplinsko komisijo so bili imenovani: Franič Ivo Vuga Jure Bevc Jože Furlan Rudi Ribič Martin Celje Direkcija CO predsednik član član nam. člana nam. člana Celje Žalec 1 člana in 1 namestnika je predlagala sindikalna podružnica. 4. V komisijo za investicije so bili ime- novani: Zaletel Tine CO predsednik Sever Ivan Direkcija tajnik Kanzian Robert Velenje član Košir Valter CO član Novak Mihael Trbovlje član Cimerman Jože Štore član Franič Ivo Celje član 5. V komisijo za licitacije so bili imenovani: direktor, glavni inženir, računovodja, šef komerciale, glavni kalkulant, šef tehničnega oddelka, šef za obrtna dela, šef CO, šef gradbišča, predsednik UO, predsednik DS. 6. Komisija za plače: inž. Žlajpah Drago Celje predsednik Arnuš Ludvik Direkcija tajnik Škoflek Milan CO član Zrnec Franc Trbovlje član Košenina Maks Žalec član 7. Komisija za delovne odnose: Vitanc Franc Direkcija predsednik Lang Venceslav Direkcija tajnik Cerjak Martin Žalec član Mestrič Rudi Trbovlje član Funkl Rafko Gomilsko član 8. Stanovanjska komisija: Medved Jože Celje predsednik Furlan Rudi Celje tajnik Lesjak Stanko Velenje član Vukič Drago CO član Hutinski Stefan Trbovlje član Delavski svet razpravlja o ražporedu sredstev skladov, doseženih po zaključnem računu za leto 1957. Razpoložljiva sredstva d. Neizk. ostanek sklada za samostojno razpolaganje iz prejšnjih let din 1,301.445 2. Doseženo iz dohodka v letu 1957 din 57,811.940 Skupaj din 59,113.385 Po podrobni razpravi glede potreb po posameznih skladih sklene DS naslednji razpored gornjih razpoložljivih sredstev: 1. Skladu osnovnih sredstev se razporedi za plačilo 25% lastne udeležbe pri nabavi avtobusa in za kritje garancijskih pologov pri investicijskih posojilih din 6,000.000 2. Skladu skupne porabe celoten ostanek sredstev din 53,113.385 Ta sredstva se koristijo na podlagi programa o koriščenju tega sklada. 3. Skladu obratnih sredstev se razporedi vse zneske 25% rezerve, ki nastanejo ob črpanju gornjih skladov za investicije (predvideno din 9,780.000) Skupno razporejeno din 59,113.385 Sredstva, ki bodo preostala na skladu osnovnih sredstev po vrnitvi garancijskih pologov, se uporabijo predvsem za gradnjo objektov delavskih naselij. Po podrobnem pregledu možnosti in potreb sprejme DS naslednji sklep: PROGRAM ZA KORIŠČENJE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE V LETU 1958 1. Investicije skupne porabe a) stan. zgradbe 15,000.000 b) objekti del. nas. 20,420.000 c) adapt. poč. dom. in bivaka 3,700.000 39,120.000 2. anuitete za stan. blok (iz 1957) 1,000.000 3. Štipendije 1,000.000 4. Strokovno izpopol. 1,200.000 5. Za kulturne potrebe del. in njih razvedrilo (potom sind. podruž. v podij.) 750.000 6. Za ostale namene 94.490 7. 20% pnorač. prisp. od 5 in 6 168.895 8. 25 % rezerva od I a-c, ki se razporedi v sklad obratnih sredstev 9,780.000 Skupno 53,113.385 Od sredstev pod tč. 1 a) se nameni 7,500.000 din za gradnjo 4-stanovanjske hiše v Trbovljah, ostala polovica pa bo porabljena na področju Celja. Za razvedrilo in zadovoljitev kulturnih potreb kolektiva bodo skrbele sindikalne podružnice v podjetju, zato z zneskom pod 5 razpolaga upravni odbor sindikata, na katerega bančni račun je navedeni znesek treba nakazati. Pregled investicijskih posojil Delavskemu svetu je bilo podano poročilo o najetju posojila za nabavo strojev in opreme. Na podlagi tega poročila je sprejel DS sklep, da se najame investicijsko posojilo v višini 106,790.881 din in sicer po posameznih dejavnostih takole: 1. Visoke gradnje in obrt 76,544.881 2. Nizke gradnje 23,271.000 3. Avtobus 6,975.00« Iz investicijskega posojila bodo najeti naslednji stroji in oprema: din 2 žerjava 3 ročne sikneparje 3 Bob mize z vodili 2 strojni vitli 1 ekshaustor z odvodi 2 električna pervibratorja 9 mešalcev za malto in beton 2 kam ion a-prek uc. TAM 4.500 1 verižni mizarski rezkar 1 ročna elektr. krožna žaga 1 ročna verižna žaga 1 teraco brusilni stroj 1 brus. stroj terz. z gib. osjo 21.700.000 1.950.000 500.000 1.300.000 11.200.000 1.200.000 6,500.000 12,000.000 520.000 115.000 165.000 120.000 za kov. 420.000 1 aparat za preizkus šob 32.000 1 hidravlično avtodvigalo 160.000 2 elektrovirtalna stroja 60.000 1 skobelni stroj za kovine 3,217.945 1 univerz, rezk. stroj za kovine 5,814.936 1 tal. in kalilna peč za silium 700.000 1 vzmetno kladivo 2,400.000 1 OHM meter za dol. zemlj. upor. 250.000 1 hidravlična stiskalnica 2,000.000 6 elektrokalorifarjav 480.000 1 steberni vrtalni stroj 1,340.000 1 hidravl. žaga za kovine 1,200.000 65,344.881 + obratna sredstva 11,200.000 Skupaj 76,544.881 Iz II. posojila za nizke gradnje bo nabavljeno: 2 kiperja Csepel 6,060.000 3 dumperji 14,211.000 1 vibracijski nabijač 3,000.000 Skupaj 23,271.000 Iz III. posojila za avtobus bo nabavljeno: 1 avtobus 6,975.000 Dodatno je bila po delavskem svetu zaradi nujne potrebe odobrena nabava 2 ni-velirjev iz prostih sredstev v vrednosti ca. 500.000 din. 3. REDNO ZASEDANJE finančnem položaju, da pod takimi pogoji ni izgleda za nadaljnji uspeh. DS je pooblastil direktorja podjetja, glavnega inženirja in predsednika DS, da si detajlno ogledajo poslovanje gradbenega podjetja v Slov. Konjicah in dajo predlog za priključitev k našemu podjetju. Po dejansko ugotovljenem stanju je DS sprejel sklep, da se prevzame GP Slov. Konjice in priključi našemu gradbišču v Slov. Konjicah. Investitorju za gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb so bili sporočeni sklepi DS. Ker se stanje kljub temu ni izboljšalo, je na pismeno zahtevo podjetja kot izvajalca del pri gradnji AC investitor sklical arbitražno komisijo, katera je obravnavala naše zahteve in stališče investitorja. Arbitražna komisija se je sestala dne 13. 7. 1958 ter je bil dosežen naslednji sporazum: 1. da se kot osnova za ponudbo vzame uradni predračun; 2. da se dodatna dela obračunavajo po istih načelih, kakor so zajeta v predračunu, v kolikor niso v naslednjih točkah izvzeta; kot dodatna dela se smatrajo vsa, kjer se spremeni način dela in tudi nova dela; 3. kot faktor se osvoji za delo z delavci podjetja 2,56, a za delo z mladinskimi brigadami 0,80 na njihove neposredne bruto plače; 4. investitor doplača na vse pozicije obračuna 4% kot nadomestilo za nadure, terenski dodatek in fonde; 5. investitor pristane na cene po ponudbi izvajalca za naslednje pozicije: — na valjanje nasipov z valjarji in ježi prizna fiksno ceno 72 din/m3; — za delo z bagri in buldožerji prizna fiksno ceno po ponudbi izvajalca s tem, da prizna delo z vlačilcem in plugom enakovredno delu z buldožerjem; — da se prevozna cena tampona računa po 454 din za tono na razdalji 5 km s tem, da se teža obračuna po izvidu Zavoda za preiskavo materiala. S tem je spor med strankama poravnan. Pri upravi podjetja so se pred kratkim zglasili predstavniki občine Slov. Konjice in gradbenega podjetja Konjice s predlogom, da bi se njihovo gradbeno podjetje pridružilo k našemu podjetju — gradbišču v Slov. Konjicah. Kot vzrok za tako odločitev so predstavniki navedli, da to podjetje nima sposobnega vodilnega kadra, da so v težavnem V smislu zakona o delovnih razmerjih je podjetje izdelalo osnutek pravilnika o HTZ. Celotni pravilnik o HTZ je bil delavskemu svetu prečitan. K pravilniku je bil predelan tudi pravilnik o nabavi, evidentiranju in uporabljanju osebnih zaščitnih sredstev pri delu, ki je sestavni del pravilnika o HTZ. Oba pravilnika je DS v celoti potrdil z upoštevanjem pripomb iz gradb. Trbovlje in sklepa, ki ga je v nadaljnjem sprejel: Ker .pravilnik o delavnih razmerjih ne obravnava kaznovanja, kdor se higiensko-tehničnih sredstev namenoma ne poslužuje, je bilo sprejeto, da se take osebe kaznujejo z denarno kaznijo do 5 % neto plače in nosijo vse posledice nesreč pri delu. Zaenkrat ostane pravilnik HTZ še v kompetenci komisije za delovne odnose, komisija HTZ pa bo imenovana na prihodnjem zasedanju. Poročilo predsednikov komisij DS Komisija za plače se je sestala enkrat in to po vprašanju obravnave tabele terenskega dodatka. Dalje je komisija v zadnjem času izravnala tarifne postavke delavcev po gradbiščih. Tako izravnane tarifne postavke so bile poslane (celotni seznami delavcev) na gradbišča s tem, da pošljejo svoje pripombe. Vsi delavci v podjetju so razdeljeni v grupe poklicev in bo tako možna medsebojna primerjava istih. V kolikor pripomb v določenem roku ne bo iz gradbišč bodo izdane odločbe o določenih tar. postavkah. Stanovanjska komisija je na svoji seji obravnavala vložene prošnje in dala negativne odgovore, ker družinskih stanovanj v podjetju ni. Predsednik komisije je bil še mnenja, da naj bi delavski svet predpisal komisiji naloge, ki jih naj izvršuje, ker sicer ne ve kakšno je njeno konkretno delo. Tov. direktor je pojasnil, da je komisija zato postavljena, da zbira ves material o stan. zadevah, pregleduje prošnje in stav-lja delavskemu svetu svoje predloge, medtem ko komisija v pogledu dodeljevanja stanovanj nima nobenih kompetenc. Vse to rešuje na predloge iste DS ali UO. Komisija za delovne odnose je proučila sprejem vajencev v podjetje, štipendistov, požarno varnostne ukrepe in predvidela izpite za pridobitev kvalifikacije in polfcvali-fikacije. Skupno je bilo sprejetih 36 vajencev raznih strok, tako da je zadoščeno potrebam delavnic. Komisija za delovne odnose je ugotovila, da komisija, ki je bila v lanskem letu postavljena za .periodične izpite vajencev ni ničesar pokrenila in je zaradi tega dobila opomin od UO. Štipendije so bile razdeljene skladno s sklepom UO, v kolikor pa kateri od teh kandidatov ne bo sprejet v šolo, bodo štipendije podeljene drugim prošnjikom. V podjetju bo v zimskem času organiziran seminar za dosego kvalifikacije za delavce. Stroške seminarja bomo krili iz sklada za kadre gospodarstva pri OLO Celje. Kvalifikacije za delavce. Stroške seminarja bomo krili iz sklada za kadre gospodarstva pri OLO Celje. Dalje bodo v okviru podjetja organizirani izpiti za pridobitev polkvalifikacije. Obvezen bo predpisan učni program. Imenovana je izpitna komisija: ing. Ciuha, Koželj Rudi, ing. Cijan Ivan in Vitanc Franc. Na obratu Gomilsko in centralnih obratih bo ustanovljena stalna gasilska ekipa, ker ravno na teh dveh obratih obstaja največja možnost požara. Obrat Gomilsko in CO morata imeti odnosno izdelati od vseh vrat dvojnike ključev. Dvojnike je treba namestiti v omaro s steklenimi vrati. Vsi avtomobili, ki garažirajo v CO morajo imeti preko noči ključe. Predsednik komisije za osnovna sredstva je predložil delavskemu svetu seznam dotrajanosti in izrabljenosti osnovnih sredstev s predlogom, da se ta sredstva odprodajo in razhodujejo. DS je predlog odobril in imenoval posebno komisijo za prodajo osnovnih sredstev v sestavi: Vuga Jure, Zaletel Tine, Ilc Stefan, Košir Valter, Lang Venceslav. Prodaja osnovnih sredstev se lahko vrši gospodarskim organizacijam in civilnim osebam v smislu Ur. lista FLRJ številka 27/58 čl. 525. V naslednjem je komisija za osnovna sredstva podala še poročilo o izvršitvi programa nadomestitve osnovnih sredstev za leto 1958 iz amortizacijskega sklada in iz posojila. Nadurno delo V smislu 176 a in spremenjenega 17$ člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53/57, spremembe v Ur. listu FLRJ št. 26/58) sprejme DS naslednji s klep: 1. Pri splošno gradbenem podjetju »Beton« Celje se uvede nadurno delo ob naslednjih pogojih; a) pri delih, ki morajo biti po svoji naravi brez presledka končana; b) če je nujno potrebno, da se prepreči kvarjenje surovin, ali materiala, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih; c) če gre za sezonsko delo; č) pri delih, za katera je potrebna specializirana delovna sila. 2. Nadurno delo iz prejšnje točke sme trajati največ 12 ur v tednu oz. 48 ur mesečno. 3. Ker gre v konkretnem primeru za sezonsko delo in nastaja še občutno pomanjkanje nekvalificirane in kvalificirane delovne sile, vzporedno s tem pa so še kratki dogotovitveni roki objektov, naroča delavski svet upravi podjetja, da v smislu 4. odstavka 178. spremenjenega člena Zakona o del. razmerjih, takoj zaprosi svet občinskih ljudskih odborov, pristojnih za delo in delovna razmerja za soglasje uvedbe nadurnega dela, daljšega kot 12 ur v tednu. Prošnje je vložiti pri naslednjih Občinskih ljudskih odborih: Celje, Žalec, Šoštanj, Konjice, Trbovlje, Zagorje. 4. Po pristanku ObLO o odobritvi nadurnega dela, daljšega kot 12 ur na teden, se kljub določilu 2. točke tega sklepa uvede nadurno delo v tem podjetju, ki traja več kot 12 ur na teden, vendar največ 24 ur na teden ali 96 nadur na mesec. 5. Sklep o uvedbi nadurnega dela velja od 10. 7. 1968 do preklica. 6. Direktor podjetja je pooblaščen, da odreja nadurno delo pismeno, skladno s tem sklepom. Delavski svet je pregledal in potrdil pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov. Moderno urejena in dobro mehanizirana gramoznica podjetja rešuje problem gramoza in peska predvsem za gradbišče Celja in Velenja K osnutku izdelave pravilnika je DS sklenil, še dodati člen, s katerim se dovoljuje direktorju podjetja koristiti osebni avtomobil brez posebnega naloga v mesečnem pavšalu 400 km. Pavšal se obračuna po 13 din za kilometer. K temu sklepu delavskega sveta je potreben še temeljni pristanek OLO Celje. Tov. Rajh Vlado ni le dober predsednik D S, temveč tudi dober vodja gramoznice 4. REDNO ZASEDANJE Po poročilu računovodje podjetja je DS pregledal doseženi rezultat poslovanja v prvem polletju tega leta, ki je naslednji: 1. AKTIVA Osnovna sredstva (nabavna vrednost, instalacije, odpisni del OS) din 345,144/m Sredstva skladov in posojila din 150,988/m Obratna sredstva: zaloge 199,333 denarna sredstva 18,000 terjatve 159,954 ostalo _ 13,621 390,908/m Skupno aktiva din 887,010/m 2. PASIVA Viri osnovnih sredstev (sklad OS, dobavitelji investicij, posojilo za investicije) din 343,719/m Skladi podjetja din 156,035/m Viri obratnih sredstev: obveznosti do banke 167,559 upniki 143,676 proračun in ostalo 56,721 obv. do kolektiva 15,947 ostale obveznosti________________ 2,354 387,256/m Skupna pasiva din 887,010/m Obračun proizvodnje pokaže za čas od 1. 1. do 30. 6. 1958 naslednji rezultat: Doseženi celotni dohodek: din 509,467.972 Nastali stroški poslovanja (brez plač) din 368,875.267 Dosežen dohodek din 140,592.705 958.455 Razdelitev dohodka: Prispevek iz dohodka občinam Prispevek iz dohodka federaciji 4,052.180 Prispevek v rezervni sklad podjetja Za osebne dohodke (predlog) Razdeljen dohodek din 5,010.635 din 1,434.965 din 134,148.005 din 140,592.705 Vrši se razprava, kako naj se razdeli oziroma razporedi del dohodka, ki presega osebne dohodke (plače) po tarifnem pravilniku. Stanje osebnih dohodkov je naslednje: Dosežena sredstva za osebne dohodke po periodičnem obračunu z dne 30. 6. 1958 din 134,148.005 Izplačani osebni dohodki po tarifnem pravil. din 122,340.320 Ostane za osebne dohodke nad TP din 11,807.703 Zaključek razprave glede razdelitve tega presežka je ta, da je potrebno z ozirom na to, da podjetje ob koncu preteklega leta ni izplačalo vseh presežnih sredstev, kot plače, ampak jih je delavski svet razporedil v sklad skupne uporabe za gradnjo stanovanj, se — dajo razporediti čim večja sredstva za osebne dohodke. To je potrebno predvsem zaradi tega, ker je gradbena sezona na višku in je stanje glede delovne sile kritično. Z ozirom na te okolnosti sprejme DS sklep, da se v skladu s členom 52 in 54 tarifnega pravilnika presežek razdeli tako, da odpade na premijo 20 %, na plače za razdelitev kolektivu pa 80 %. V sklade se po tem obračunu ne doti ra, ker je znesek presežka minimalen in ker je bila ob koncu leta dodeljena skladom zadostna vsota. Pravico do deleža iz presežka imajo vsi člani kolektiva, ki so v letošnjem letu zaposleni pri našem podjetju več kot tri mesece. Po predlogu upravnega odbora je DS sprejel sklep za ureditev tarifnega pravilnika in uvedbo nekaterih novih delovnih mest. Tako so ibila uvedena nova delovna mesta pri vodilnem osebju, pri visOkostro-kovnih uslužbencih, pri srednjestrokovnih uslužbencih, pri visokokvalificiranih delav- cih in nekaterih poklicih polkvalificiranih delavcev. Delavskemu svetu je bil predložen pravilnik o nagradah za izboljšave in racionalizacije. DS je ta pravilnik v celoti potrdil in je tudi objavljen v tej štev. Glasila. Združitev projektivnih oddelkov Na željo ODO Celje bo v Celju ustanovljeno večje projektivno podjetje v katerega bi se vključili vsi obstoječi projektivni biroji v Celju med njimi tudi naš. DS je sklenil, da se naš projektivni biro priključi skupnemu projektivnemu podjetju pod pogojem, da sedanji uslužbenci našega projektivnega biroja izpraznejo družinska stanovanja last »Betona«, ter da prevzame novo projektivno podjetje vse štipendije, ki jih trenutno daje naše podjetje slušateljem Gradbene fakultete arhitekt-skega oddelka. Predsednik republike Josip Broz-Tito v razgovoru s predsednikom OLO Celje, tov. Rikom Jermanom. Naš mladi fotoamater je ves nasmejan od sreče in zadovoljstva prinesel v uredništvo Glasila posnetek, katerega je uspel napraviti ob priliki obiska našega maršala Tita v Celju Reorganizacija V tem času v celjskem okraju .intenzivno proučujemo gradbeništvo in gradbene obrti. Da bi bili vsi gradbeni kolektivi, kot najbolj zainteresirani spoznani v celoti s predlogi, ki pomenijo radikalno spremembo za to panogo, vam jih na tem mestu na kratko posredujem. 1. V zadnji številki glasila smo na kratko poročali o študiji o specializaciji in kooperaciji v gradbeništvu. Vodilni ljudje v Celju, predvsem predsednik OLO tovariš Jerman Riko, so pokazali izredno zanimanje za izsledke tega referata ter izrazili tudi željo, da bi se predlogi konkretizirali na razmere našega okraja in uresničili v praksi. V ta namen je bila imenovana s strani okrajnega ljudskega odibora posebna komisija, ki te predloge sedaj pripravlja. Kot prvi najbolj pereči problem se sedaj obravnava reorganizacija stavbene obrti, ki v kapaciteti in tudi po stopnji organizacije dela najbolj zaostaja. Kot drugo nalogo proučuje vzporedno komisija tudi organizacijo samih gradbenih podjetij, sodelovanje z industrijo gradbenega materiala, organizacijo projektiranja itd. Načelnim predlogom naše komisije so (prilagojeni že tudi predpisi o stanovanjski izgradnji v občini Celje, ki služijo obenem tudi kot osnova za predpise ostalih občin okraja. Predlogi komisije so dobili svoj odraz tudi v okrajnem perspektivnem planu, prav tako pa tudi v predlogu 5-letnega plana občine Celje. Iz vsega tega sledi, da je v teku vsklajena velikopotezna akcija za reorganizacijo in napredek gradbeništva v našem okraju. Predlogi, pa bodo ostali seveda samo mrtva točka, če jih ne bodo prav v temelj razumeli in osvojili naši gradbeniki. 2e samo dejstvo, da se organizaciji naše panoge v samem okraju posveča tolikšna pozornost, pomeni važen pozitiven korak naprej v gledanju na gradbeništvo. To je seveda posebno v današnjem času lahko razumljivo. Pred vsemi komunami je eden najtežjih problemov — stanovanjska izgradnja. Ogromen obseg te izgradnje in seveda s tem zvezanih stroškov upravičuje napore, da se ta izgradnja temeljito prouči, tako, da bi se tako čimbolj racionalizirala, pocenila in kar je tudi važno pospešila. Ugotovimo lahko torej predvsem eno: Merodajni forumi v našem okraju in verjetno u gradbeništvu ■tudi povsod drugod, so zelo živo zainteresirani na napredku gradbeništva in so pripravljeni, seveda v mejah realnih možnosti, storiti vse, kar je v njihovi moči za napredek naših podjetij in obratov. Od gradbenih in ostalih z našo panogo tesno povezanih kolektivov pa seveda za-visi, če bo ta akcija dala rezultate, ki se upravičeno pričakujejo. Cilj ukrepov, ki se pripravljajo je doseči, da bi bila naša gradnja, prav posebno pa še stanovanjska, vzorno organizirana, kvalitetna, hitra in čimbolj poceni. Gradbeniki točno vedo kakšne mere so bile potrebne v industriji, ker so si postavili iste cilje. Za dosego takšnih smotrov so se v industriji obnesle predvsem: mehanizacija, to je zamenjava ročnega dela s strojnim delom; serijska odnosno masovna proizvodnja, to je proizvodnja velikega števila enakih artiklov — proizvodov; specializacija tovarn odnosno obratov, kar pomeni, da se osredotočijo na izdelke samo določenih vrst proizvodov, da se za tako proizvodnjo specialno organizirajo, usposobijo, štreni rajo; dobra priprava dela, točno vnaprej proučeni tehnološki proces, ki preprečuje zastoj, določa v naprej točno nalogo vsem sektorjem dela v podjetju itd. Priprava dela mora biti dolgoročnejša, to se pravi perspektivna, planiranje razvoja, dolgoročna pogajanja, po drugi strani pa tudi kratkoročna, to je operativna priprava. Kooperacija, odnosno koprodukcija med sorodnimi podjetji odnosno poslovnimi partnerji, kar je v ozki povezanosti s specializacijo, je seveda nujna. V tem primeru posamezno podjetje izdeluje torej le tiste proizvode, za katere so se specializirali, torej tiste, pri katerih se najracionalnejše, to je najsmotmejše koristijo sredstva, stroji, investicije ter strokovni kadri. Beseda kooperacija pomeni pogodbeno poslovno sodelovanje med podjetji. Tako lahko sodelujejo podjetja n. pr. pri nabavi, prodaji, študijah, pri laboratorijskih preizkušnjah, pri nakupu, licitacijah, pri gradnji skupnih skladišč itd. Koprodukcija pa pomeni neposredno sodelovanje v sami proizvodnji. Tipični primer koprodukcije je gradnja stanovanjskih objektov, kjer redno sodeluje v sami izgradnji vedno več podjetij predno je objekt gotov. Drug primer so n. pr. strojne tovarne, ki sestavljajo dele strojev, ki so bili izdelani v več tovarnah. TAM ima n. pr. nad 40 koproducentov itd. S študijo, ki sem jo že omenil, je bilo dokazano, da veljajo tudi v gradbeništvu za dosego hitrega tempa napredka v bistvu isti prijemi, le da jih je seveda potrebno prilagoditi posebnostim v naši panogi. Ukrepi, ki so povzročili nesluteno hiter in uspešen razvoj industrije so torej tudi elementi napredka v gradbeništvu. Sele osvojitev teh metod in načel je omogočila industriji, da je postala to, kar je danes. Gradbinci dostikrat z neprikrito zavistjo gledamo na industrijo, na njene pogoje in razmere. Pozabljamo pa pri tem, da je bil tudi tam težak začetek, da je terjal mnogo dobre volje, napora in predvsem naprednega gledanja. Izkušnje iz industrije lahko naša panoga zelo bogato izkoristi, saj nam iste omogočajo takšen razvoj neprimerno bolj pospešiti. Zato pa so potrebna predvsem in na prvem mestu napredna gledanja na te probleme, gledanje preko plota, velikopoteznost v vsem. Sele metode in prijemi v industriji, ki sem jih torej omenil so omogočili, da so te panoge postale — kot pravimo — visoko akumulativne, to je takšne, ki ustvarjajo veliko presežno vrednost, visoko rentabilnost, visok dobiček. V novih pogojih delitve dohodka so seveda visoko akumulativna podjetja in stroke upravičeno znatno na boljšem. Ker pač več prispevajo k povečanju narodnega dohodka, so polno upravičena, da so za proizvodne uspehe bolje nagrajena. Ako bo šlo gradbeništvo po stopinjah kot jih mi predlagamo, to je po stopinjah postopne industrializacije, bo postopoma seveda postajala tudi remtabilnejša, donosnejša panoga. To pa je seveda tudi edina pot, ki vodi k izboljšanju razmer v naši stroki, predvsem k povečanju osebnih dohodkov in k stabilizaciji razmer v naši panogi. Pot napredka in pot lepše perspektive, to je naš namen. Gradbeni kolektivi morajo predvsem ta naš namen res dobro in pravilno razumeti in sem mnenja, da potem tudi ne bo težav pri ostvaritvi naše predlagane reorganizacije. Osnovni predlogi komisije so naslednji: 1. Priprava dela. Komisija je mnenja, da morajo občine v našem okraju izdati enotne predpise za stanovanjsko izgradnjo, ker bi sicer različni predpisi pomenili znatno oviro pri naši zamišljeni organizaciji. Prav tako je mnenje komisije, da mora okrajni ljudski odbor izdati enotne predpise za projektiranje in revizijo projektov za stanovanjsko izgradnjo. To je razumljivo, ker gre tu v glavnem za tipske načrte, ki morajo biti izdelani z največjo natančnostjo, točno prekalkulirani, tako, da izvajalci ne bodo imeli večjih težav pri izvajanju del. Za takšno delo je treba v okrajnem merilu usposobiti močno projektivno podjetje, ki bo imelo kader, ki bo kos tako postavljenim nalogam. Prav tako je komisija bila mnenja, da je potrebno, da se predvsem kot organizatorja stanovanjske izgradnje določi zavod za stanovanjsko izgradnjo kot enotni veliki investitor. Le-ta bo zbiral naročila podjetij, zavodov, ustanov, pripravljal in nadziral izdelavo načrtov, organiziral velika gradbišča ter oddajal in nadziral samo gradnjo. V takem zavodu vidimo osnovne možnosti z velikopotezno organizacijo gradbenih del, v čemer so pravzaprav glavni elementi pocenitve stanovanjske izgradnje. Komisija je prav tako določila pravo vlogo tudi stanovanjskim zadrugam, ki naj bi bile predvsem mobilizatorji sredstev predvsem privatnih stanovanjskih interesentov, ki bi se združevali v take interesne zadruge, v sklopu podjetja, ali skupine podjetij in tako pripomogli k reševanju stanovanjska vprašanja. 2. Organizacija gradbenih izvajalcev. Kar se tiče gradbenih [podjetij je komisija po proučitvi številnih možnih variant, ki sicer vse pomenijo znaten korak naprej, končno prišla do zaključka, da naj bi se organiziralo iz sedanjih celjskih podjetij, razen Gradisa, eno močno podjetje z notranjo specializacijo. Tako podjetje bi imelo okoli 2 do 2,5 milijarde letne kapacitete, kar je ravno pravilen obseg, da je možno tako gradbeno podjetje res dobro organizirati. V podjetju bi obstojali specializirani gradbeni obrati in sicer: — obrat za zemeljska dela in kanalizacijo ter pilotažo; — obrat za betonske elemente in prednapeti beton, eventualno z betonarno; — obrat za zidarska dela; — obrat za tesarska dela; — obrat za omete; — obrat za oder. Prav tako naj bi bili v sklopu podjetij po možnosti tudi vsi večji investicijski obrati gradbene dejavnosti za vse vrste obrti in instalacijskih del. Tako predvidevamo v tem sklopu še: — obrat izdelkov iz žlindrinega betona ali lahkega betona; — obrat cementnin in teraca (umetni kamen); — obrat mizarstva (vsaj en del); — obrat pečarstvo; — obrat soboslikarstvo; — obrat vodne instalacije; — obrat elektroinstalacije; — obrat kleparstvo; — obrat strojno ključavničarstvo; — obrat steklarstvo. Razen tega pa bi bili nujni v podjetju če servis za popravljanje strojev, avtopark in strojni park za težko mehanizacijo. Komisija se je odločila za tak predlog, ker združuje v sebi največjo garancijo, da bo vprašanje res rešeno na vsestransko zadovoljiv način. Prednosti takega velikega podjetja, katere lahko pričakujemo, so predvsem: — da bi bilo podjetje maksimalno ekonomično glede stroškov uprave, glede koriščenja strojev, kapacitet, glede samih investicij in kadrov; — najlažja in najboljša koordinacija dela; — podjetje bo imelo veliko operativnost, gibčnost, bilo bi finančno močnejše; — v podjetju bi bili maksimalni pogoji za dobro organizacijo, za študijsko delo, za vzgojo kadrov, za napredek; — podjetje bi lahko res smotrno uvajalo specializacijo brez rizika, da bi to imelo neugodne gospodarske posledice in — kar je prav tako končno zelo važno, v takem podjetju bi bili vsi pogoji, da bi se ustalila delovna sila, s čimer bi seveda silno porasla njena strokovnost, laže bi podjetje reševalo težavne probleme standarda, to je menz, stanovanj itd. Poleg te variante je komisija temeljito proučila možnosti samostojnih specializiranih obratov, vendar se je pokazalo, da bi ustvaritev takih obratov bila v precejšni meri riskantna, ker kljub namenskim skladom še vedno lahko nastopajo večje spremembe v strukturi in sestavi po vrstah dela in bi bilo v takem primeru lahko eno ali drugo podjetje od časa do časa v težavnem položaju. Veliko podjetje pa take sunke lažje prenese, ker je v podjetju tudi z ozirom, da so to vendar sorodna dela, še vedno mogoče uporabiti tudi specializirane delavce iz drugega obrata na drugih delih. Prav tako bi takšna organizacija, to je organizacija z več samostojnimi specializiranimi podjetji zahtevala pravzaprav dvojno upravo. Organizirati bi bilo potrebno namreč poslovno združenje teh podjetij, s čimer bi se uprava in seveda tudi stroški podvojili. Prav tako bi verjetno nastale težave, ker bi prišli lahko do trenj, kar bi seveda zaviralo operativnost, gibčnost podjetja itd. Pomisleki, da z novo organizacijo odpravljamo konkurenco, niso na mestu. Tu ostane še vedno močno podjetje »Gradis« s svojimi gradbišči v Celju in Šoštanju, končno pa so tu seveda še vedno ostala bazenska podjetja, odnosno podjetja iz drugih republik; saj imamo tako n. pr. že v Celju primer, da dela pri nas eno največjih gradenj — to je regulacijo Savinje — zagrebško specializirano podjetje. Ako bomo uspeli v novem podjetju združiti vse razpoložljive kadre sedanjih podjetij, bo novo podjetje po kapaciteti, zaradi znatno boljše organizacije dela najmanj 20 % močnejše kot dosedanja. Kot takšno bo seveda prisiljeno prevzemati vsa razpoložljiva dela v okraju in tudi izven njega, ako bo hotelo seveda res uspešno prosperdrati. Gradbena obrt: Komisija je ugotavljala stanje in možnosti razvoja gradbene obrti. Na žalost anketa, ki smo jo v ta namen razpisali, ni uspela tako kot smo mi želeli. Kljub temu smo dobili vsaj grobo sliko stanja in razmer v katerih se gradbene obrti nahajajo. Značilnosti sedanje organizacije stavbene obrti so naslednje: a) mali razdrobljeni obrati, b) nizka obrtna stopnja organizacije in delitve dela, c) proizvodnja po posameznih naročilih, d) majhne kapacitete so nesposobne za prevzem velikih del, e) draga, neekonomična proizvodnja. Pri obravnavanju vprašanja razvoja gradbene obrti moramo upoštevati, da gre tu za zelo značajen faktor v naši investi- cijski izgradnji in da je v bistvu nesmotrno obravnavati to vprašanje obrtniško.. Z ekonomiko izvajanja investicijskih del je nujno in glavno tudi povsem možen prehod v industrializacijo gradbene obrti. Pod industrializacijo, ki jo v tem primearu ni treba pojmovati povsem dosledno, je smatrati predvsem standardizacijo, tipizacijo, serijsko proizvodnjo, na zalogo ter načelo, da se v proizvodnji strogo loči izdelava, ki naj se vrši samo v obratu ter montaža, ki se vrši na zgradbah. Takšna smer nujno zahteva ogromen obseg predvsem stanovanjske izgradnje, ki se bo dz leta v leto še večala. Ti razlogi prav narekujejo, da bo potrebno v tej panogi ločiti: a) obrate, ki imajo pogoje za industrializacijo in ki bodo izvrševali investicijska dela, b) obrate, ki naj bi izvrševali izključno uslužnostna dela, popravila in specialne izdelke. Pri presojanju razvoja posameznih obratov gradbeno obrtnih strok smo striktno izhajali iz gornjih načel. V zvezi z gornjimi ugotovitvami bo potrebno: 1. osigurati izbranim perspektivnim obratom potrebna investicijska sredstva, 2. manjše socialistične obrate priključiti večjim perspektivnejšim, 3. privatne obrtne obrate razvijati kot uslužnostne, 4. pogoje za industrializacijo imajo predvsem obrati v sklopu velikega gradbenega podjetja, ker nudi takšna povezava možnost boljše koordinacije in operativnosti. Na osnovi teh načel bi komisija izdelala natančnejši predlog, in sicer v tem smislu, da bi naj dosedanji največji in najboljše urejeni obrati bili osnova na katerih bi se gradilo naprej. V te tako Imenovane perspektivne obrate bi naj družba vlagala izključno vse Investicije tako, da bi se ti res najsodobneje opremili. Vsem obratom bo potrebno pomagati s. tehničnim kadrom, potrebno bo izdelati notranjo organizacijo teh obratov tako, da bi se ti pač res vsestransko uredili, kar je predpogoj za napredek. Po možnosti naj bi vsi ti obrati bili v sklopu tega predlaganega velikega gradbenega podjetja zaradi čimboljše koordinacije dela. Izjema so obrati, ki delajo na zalogo, kot n. pr. Mizarstvo iitd. Gradbena industrija Komisija je mnenja, da bi se moralo novo podjetje tesno pogodbeno vezati s proizvajalci gradbenega materiala, predvsem v našem okraju. Prav tako je že v delu investicijski program za nabavo transportne opreme, predvsem za transport opeke. Prav tako se pro-čujejo možnosti izdelave raznih novih gradbenih materialov v našem okraju; konkretno se bo zgradila tovarna za izdelke iz lurgi pepela v Šoštanju, priučuje se možnost izdelave lahkih betonov, za kar so dani vsi pogoji, prav tako pa se bo tudi še naprej razvijala proizvodnja žlindrinih izdelkov. Zaključek: Na kratko sem vam posredoval glavne predloge, ki j.ih je izdelala komisija okrajnega ljudskega odbora. Z veseljem lahko konstatiramo, da ito delo ni ostalo samo na papirju, ampak da se gotovi ukrepi že ostvarjajo. Predvsem je napravljen že'precej važen korak naprej v organizaciji projektiranja, osnovan je že Zavod za stanovanjsko izgradnjo, izdelani so predpisi odnosno so v pripravi itd. Se bolj važno pa je, da kažejo vsi pristojni forumi vso pripravljenost, da nam gradbincem pri tem delu dejansko pomagajo. Rupret Franc POMEMBNO POSVETOVANJE Dne 25. t. m. je bilo na okrajnem ljudskem odboru posvetovanje vseh gradbenih podjetij, ki jih je sklical Občinski ljudski odbor Celje. Posvetovanja so se udeležili tudi sekretar OK ZKS tov. Simonič Franc, predsednik OLO tov. Jerman Riko, podpredsednik OLO tov. Cvenk Miran, sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Pelko Cveto, tov. Divjak, predsednik ObLO tov. Svetek Andrej ter zastopnika zvezne gradbene zbornice tov. dr. Orožen in tov. Trobec. Prav tako so bila na posvetu zastopana vsa celjska gradbena podjetja. Kolektive so zastopali direktorji, predsedniki DS, predsedniki sindikalnih podružnic ter sekretarji osnovnih organizacij ZK. Poleg gradbenih podjetij je bilo na tem posvetu zastopano tudi podjetje Cementoma Celje. Na konferenci je v Imenu komisije za proučitev razvoja gradbeništva poročal tov. Rupret Franc. Podal je kolektivom predloge za reorganizacijo gradbeništva in gradbene obrti. Isti so priloženi v posebnem članku. Poročevalec je svoja izvajanja zaključil s tem, da je treba predloge obravnavati predvsem s stališča družbe in stališča samih gradbenih delavcev. Prikazal je, da prinaša predložena reorganizacija možnost skoro 500 milijonov prihranka v enem letu pri investicijah v okrajnem merilu, kar je seveda za družbo izredno pomembno, saj blematična in da se uporno iščejo načini, kako bi se razmere v tej panogi uredile. Obseg investicijske izgradnje se namreč iz leta v leto veča, medtem ko produktivnost v gradbeništvu celo pada, kar je seveda za našo družbo izredno boleče. Zato je prav z vidika skupnosti izrednega pomena vsaka akcija, ki kaže rešitev tega težkega Vrstne hiše tipa ILI pomeni ta znesek izgradnjo ca. 250 stanovanj na leto več kot do sedaj. Po drugi strani so predlogi v interesu predvsem gradbenih delavcev, saj prinaša takšna reorganizacija višjo produktivnost dela in s tem seveda zboljšanje gmotnega položaja delavcev. Ker je temu brez dvoma tako, je treba pri- razmotrivanju teh predlogov pustiti v določeni meri interese dosedanjih podjetij in seveda tudi ozke osebne interese na strani. Predloge so podprli še ostali člani drugih gradbenih kolektivov, predvsem Stavbenika, Savingrada in direktor Cementnim Pomemben prispevek k uspehu posvetovanja so dali s svojo diskusijo najodgovornejši okrajni voditelji. Tovariš Simonič je v svojih izvajanjih najprej poudaril, da je gradbeniška panoga že celo dobo po osvoboditvi najbolj pro- problema. Prav takšna pa je akcija, ki se tu načenja ter je zato še tembolj pomembna. Vsi ekonomski in organizacijski razlogi govore za to, da smo na pravi poti. Prav zaradi pomembnosti akcije se moramo zavedati vse odgovornosti, če bi zaradi napačnih osebnih stališč nastale težave. Prepričan je, da je treba s to akcijo takoj pristopiti h kolektivom gradbenih podjetij samih. Prav od vas, ki ste na posvetovanju zbrani je odvisen uspeh te akcije. Končno je poudaril, da bodo imeli vsi, predvsem pa vodilni kadri v novem podjetju znatno večje pogoje napredka za svoj razvoj. Tovariš Riko Jerman je bil mnenja, da pomenijo predlogi komisije še posebno zato, ker se prvič ostvarjajo prav pri nas, našo obvezo, da jih podpremo. Predlogi bodo uresničeni, če /bomo mi vsi, ki smo tukaj zbrani, to zavestno hoteli. Marsikatera lepa zamisel propade, če se zanjo boni le en del ljudi, drugi pa vlečejo nazaj. Zato je takoj, prav od začetka važno, da ne bomo dopustili, da bi pri obravnavanju tega problema prevladali sebični, ozki interesi. interesiranim podjetjem obrazložene predloge. Člani komisije bodo na željo te predloge tolmačili v samem kolektivu, da bi bile razprave res temeljite. 2. Delavski sveti vseh podjetij naj imenujejo v koordinacijski odbor po dva predstavnika. Ta odbor bo začel pripravljati J.' S£9fiyu$! Novi avtobus podjetja je bil letos maksimalno izkoriščen. Poleg prevoza delavcev na delo in z dela, je vozil dopustnike vsakih 14 dni v počitniški dom v Piran. Proste nedelje pa so koristile sindikalne podružnice podjetja za bližnje in daljne izlete Dr. Orožen je označil to akcijo kot edinstveni primer v naši državi, ter je izrekel priznanje ljudem, ki so njeni iniciatorjd. Obljubil je polno podporo zvezne gradbene zbornice tako v materialnem kot v organizacijskem pogledu. Apeliral je, da bi se naj cela organizacija res temeljito pripravila, saj jo bodo z zanimanjem opazovali gradbinci cele naše domovine. Predlagal je, da bi novo podjetje izvedlo poizkusni sistem nagrajevanja, kar bi omogočilo še bolj vzbuditi iniciativo članov kolektiva. Posvetovanje je sprejelo naslednje zaključke: 1. Komisija bo takoj dostavila vsem za- organiziranje novega podjetja v tesni so-delavi s komisijo. 3. Podjetja prevzamejo vse stroške štu-dijsko-raziskovalnih del v sorazmerju vrednosti bruto proizvodnje. Stroški bodo znašali ca. 1,500.000 din. 4. Na osnovi diskusije v kolektivih naj podjetja pošljejo komisiji svoja stališča, pripombe in nove predloge, ki se bodo temeljito proučili. 5. Komisija naj organizira pod pokrovi-tejstvom okrajnega ljudskega odbora posvetovanje vseh gradbenikov v okraju Celje. Na tem posvetovanju naj se predvsem prouče kadrovska in strokovno-teh-nična vprašanja. Rupret Franc Gradbeni kolektivi in reorganizacija Pred gradbenimi kolektivi je izredno važen predlog, ki jih vse postavlja pred dejansko odločilno alternativo njihovega razvoja: — ali po stari poti primitivizma, obrtniških metod, nesigumosti, neperspektivnosti itd. — Ali po novi poti — specializacije, industrializacije, dolgoročnih pogodb, ureditve razmer, ustalitve in prosperitete kadrov — skratka — napredka. Prvo alternativo doživljamo s sedanjo organizacijo. Resnica je, da tudi pri takšni organizaciji obstoječa podjetja lahko napredujejo. Iz številnih prav posebnih razlogov, posebno podanih pogojev same gradbeniške panoge pa je s takšno organizacijo napredek izredno težak (menjavanje strukture del, nesigumost dobivanja del, gomilanje del na jesen, zimo itd.). Gradbena proizvodnja je na obrtni stopnji, razvoj pa traja vsaj delno predvsem v industrijski metodi proizvodnje. To pa je mogoče le pri velikopotezni organizaciji dela, na velikih gradbiščih, s prefinjeno organizacijo itd. Prav v Celju so bile letos izdelane številne študije, s katerimi je predvsem ekonomsko dokazano, da prav vsi argumenti govore za radikalne spremembe v sami organizaciji gradbeništva in da isto v sedanjih organizacijskih farmah ne more dovolj naglo napredovati. Ekonomski dokazi za nujno potrebo reorganizacije so podani na drugem mestu. Tu bi poudarili samo to, da skupnost ne sme ravnodušno gledati tega razvoja ne sme ga prepustiti stihiji, ampak ga mora pravilno usmerjati. Tako investicijska, v naslednjih letih pa še prav posebno stanovanjska izgradnja bo zavzemala v našem okraju izreden obseg <3,0 do 3,5 milijarde) vrednosti gradbenih in obrtniških del. Strokovnjaki so s podrobnimi študijami dokazali, da je možno s pravilno organizacijo, ki obsega seveda cel kompleks od investitorskih preddel do predaje in vseljevanja objektov, doseči 15 do 17 % znižanja cene. To pa pomeni na leto okoli 500 milj. dinarjev! Ako so tu res takšne možnosti, kar so potrdile številne analize in tudi pozitivne ocene vodilnih gospodarstvenikov naše republike, bi bilo pač skrajno neodgovorno, takšnih možnosti ne izkoristiti. Prav to je razlog, da vsi pristojni forumi našega okraja in občine zahtevajo nuj- no takšno reorganizacijo, ki bo te možnosti lahko v celoti izkoristila. Ta splošna zahteva je dobila svoj odraz v jasnih določilih družbenega plana gospodarskega razvoja OLO Celje, v novih stanovanjskih predpisih itd. Ekonomski dokazi so tako neizpodbitni, tako močni in tako pomembni, da tej reorganizaciji s te plati ni moči utemeljeno ugovarjati. Osebno sem mnenja, da je v dobi, ko z največjimi napori delamo predvsem za dvig standarda naših ljudi, naša prva naloga iskanje vseh možnosti, ki nam k temu cilju efikasnejše pomagajo. Prav s tega stališča je zato naša akcija tembolj pomembna in mislim, da pri nas ni človeka, ki tega v sedanjem času ne bi hotel pravilno razumeti. Tu smo dosedaj predvsem opozorili na ekonomske interese skupnosti za takšno reorganizacijo. Ker pa bo od sedaj naprej težišče obravnav v samih gradbenih in gradbeno-obrtniških kolektivih, je predvsem važno, da preamaLiziramo interese gradbenega delavca. Kot je v samih študijah vprašanje detajlno preanalizirano, je reorganizacija v prav takšni ali pa celo še v večji meri v korist vsakega posameznega gradbinca. Združeno podjetje bo veliko podjetje s 2000 do 3000 milj. kapacitete. Očitno je, da je že sama veličina podjetja, s predpogojem, da bo res dobro organizirano, jamstvo za stalnost, za uspešen razvoj vsakega posameznika, za specializacijo, za hitrejše pridobivanje strokovnosti, večje možnosti vzgoje, zagotovitev boljših delovnih pogojev, lažje reševanje problemov prehrane, stanovanj, letovanj itd. Bistvene važnosti pa je tudi s stališča delavca njegova ekonomska prosperiteta. En del le-te smo nakazali že zgoraj. Specializacija nujno vleče s seboj boljše delovne metode, delavec dosega znatno višjo storilnost in seveda tudi boljšo plačo. Ako navedemo samo dva primera iz podjetja »Beton«: priučen tesar se je specializiral za postavljanje cevnih odrov in presega normo za 150 do 200 %, medtem ko jo ostali komaj dosegajo. Zidar, ki se je specializiral za omete, presega normo za 60 do 100 %, medtem ko je znano, da se sicer te norme s težavo dosegajo. Se važnejše je seveda vprašanje produktivnosti podjetja kot celote. Mi pristopimo k reorganizaciji z jasnim ciljem, da bi specializirane obrate tega velikega podjetja čim bolje opremili, mehanizirali, jim dali sodobno specialno opremo itd. Skupno kombinirano delo oblastnih forumov preko solidnega planiranja, ki bo upoštevalo tudi upravičene zahteve gradbeništva, preko Biroja za stanovanjsko izgradnjo, kooperacijo z gradbeno industrijo, sodelovanjem s projektanti itd., bo omogočilo neprekinjeno delo vseh specializiranih obratov in polno koriščenje mehanizacije. Dvigati produktivnost dela, pomeni z manj delovne sile izvršiti več, doseči večjo količino in večjo vrednost proizvodnje. Novi sistem delitve dohodka prav takšno organizacijo jasno vzpodbuja. Zato prav v sistemu nove delitve dohodka dobiva mehanizacija gradbeništva (s predpogojem, da se ista polno koristi) izreden pomen. Ker je le-ta draga, ne moremo dopuščati tki. svaštarenja — splošnih podjetij, ampak le specializirane obrate, ker je investiranje vanje najbolj smotrno. Naš namen je, mehanizirati novo podjetje do skrajne mere in tako temeljito izpremeniti tudi akumulativnost podjetja. To bo seveda predvsem tudi v korist samih delavcev, ker bo takšna organizacija znatno vplivala na povečanje osebnih prejemkov. Seveda je predpogoj za to, da bo novo podjetje od samega začetka dobro organizirano. V ta namen se bodo meseca decembra t. 1. pripravile vse potrebne študije, poslovnik podjetja in obratov itd., tako, da bodo res dani vsi pogoji, da bo organizacija tako kot je predvidevano tudi stekla. Gradbeni delavci že leta sem niso zadovoljni s stanjem v gradbeni panogi. To akcijo smo poleg drugih vzrokov zastavili tudi zato, da bi dal naš okraj vzgled, na kak način je možno sanirati, ozdraviti razmere tudi v naši panogi. Čeprav bomo morali, ob ostvaritvi teh radikalnih sprememb ponekod v temelju izpremeniti naše dosedanje, heterogene, notranje načrte in se podrediti temu velikemu, skupnemu, a tudi najperspektivnejšemu, nas naj pri tem vodi dejansko zavest, da gre tu poleg vsega drugega za in zelo važnega predvsem za izboljšanje pogojev naših gradbenih delavcev. Mi vemo, da bo pri tej reorganizaciji potrebno zelo tankovestno obravnavati vprašanje razpoložljivih kadrov, tako da bo res vsak prišel na mesto, za katero ima veselje in za katero bo najbolj usposobljen. To vprašanje naj bi reševala skupna med podjetniška komisija. Na tem mestu lahko rečemo, da je perspektiva prav za vse kadre v novem podjetju znatno ugodnejša kot v starem. V kolikor bo dejansko nekaterih zelo maloštevilnih delovnih mest manj, pa lahko iz samega predloga strukture novega podjetja vidimo, da bodo potrebna številna nova odgovorna delovna mesta. Ljudi za ta mesta torej nikakor ne bo preveč, ampak jih bo, v to smo prepričani, še manjkalo. Koristi, ki jih od te akcije, ki bo lahko vzor drugim sličnim akcijam v naši domovini — pričakuje skupnost in vsak gradbeni strokovnjak in delavec — so tako velike, da je nujno pri tem pozabiti na trenutno čisto osebne interese, ker tega seveda niti gradbeni delavci niti odgovorni ljudje ne bodo mogli niti smeli dopustiti. Naloga komunistov in sindikalnega aktiva je, da vsem delavcem res pravilno tolmači pomen akcije. Ako bo tudi poslednji delavec vedel, da gre topot dejansko zanj samega, potem nam vsem skupaj ne bo težko nadaljnje delo. Seveda je nujno, da odgovorni ljudje, komunisti in sindikalni aktivisti vprašanje najprej temeljito razčistijo sami pri sebi, v svojem krogu. Po potrebi bodo člani komisije, ki so študijo pripravili, radi isto še podrobneje tolmačili. Organizacije podjetij in vodstvo se morajo zavedati, da nosijo pred skupnostjo polno odgovornost za pravilen nastop pred kolektivom; ako bo to tako, potem smo prepričani, da ne bo težav. P. Rupret OBVESTILO Meseca decembra se prične tečaj za dosego kvalifikacije iz poklicev: zidar, tesar, betonerc, železokrivec in upravljač gradbenih strojev. Prijave je poslati v personalni oddelek direkcije. Pogoj za sprejem v tečaj je najmanj 36-mesečna praksa v poklicu polkvalificiranega delavca. Izpiti za dosego poIkvalifikacije se bodo pričeli v mesecu novembru. Kandidati naj se prijavijo do 10. novembra letos. Pogoji razvoja in napredka gradbene obrti Razvoj tako imenovane stavbinske obrti je tesno povezan z razvojem in napredkom gradbeniške panoge v celoti. Zato mora biti ta razvoj skladen in organsko povezan z razvojem gradbeništva in gradbene industrije. Značilnosti sedanje organizacije stavbinske obrti so: — da so obrati majhni in razdrobljeni; — stopnja organizacije dela je nizka — obrtniška; — proizvodnja se odvija na osnovi posameznih naročil; — male kapacitete so nesposobne za prevzem večjih del; — posledica tega je draga in neekonomična proizvodnja. Pri obravnavanju vprašanja razvoja gradbene »obrti« moramo upoštevati, da gre tu za značajen faktor v naši investicijski izgradnji in da je v bistvu nesmotrno obravnavati to vprašanje strogo obrtniško. Za ekonomiko izvajanja investicijskih del je nujen in v glavnem tudi povsem možen prehod v industrializacijo gradbene obrti. Pod industrializacijo, ki je v tem primeru ni treba pojmovati povsem doslovno, je smatrati predvsem: standardizacijo, tipizacijo, serijsko proizvodnjo na zalogo ter načelo, da se strogo loči — izdelava, ki se naj vrši v obratu (tovarni) in montaža na zgradbi. Takšno smer nujno zahteva ogromen obseg predvsem stanovanjske izgradnje, ki se bo iz leta v leto še večal. Ti razlogi narekujejo, da bo potrebno v tej panogi ločiti: a) obrate, ki imajo pogoje za industrializacijo in ki bodo izvrševali investicijska dela; b) obrate, ki naj bi izvrševali izključno uslužnostna dela (popravila in specialni izdelki). Pogoji za napredek Po mojem mnenju je tudi za gradbeništvo kot celoto osnovni pogoj, da se gradbeniška obrt vzporedno razvija. To pa sedaj ni slučaj. Medtem ko se v večini primerov vsaj groba gradbena dela v redu razvijajo, pa tempo del, čim se prične z notranjo izdelavo objekta, redno v znatni meri popusti. Kot primer navajamo, da niso redki primeri, da se objekt v grobem pozida v roku treh mesecev, medtem ko se za do-gotovitev potem rabi 1 leto, ali pa še več. Zakaj je temu tako? Odgovor na vprašanje daje analiza sedanjega zatečenega stanja: a) da so obrtni obrati majhni in da že zato sami po sebi nimajo primernih kapacitet za prevzem večjih del. Zato se oddajajo dela na enem objektu več podjetjem iste stroke. b) napredek gradbinske obrti se stiste-matično sploh ne proučuje. Vzrok za to je, da je ta obrt nekak pastorek. Gradbeno podjetje se zanima v glavnem za čiste gradbene probleme; obrtna zbornica ima preveč panog in strok in se ne more temu problemu dovolj posvetiti. Za institute je ta problem »premajhen«, premalo pomemben itd.; c) ker so obrati v večini primerov majhni, so vodeni povsem na obrtni način. Le malo obratov ima tehnika, še manj inženirja. Temu ustrezna je seveda delitev in organizacija dela. Obrati nimajo ugotovljenih tehničnih norm, normativov, operativnih planov itd. Vse to je tudi vzrok, da obrati ne prevzemajo tujih izkušenj in da se trdovratno zadržujejo konstrukcije, materiali in metode dela, ki so bili osvojeni že pred 50 leti in še več; d) številni obrtni obrati so povsem samostojni. To ima za posledico: — da je koordinacija dela slaba; — da so usluge zelo drage (ker je premalo kapacitet). Po mojem mnenju bi bilo zato potrebno ostvariti pogoje, ki bi vsestransko zadovoljili, obenem pa tudi garantirali hitrejši napredek. Ti pogoji so predvsem: Da bomo kos nalogam, ki stoje pred nami predvsem v stanovanjski izgradnji je Posnetek s celjskega »Otoka« potrebno, da se organizirajo za posamezne stroke večji, operativno sposobnejši obrati. Taki obrati bi morali biti tako veliki, da bi imeli organizirano proizvodnjo na industrijski način, kjerkoli je to mogoče. Industrializacija proizvodnje pomeni v teh strokah predvsem to, da se čim več proizvodov dela serijsko ali masovno, in to v obratu, medtem ko bi se naj na gradbiščih vršila samo montaža. Tu samo omenim takšne možnosti glede teracerskih del, vodovodne instalacije, kleparskih del, pleskarskih del (gotova vrata za suho montažo itd.). Prav tako bi lahko bili takšni veliki obrati samo po sebi nosilci napredka v stroki. Z večjo specializacijo dela (ki je lahko tudi samo notranja delitev) bi šel seveda vzporedno razvoj specializiranih orodij in inventarja, s tem pa bi sigurno v znatni meri porastla tudi produktivnost dela. Tako bi bili obenem dani tudi vsi pogoji za postopno industrializacijo dela, ako si v gradbeništvu pod tem pojmom predstavljamo serijsko ali masovno izdelavo elementov za zalogo in prodajo te montaže. Pri proučevanju možnosti napredka z ozirom na kompleksno vprašanje gradnje objektov družbenega standarda, gre po mojem mnenju z ozirom na gradbeno industrijo predvsem za naslednje smotre: a) doseči tipizacijo (lahko se uporabljajo interni (bazenski tipi); b) doseči koncentracijo naročil, ker le to omogoča serijsko proizvodnjo; c) specializirati podjetja in obrate s potrebno delitvijo dela; č) maksimum možnih del izvršiti v delavnici, da se skrajša čas na stavbi; d) fiksirati optimalno zaporedje del na stanovanjskih objektih; e) ustvariti kontinuirano proizvodnjo po operativnem planu. Obrtniki se morajo točno držati postavljenih časovnih intervalov po etažah (ali objektih); f) ostvarihi lastno industrijo male obrtne mehanizacije in inventarja; g) ugotoviti tehnične norme za izdelavo in montažo; h) vzgojo kadrov prilagoditi: specialisti za izdelavo, specialisti za montažo; i) ostvariti proizvodnjo novih materialov, ki lahko v izdatni meri pospešijo graditev: umetne obloge, tapete, maso za pod; j) doseči, da bodo projektanti in konstruktorji sproti sledili naprednim težnjam s primemo disciplino in enotnostjo pri projektiranju. RAZVOJ GRADBENO OBRTNIŠKIH STROK V INOZEMSTVU a) Tesarstvo Zaradi štednje lesa se največ dela z lepljenimi konstrukcijami izredno racionalnih profilov. Problem je kvalitetno lepilo in seveda tudi delovne izkušnje. b) Mizarstvo Osnova napredka je tipizacija. Postopno se dalje uvaja sistem suhe montaže gotovih vrat, v zadnjem času pa -tudi oken, vendar je to zaenkrat precej drago. (Glede tipov oken ni treba čakati na neke zvezne predpise, ampak osvojiti najboljše domače izdelke, ki bi se samo predelali na modul odnosno uporabili za naše razmere korigirane predloge standardov. c) Cementnine, teraco Tu gre razvoj v celoti na montažni način. Mokro teraciranje na zgradbah se opušča. Izdelujejo se ploščice v modulskem sistemu. Isto velja za stopnice, preklade itd. č) Kleparstvo, ključavničarstvo Tipizacija ograj, žlebov, rešetk, polic, itd. je pogoj za izdelavo na zalogo. V teh primerih je na mestu vse te elemente konstrukcijsko in ekonomsko naj-detajlneje proučiti. d) Vodovodna instalacija Tipizacija sanitarnih vozlov, izdelava sanitarnih sten ali kabin kompletno za montažo itd. Potrebne so precejšne delovne izkušnje. e) Elektroinstalacija Praktična je v-ometna instalacija s kabli iz umetne mase. Odpade vsako dolbenje reg. Potrebno je več pažnje pri projektiranju teh instalacij, posebno z oziram na higieno dela in razvoja tako imenovane gospodinjske mehanizacije. Znana je tudi že montaža električnih kablov v gotove montažne tabele. f) Kurilne naprave Domotherm kurjava za standardna stanovanja se je pokazala v inozemstvu kot najbolj praktična. g) Slikarstvo Tradicionalni način se zamenjuje predvsem z oblogami iz tapet, umetnih mas itd. h) Pleskarstvo Pleskanje v delavnici na zalogo. To izredno pospeši rok izgradnje. i) Izdelava podov Intenziven razvoj izdelovanja podov iz umetnih mas (razne pašte, ploščice, table itd.). PROJEKTIRANJE IZ ASPEKTA HITRE GRADNJE Gradbena operativa vsekakor teži za tem, da bi se gradnja maksimalno pospešila, ker je to važen moment ekonomičnosti (znatno zmanjšanje režije, odpisov itd.). Seveda hitrejši tempo del ne sme iti v škodo kvalitete objektov. Kot tretji važen faktor je enostavnost konstrukcije in enostavnost montaže. Zato bi morali projektanti iskati torej rešitve, ki bi pomenila optimum predvsem vseh teh zahtev. Problem je seveda enako važen za gradbeništvo kot za gradbeno obrt, in čeprav je kot tak nekoliko splošen, ga pri obravnavanju celega kompleksa vprašanj ne smemo zanemariti. Takšen koncept reševanja konstrukcije stanovanjskega objekta bi moral imeti predvsem glavni projektant. Z istega koncepta bi morali biti seveda proučeni vsi standardi. Dokler teh standardov ni, bi bilo pač nujno, da so projektanti detajlov dobri tehnologi specialisti iz posameznih strok. V zvezi z gornjimi ugotovitvami bo potrebno: a) zasigurati izbranim perspektivnim obratom potrebna investicijska sredstva; b) manjše socialistične obrate priključiti večjim, perspektivnejšim; c) privatne obrate razvijati kot usluž-nostne obrate; d) pogoje za industrializacijo imajo predvsem obrati v sklopu velikih gradbenih podjetij, ker nudi takšna povezava možnosti boljše koordinacije in operativnosti. F. Rupret Sklepi Sveta za komunalne zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru Celje Dne 27. septembra 1958 je bila važna seja Sveta za komunalne zadeve OLO Celje, ki jo je vodil tov. Jeras. Svet je proučil predloge komisije za organizacijo gradbeništva v celjskem okraju. Po zelo izčrpni diskusiji, ki se je nanašala predvsem na vprašanje konkurenčnosti ter organizacije predlaganega podjetja, je svet predloge komisije v načelu osvojil Na seji je bil navzoč tudi tajnik Obrtne zbornice, ki je predloge pozdravil in zatrdil, da bo zbornica podprla z vsemi silami to akcijo. Svet je sprejel naslednje sklepe: 1. Svet osvaja predlog komisije, da se pristopi k reorganizaciji gradbenih podjetij in obrti po predlogu. Komisija naj v smislu podanih predlogov nadaljuje s konkretnim delom v tesnem sodelovanju s prizadetimi kolektivi in občinskimi ljudskimi odbori. Reorganizacija naj bi se pripravila s 1. januarjem 1959. 2. Strokovnjaki okrajnega ljudskega odbora naj v sodelovanju s komisijo pripravijo dopolnilne predpise o reviziji projektov, posebno za stanovanjsko izgradnjo. 3. Svet se strinja s predlogom komisije za izvršitev celotnega študija po programu ter apelira na gradbene in ekonomske strokovnjake, da pri tem delu pomagajo, da bi se čimbolje izvedlo. 4. Svet predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, da se odobri investicija 3,500.00» dinarjev za projektivni biro. Rešujmo stanovanjsko stisko z združenimi močmi V novih predpisih za stanovanjsko izgradnjo v Celju je nakazana tudi zanimiva možnost gradnje blokov na principu etažne lastnine. Z novim zakonom, ki bo po vsej verjetnosti sprejet v letošnji jeseni, se predvideva možnost gradnje blokov z etažno lastnino. Etažna lastnina pomeni lastninsko pravico nad idealnim delom zgradbe, ki ga označujemo kot 1 stanovanje. Zakon omogoča gradnjo blokov za privatne graditelje, ki bi se odločili za gradnjo v bloku. Številni razlogi govorijo proti gradnji raztresenih individualnih hišic. Predvsem je tu vprašanje gospodarnosti. Za takšno gradnjo primanjkuje zemljišč, zelo drage komunalne ureditve takšnih redko izgrajenih predelov, pa tudi takšna stanovanja so najdražja. Končno gradnja individualnih hišic terja od vsakega graditelja za daljšo dobo 10—20 let 'izrednih naporov in žrtev. Pri sestavljanju osnutkov predpisov smo proučili možnosti, kako bi bilo moč zainteresirati privatne graditelje za gradnje v blokih. Ker je takšna gradnja v interesu družbe in podjetij, ki si želijo ustaliti delovno silo, smo predvideli za takšno gradnjo znatno boljše pogoje kot za individualno gradnjo. Prvo. — Lasten delež graditelja je odrejen na 30 %, medtem ko znaša pri individualni gradnji 50 % in še več. Drugo. — Predvidena je možnost, da podjetja dotirajo sredstva za stanovanjsko' izgradnjo v korist svojih delavcev. Ta dotacija bi se lahko dala zato, da bi se delavcu hitreje omogočilo zbrati določen delež (en del), drugi del pa zato, da bi za sredstva sklada vezali čim več ostalih sredstev in tako povečali obseg stanovanjske izgradnje. Cena stanovanj v blokih bo predvidoma znašala od 1,600—2,600 milj. din (po številu ležišč od 3—6). Ako vzamem n. pr. stanovanje s 4 ležišči, po katerem je največje .povpraševanje, bi to stalo okoli 1,800.000 din, odnosno s komunalnimi napravami okoli 1,900.000 din, bi znašal lastni delež okoli 570.000 din. Ako bi podjetje prispevalo k temu deležu polovico, bi bil znesek 285.000 že za mnoge naše delavce, če bi seveda nekaj časa štedili, sprejemljiv. Seveda bi se morali tudi delavci za dobo, dokler ni dolg kreditnemu skladu v celoti odplačan, vezati na delo v podjetju. Korist bi bila torej vsestranska: a) občinski fond stanovanj bi se hitreje večal, saj bi se mobiliziralo več sredstev; b) podjetje bi laže reševalo stanovanjsko stisko kot z lastnimi sredstvi; c) stanovanjski interesenti bi prišli do lastnih stanovanj. Zakoni točno predpisujejo tudi status etažne lastnine. Točno je določeno na kak način so urejeni odnosi solastnikov glede popravil itd. Izredna stanovanjska stiska zahteva od nas vseh izrednih naporov. Problema ne more rešiti nobena občina, niti samo podjetje, brezdvomno je potrebno pritegniti k temu predvsem samce, stanovanjske interesente. Podjetja lahko pri odobravanju dotacij upoštevajo socialni položaj delavcev, odnosno število članov družine in temu ustrezno prilagodijo njihovo višino. Dotacije so potrebne predvsem samo nižjim kategorijam delavcev in uslužbencev, F. Rupret Visok obisk v našem počitniškem domu Dne 20. julija smo dobili v Betonovem domu v Piranu nepričakovan visok obisk, ko je nenadoma 'prispel predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Miha Marinko s svojo soprogo tov. Mico v spremstvu predsednika občine Piran. Gostje so si ogledali dom in nato še verando od koder je 'krasen razgled ob naši slovenski obali vse tja do Trsta. Tov. predsedniku sta tolmačila razmere v domu tov. direktor in moj oče. Iz razgovora sem posnel, da je tov. Mihi zelo všeč dom, posebno pa so se mu zdele pravilno določene penzion-ske cene, ki vodijo račune tudi o delavcih z nizkimi plačami. Ob koncu razgovora sem se ojunačil in prosil tov. Mico: »Ali boste naprosili gospoda soproga, da bi Vas smel fotografirati?« Odgovorila mi je: »Ce bo gospod dovolil pa res ne vem!« Odgovor me je po-oaril, hitro sem se zavedel in popravil: »Kaj pa tovariš?« Tov. Mica se je nasmejala: »To bo pa že šlo.« Nato sem z velikim veseljem naredil dva posnetka za »Glasilo«. Predsednika in spremstvo smo hoteli še malo zadržati, toda mudilo se jim je naprej. Sledil je prisrčen stisk rok, meni pa bo za dolgo ostal spomin na prijetno in pomembno doživetje. Fr.-ML V lepo urejenem počitniškem domu »Betona« v Piranu je zaključena letošnja sezona. Zanimanje članov kolektiva za koriščenje dopusta v počitniškem domu je bilo izredno veliko. Kapaciteta doma je bila kar premajhna, posebno v glavni sezoni. i-3 Prvi posnetek kaže stavbo počitniškega doma, kateri ima najlepšo teraso v Piranu. Na drugem posnetku pa so gostje počitniškega doma — zadnja izmena dopustnikov, ko se vračajo z motornim čolnom, last podjetja, z bližnjega izleta Lahka mehanizacija v Zahodni Nemčiji Sl. 1. Inventar za razpiranje kanalov, sistem Heidbreder Že v dosedanjih člankih iz moje prakse v Zahodni Nemčiji sem opozoril na obilje drobne mehanizacije in drugega inventarja, s katerim razpolagajo tamkajšnji gradbinci. Danes hočem v slikah prikazati še nekaj takih primerov z namenom, da bi tudi v naših strokovnjakih iapodbodli interes za študij teh problemov, saj bi bilo možno brez dvoma precej stvari izdelati tudi pri nas. Ni treba posebej pojasnjevati, kako prav bi nam takšni drobni pripomočki prišli, posebno pri naši stanovanjski izgradnji. Za kanalska dela imajo na razpolago več sistemov inventarja, ki služi za razpiranje in opaženje kanalov. Očividno polagajo veliko pozornost na varnost pri delu. Slika 1 kaže sistem HEIDBREDER. Slika 2 kaže sistem HEILWAGEN. Za zemeljska dela pri visokih gradnjah so v uporabi mali buldožerji palčki (slika 3) z nožem dolžine 1 m ter mali d amper ji palčki kapacitete 0,5 m3 (slika 4). Pri betonskih delih je treba posebno omeniti splošno uporabo skreper jev, ki pa se jih uporablja lahko tudi za različna druga dela. Slika 5 kaže skreper pri nakladanju vagona. Slika 6 kaže skreper pri polnjenju posode za mešalec (preko silosa). Slika 7 kaže skreper pri izkopu jarka. Zelo praktični so tudi stroji za glajenje betona, ki jih ne smemo zamenjati z vibratorji. Stroj dela tako, da se plošča stalno vrti in s tem gladi beton. Istočasno pa stroj tudi vibrira maso. Takšne stroje nam kažeta slika 8 (z eno gladilno ploščo) in slika 9 (s tremi gladil-nimi ploščami). Slika 10 kaže stroj za brušenje betona. Slika 11 pa sličen stroj s ščetko za čiščenje betona. Slika 12 kaže zanimiv stroj (hla- Sl. 2. Inventar za razpiranje kanalov, sistem Heilvoagen pec) za stokanje betonskih površin na stropu ali obodu. Na sliki 13 je razviden držaj za nameščanje vodilnih desk pri betoniranju plošče. Tesarska in montažna dela: Poleg že opisanih opažnih pripomočkov prikazujemo tukaj še dva: slika 14 kaže način spajanja okroglih podpor pri visokih odrih; slika 15 in 16 kaže dober način okovanja opažnih nosilcev. Okov služi tudi kot opora. Sl. 3. Buldožer — palček (širina noža 1 m) Sl. 4. Damper — palček (kapaciteta 0,5 m3) Sl. 5. Uporaba ročnega skreperja pri iz-praznjevanju vagona Sl. 6. Uporaba ročnega skreperja pri betonarni Sliki 17 in 18 kažeta ročni zabijač žebljev HILTI, ki se zelo uspešno uporablja pri raznih montažah. Z njegovo pomočjo se lahko zabijejo specialni žeblji v najtrši material (beton, opeka). Slika 19 pa kaže avtomat za zabijanje žebljev. Avtomat napravi 6 strelov v minuti tudi v najtrši material. Na sliki 20 je prikazan »Alpina« opažni natezalec za natezanje žice za vezanje opažev. -St. 7. Uporaba ročnega skreperja pri izkopu jarka Sl. 8. Stroj za glajenje betona z eno gladilno ploščo Sl. 9. Stroj za glajenje betona s tremi gladilnimi ploščami Sl. 10. Stroj za brušenje betona Sl. 11. Stroj za čiščenje opažnih elementov Sl. 12. Stroj za Stokanje stropa (hlapec) Sl. 15. Okovanje ležišč opažnih nosilcev Sl. 13. Držaj za nameščanje vodilnih desk pri betoniranju Sl. 14. Spona za odre iz okroglega lesa Sl. 16. Okovanje ležišč opažnih nosilcev Sl. 19. Avtomatska pištola za zabijanje žebljev Sl. 20. Natezalec za natezanje žice za Sl. 17. Ročno zabijalo HILTI vezanje opažev Sl. 18. Delo z zabijačem HILTI Prvi celjski nebotičnik je pod streho Z zemeljskimi deli smo začeli že lansko jesen. Bager se je dobro zagrizel in preobračal kubične metre zemlje, ki so bili v območju stavbne jame. Posebno je vrednost njegovega dela še rasla, ko je padla odločitev, da bomo betonirali temelje na skali. S tem je bilo treba izkopati še na-daljnih 1000 m3 zemlje iz območja pod talno vodo. Stavbna jama je bila pripravljena. Pojavila se je prva večja ovira. V okolici stolpnice ni bilo nobenega transformatorja, kamor bi priključili črpalke z zmogljivostjo 75 kW. Začeli smo z gradnjo trafopostaje. Zaradi zimskega časa in velikega mraza to delo ni napredovalo tako kot smo želeli. Slednjič je bila odstranjena tudi ta ovira, in 26. marca t. 1. smo začeli z betoniranjem temeljev. S črpanjem vode nismo imeli posebnih težav, to delo sta dobro opravili 2 črpalki, ena s 25 kW in ena s 50 kW, ki sta bili izmenoma v pogonu. Sredi maja so bili temelji in obe kleti s ploščama zabetonirani, zopet je prišlo do zastoja, ker nam opekarne niso mogle do tega roka dobaviti opeke z večjo trdnostjo. Prve pošiljke boljše opeke so začele prihajati proti koncu meseca in 2. junija t. L smo pričeli zidati s polnim tempom. Pred pričetkom zidanja je bil napravljen operativni plan. Predviden je bil pdl-etažni način gradnje, t. j. ko zidarji pozidajo pol etaže in se pomaknejo v drugo polovico etaže, začnejo v tem pozidanem delu z delom tesarji z opaži plošč, nato železokrivci s polaganjem armature in be-tonerci z betoniranjem plošče. Med tem časom so zidarji pozidali drugo polovico etaže, polovica plošče nad to sedaj v celoti pozidano etažo je zabetonirana in zidarji začno z zidanjem v naslednji etaži. Tesarji, železokrivci in betonerci pa se pomaknejo v drugo polovico pravkar pozidane etaže. Dela se odvijajo v tako imenovanem ritmu. Shematičen prikaz dela: Sestav skupine Zidarji Tesarji Žel. kr. Betonerci Zidarji Težaki 35 Tes. Žel. Bet. datum 18 12 4 2 Junij 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 L pol. etaže II I II x) I II ,. 22. avgusta je bila dokončana II. faza našega dela. Nebotičnik je bil pod streho! In z veseljem smo se povzpeli na vrh ter z višine občudovali naše lepo Celje pod seboj. -ic- za održavanje rokov Z ozirom na predpise je izplačevanje premij vezano na obračun dohodka, ki ga pri nas ni možno vršiti mesečno (vsaj letos še ne!). Predlagano je, da bi se: a) premije za delavce brigad smatrale kot poseben akordni pribitek in bi se obračunale na delovnem nalogu sproti vsak mesec. S tem bi bila premija tudi stimulativna, kar je pri našem sistemu še posebno važno; b) premije za tehnično osebje na objektu pa bi se plačale sicer -po istih principih, vendar ob obračunu dohodka, ker pač drugih možnosti ni. Tehnični kader o tem tudi ne bo težko prepričati. PREDILOG 1. Za održavanje vnaprej določenih rokov za izvršitev prevzetih del se priznava specializiranim delovnim brigadam poseben akordni pribitek za vsak pravočasno izgotovljen delovni takt, ako je isti dosežen v rednem delovnem času. Akordni pribitek znaša 7,5 % pogojne akordne cene. 2. Posebni akordni pribitek se prizna samo v primeru, če je bilo: a) delo gotovo pred rokom; b) delo gotovo v določenem roku. Ako je bil rok obdržan z nadurnim delom, se pribitek prizna samo v primeru, da so bile za nadurno delo objektivne potrebe (zastoji brez krivde delavcev). 3. Da se zasigura predviden ritem (tempo del) se morajo specializirane brigade zavezati, da bodo vse zamude nadoknadile po potrebi z delom izven delovnega časa (če so nastali zastoji brez njihove krivde). 4. Isti način nagrajevanja se prizna tudi našim skupinam obrtnikov na objektih, ki bodo delo dokončali v določenem roku. 5. Strokovni kolegij naj izdela predlog UO za katere ostale objekte se naj ta sistem nagrajevanja porabi. 6. Isti sistem premiranja se uporabi za nagrajevanje tehničnega osebja na objektih, kjer je organizirano delo v taktu in na objektih, za katere odobri UO. 7. Premije za tehnično osebje na objektu (delovodje, sektorski vodja) se določi na 7,5% mesečne tarifne postavke. 8. Sefu gradbišča pripada ista premija kot sektorskemu vodji, odnosno kot znaša povprečna višina premij njemu podrejenih sektorskih vodij. PRAVILNIK o priznavanju nagrad za predložene predloge izboljšav, prihrankov in racionalizacij I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Da bi se dosegla čim večja materialna zainteresiranost članov kolektiva za racionalno gospodarjenje v podjetju, se uvaja sistem nagrajevanja za predloge izboljšav, prihrankov odnosno racionalizacij. 2. člen Pravico do teh nagrad imajo vsi člani kolektiva, ako podajo izboljševalne predloge in zadostijo pogojem, ki se zahtevajo e tem pravilnikom. 3. člen Predlog pravilnika sestavi strokovni kolegij, potrdi pa ga delavski svet podjetja. 4. člen Pravilnik se izvaja od 1. VII. 1958 dalje. II. PREDMET NAGRAJEVANJA 5. člen Nagrade se načeloma priznavajo za vse predloge, ki so koristni za podjetje odnosno za kolektiv. 6. člen Posebno se bodo priznavale premije za predloge izboljšav in racionalizacij za: a) izboljšave orodja, inventarja, strojev; b) izboljšave v poslovanju (obrazcih, poročanju, ekspeditivnosti); c) izboljšave v vzgoji, pripomočkih za vzgojo; d) izboljšave v organizaciji dela, uvajanje novih delovnih metod; e) izboljšave v kontroli, prijavi napak itd.; f) predloge za smotrne investicije in proučevanje razvoja podjetja in obratov; g) predloge za izboljšanje konstrukcij, projektov itd.; h) predloge za tipizacijo, osvojitev novih postopkov; i) vse ostale predloge, ki pomenijo napredek na kateremkoli področju dela podjetja. 7. člen Za nagrajevanje po tem predlogu prihajajo v poštev vsi koristni predlogi, brez ozira na stopnjo obdelave istih. Tako se lahko nagradijo predlogi, ki so podani v obliki: a) nakazane ideje; b) točno obdelan predlog z nakazanim izvedbenim postopkom, skicam, načrti, kalkulacijami. c) analize že izvedene racionalizacije, če to odkrije nove momente, ki v pozitivnem smislu spreminjajo oz. dopolnijo prvotni predlog. 8. člen Predloge za izboljšave lahko podajo posamezniki ali pa skupine članov kolektiva. Ako predložita dva ali več članov isti predlog istočasno, se nagrada zmanjša na enake dele ali pa razdeli po procentualni udeležbi dela. 9. člen Vse objavljene predloge bo objavljalo »Glasilo« podjetja v kratkih izvlečkih ter se ponovnih istih predlogov ne bo nagrajevalo. III. POSTOPEK 10. člen Vsak predlog mora biti podan pismeno. Predlog naj se poda v zapečateni kuverti, na kateri naj bo naslov: Predlog za izboljšavo«. Ako je predlog manjšega pomena, odnosno »Predlog za racionalizacijo«, če je pomembnejši. Prav tako lahko član kolektiva pošlje predlog po priporočeni pošti na upravo podjetja. Tudi v tem primeru mora biti poleg naslova na kuverti zgoraj navedena označba. Prav tako so gradbišča odn. CO dolžni predloge takoj dostaviti upravi podjetja v tajništvo. 11. člen Gradbišče odn. CO morajo predlagatelju pismeno potrditi prejem predloga. Za predloge, poslane po pošti, velja dokaznica pošte. 12. člen Predlog je lahko tudi anonimen. V tem primeru mora biti na kuverti in na predlogu navedena šifra, v kuverti pa druga zapečatena kuverta, s točnim naslovom, ki se pa odpre samo v primeru, da je ta predlog osvojen. V kolikor ni naslova, se nagrada ne izplača. IV. ORGANI ZA DOLOČANJE NAGRAD 13. člen Predloge za izboljšave pregleda vodilno osebje direkcije. Nagrade do 5.000 din odo- brava direktor s tem, da obvesti o tem upravni odbor. 14. člen Pomembnejše predloge preda direktor podjetja v proučitev posebni komisiji za racionalizacije. Komisijo postavi upravni odbor podjetja. 15. člen Komisija mora zasedati najmanj 1-krat mesečno ako obstojajo predlogi, po potrebi pa tudi večkrat. Noben predlog, ki je ocenjen kot izboljšava, ne sme biti nerešen dalje kot 1 teden dni, predlog za racionalizacijo pa najdalje 1 mesec. Izjema so lahko primeri, ko je narava predloga takšna, da zahteva isti daljšo dobo za proučitev, preverjanje podatkov itd. 16. člen Komisija za racionalizacije pregleda vse predložene predloge, jih oceni in predloži svoje sklepe upravnemu odboru v potrditev. Nagrade se morajo izplačevati v roku teden dni po potrditvi upravnega odbora. 17. člen Pri objavi predlogov v Glasilu se mora obvezno navesti tudi ocena predloga in višina nagrade. 18. člen Pritožbe proti oceni nagrad za izboljšave rešuje upravni odbor, za oceno racionalizacij pa DS podjetja. V. DEFINICIJE ZA IZBOLJŠAVE 19. člen Kot izboljševalni predlog se lahko oceni vsak predlog ali ideja, ki jo je možno v konkretni situaciji uporabiti in ki dejansko lahko vpliva na izboljšave poslovanja, organizacije, kontrole, evidence, nabave prevozov, popravil itd., brez ozira na to, ako je isti izviren ali ne. Pogoj je torej samo, da predlog še ni bil nagrajen (ponovni predlog). 20. člen Kot izboljšave ne moremo šteti predloge, ki bi nakazovali osnovne dolžnosti delavcev odnosno uslužbencev, ker je izpolnjevanje istih samo posebi umevno in obvezno. VI. DEFINICIJE ZA RACIONALIZACIJE 21. člen Kot racionalizacije se lahko prizna vse tiste predloge, ki odgovarjajo naslednjim pogojem: a) da pomenijo izboljšavo napram predvideni organizaciji po veljavnem poslovniku; b) da pomenijo izboljšavo glede tehničnih postopkov, metod dela, organizacije gradnje napram dosedaj obstoječim; c) vsi predlogi za izboljšanje orodja, opreme, organizacije delovnih mest na gradbiščih ali v obratih; d) vsi predlogi, ki prikazujejo dobro, ekonomsko temeljno pot nadaljnega razvoja podjetja, investiranja itd; e) vsi predlogi za izboljšave konstrukcij, ako so te izboljšave interesantne za podjetje; £) vsi predlogi za izboljšanje projektov, če so le-te osvojili investitorji; g) vsi predlogi, ki pomenijo napredek za vzgojo kadrov v podjetju. 22. člen Kot racionalizacijo lahko šteje vsak predlog, ki pomeni novost v delu in poslovanju našega podjetja brez ozira na to, če je postopek že znan v naši državi odnosno v tujini. 23. člen Za isto ali slično racionalizacijo se lahko prizna nagrada samo enkrat v podjetju. VII. KORIŠČENJE PREDLOGOV 24. člen Strokovni kolegij podjetja je dolžan, vse nagrajene predloge proučiti in predpisati obvezno uporabo povsod, kjer je to možno. V tem smislu je strokovni kolegij dolžan: a) predlagati spremembo poslovnika; b) predlagati spremembo orodja, opremo; c) predlagati obvezno uvajanje novih metod, postopkov itd. na osnovni predlog; d) predlagati vse ostale koristne mere za razvoj podjetja, vzgojo kadrov itd. 25. člen Vodstvo podjetja je dolžno, da bo znalo iniciativo članov kolektiva čim hitreje in uspešno izkoristiti za praktično uporabo za izboljšanje dela in napredek podjetja. VIII. SREDSTVA 26. člen Nagrade za izboljšave se izplačujejo iz čistega dohodka. 27. člen Nagrade za racionalizacijo se plačujejo iz čistega dohodka. IX. VIŠINA NAGRAD 28. člen Osnova za določitev višine nagrade je ocena vrednosti predloga. Ista je izračunana tako, da se oceni prihranek, ki ga bo imelo podjetje, ako bo v celoti izkoristilo predlog v dobi enoletnega uporabljanja. 29. člen Ako je predlog podan samo kot ideja, se oceni prihranek v višini 50 % vrednosti. Ako je predlog izdelan v podrobnostih, potem se oceni prihranek v polni vrednosti. Poleg tega mora komisija posebej oceniti še vrednost samega dela predložene študije (izvedbene risbe, detajli itd.) za kar je treba predlagatelju nagrado ustrezno zvišati. 30. člen Višina nagrade za izboljšavo znaša 10% od po členu 28 določene vrednosti, vendar ne manj kot 500 dinarjev. Za racionalizacijo pa znaša višina nagrade ob upoštevanju določil člena 28 in 29 za vrednost predloga do 250.000 din; 3% za vrednost predloga od 250.000 do 500.000 din; 5% za vrednost predloga od 500.000 do 1,000.0000; 10% za vrednost predloga nad 1,000.000 pa 100.000 din in 2% vrednosti nad 1,000.000 din. Šteje se, da znaša največja možnost vrednosti prihranka pri izboljšavi do 100.000 din. X. AVTORSKO PRAVO 31. člen Kdor hoče zaščititi svoj predlog se ima ravnati po Zakonu o avtorskem pravu in po Zakonu o priznanju patentov. Postopek mora izvesti vsak predlagatelj sam na svoj strošek, če pa je predlagatelj sporazumen, lahko pokrene tudi podjetje v svojo korist- Glas z gradbišča avtoceste LJUBLJANA Zelo hitro je potekel čas, odkar smo se zagrizli v delo pri gradnji avtoceste Zagreb—Ljubljana. Sedaj ko je cesta skoraj gotova, želim v kratkem seznaniti bralce »Glasila« s kroniko našega gradbišča. Dne 1. aprila je naše gradbišče prevzelo strokovno vodstvo prve mladinske delovne brigade, ki so takrat z veliko vnemo zapičili prve lopate in krampe. Ob za- četku nismo vedeli, kako bo potekala organizacija in sodelovanje med MDB in nami. Toda prav kmalu smo si bili vsi na jasnem, kajti vsak posamezni član našega gradbišča se je že v prvem tednu prepričal, da je prišla sem našS mladina iz vse Jugoslavije z resnično voljo, da v čim krajšem času in čim kvalitetneje izgradi avtocesto Ljubljana—Zagreb. Mladini je bil takoj ob pričetku določen 6-umi delovni dan. Le kratek čas so se MDB držale principa, da podaljšajo svoj delovni čas le za toliko, kolikor časa so porabili pri malicah. Nastopilo je prvomajsko tekmovanje, ko mladine kratkomalo nismo mogli ustaviti pri delu. Noben dan niso bili zadovoljni s svojim učinkom, pa naj so dosegli normo tudi nad 200%. S težnjo, doseči čim boljše učinke, so pričele izmene prihajati po celo uro predčasno in so nadaljevali delo tudi po celo uro preko delovnega časa. Celo tako daleč je šlo, da so se skupine najaktivnejših brigad dvigale v sredi mesečne noči ter odhajale na delo na traso. S tem njihovim delovnim elanom je bil nekoliko skaljen naš osnovni red. Kajti strokovni kader, strojniki in šoferji našega podjetja že praktično nismo imeli časa za kosilo, ker so nas pač MDB stalno po- —ZAGREB trebovale. Morali smo sklicati poseben posvet, da smo se sporazumeli, da tako ne gre in da mora biti opoldne prosta ura za kosilo. Prvomajskemu tekmovanju je sledilo tekmovanje v čast VII. kongresa ZKJ, v katerem je nastopil še večji delovni elan. V tem tekmovanju je uspelo MDB Makar-ski, ki je bila zaposlena na našem delovišču, da si je v eni dekadi priborila prehodno zastavo Glavnega štaba MDB, kot najboljša brigada na celi avtocesti. Na ta uspeh brigde smo bili ponosni tudi mi »Be-tonovci«, ker je le-ta bila zaposlena na našem gradbišču. V takšnem delovnem elanu smo torej preživeli dobo 3 mesecev in v glavnem zaključili dela do višine plana. Potrebno je bilo odstraniti 15.000 m3 humusa in ruš, izkopati in vgraditi v nasipe 66.000 m3 zemlje, ter grobo splaninati 54.000 m2 zemeljskih površin planuma in brežin, zabetonirali smo vse prepuste in podporne zidove, drenažna dela itd. Kakšna so naša zapažanja z delom z mladino? Vsi smo si enotni v tem, da je z mnogimi brigadami mnogo laže delati, kot z najetimi sezonskimi delavci. To trditev lahko utemeljujemo v tem, da so mladinci Tam, kjer so pred nedavnim rili zemljo buldožerji in jo nakladali bagri, teče danes lepa, moderna avtocesta. Oba posnetka sta iz odseka AC, kjer je gradilo naše podjetje neprimerno bolj marljivi in poslušni kot večina sezonskih delavcev na drugih naših delih, katerih izkušenj imamo vsi dovolj. Nadalje je silno prijetno vsemu teh- ničnemu kadru v tem, ker se pri mladini resnično lahko posvetimo zgolj strokovnemu delu in nimamo opravka z urami in mezdami, ter prepiranjem okrog tega. Tudi kar se kvalitete dela tiče, lahko trdimo, da v mnogih primerih MDB prekašajo sezonsko delovno silo. Imamo primere, ko smo zelo kvalitetno izvršili betonska dela s samimi mladinci in še več, da smo pri manjši regulaciji izvršili tlakovanje struge in kamnito oblogo opornega zidu zelo kvalitetno brez vsakega zidarja ali kamnarja v čemer je svoj čas na regulaciji Savinje bil tako velik problem. Seveda moram povedati tudi to, da v začetku, ko posamezna MDB nastopi delo, vsega tega ne zna in da traja pri neki brigadi več, pri drugi zopet manj časa, da se temu ali onemu delu priuči. Vendar ta izobrazba oziroma priučevanje dela, pri mladincih, ki so polni delovnega elana, silno hitro napreduje. Osebno pripombo na našo organizacijo pni delu z mladino bi dal v naslednjem: Neko MDB priučimo n. pr. za fino planiranje brežin in jo na tem delu zadržimo 10 dni. Po tem času zmanjka finega planiranja, pa isti brigadi določimo izkop velikih količin, po nekaj dneh gre ista brigada n. pr. na vlaganje drenaž in tako naprej. Ena in ista brigada se mora prepogosto priučevati novih del, kar sicer za njihovo usposabljanje nič ne škoduje. Vendar bi imel svoj predlog, da brigado priučimo nekemu delu in da jo na tem delu zadržimo v teku cele njihove dobe, pa četudi bi bil delokrog njihovega dela nekoliko daljši. Hočem povedati, da bi želel, da se MDB specializirajo po metodi, kot jo je pred kratkim v našem glasilu opisoval rtov. Rupret. Dovolite, da nadaljujem z našim tukajšnjim življenjem. Za razvedrilo imamo le malo časa. Tu in tam kdo od posameznikov ob večerih stopi pogledati v mladinsko naselje predstavo na televiziji, znameniti grad Mokrice ne obiskujemo več, ker so naši žepi nekako plitvi, drugih prilik za razvedrilo pa tukaj res ni. Tako nam ostane edino razvedrilo v glavnem delo. Le enkrat je nastala »pomota«, da nas je obiskal orkester našega ,podjetja iz Celja. Takrat smo se ob prijetnem razpoloženju zavrteli kar pozno v noč h. nam je ta obisk ostal v prijetnem spominu. Orkester pa je predhodno obiskal mladinsko naselje v Mokricah, kjer vsi mladinci delajo pri nas. Danes s ponosom in zadovoljstvom zremo na naše uspehe; delo je bilo pred rokom dokončano. Manjkajo le še manjša ureditvena dela ob cesti. Po dogotovitvi teh del bomo zapustili gradbišče AC z zavestjo, da smo izvršili svoje poslanstvo. -nik Iz naših društev in organizacij Sindikalno športno društvo Kegljanje. Na željo okrajne kegljaške zveze v Celju, predvsem pa na željo celjskih kolektivov, katerih člani se bavijo s kegljaškim športom, je naše SŠD pristopilo k razširitvi obstoječega dvosteznega kegljišča na 4-stezno kegljišče. Društvo samo nima dovolj finančnih sredstev za gradnjo. To so uvideli ostali kegljaški klubi, sindikalne podružnice in kolektivi v Celju ter so materilano in finančno podprli gradnjo. Hvalevredna je prizadevnost naših kegljačev, kateri so v kratkem času opravili že preko 1000 prostovoljnih ur pri razširitvi kegljišča. Imenovan je poseben odbor za gradnjo kegljišča. Ta odbor, naši in tuji kegljači, si prizadevajo, da bi bilo kegljišče gotovo do Dneva republike. Sindikalna organizacija Zelo dobro je skrbela za razvedrilo in oddih svojih članov. Skoraj vsako nedeljo je prirejala krajše in daljše izlete svojih članov, prizadevne a gmotno slabe delavce pa je poslala na svoje stroške v počitniški dom v Piran. Uvedena je vzajemna pomoč. Pravilnik o vzajemni pomoči je bil poslan članom podružnice, vendar odziv še ni takšen kot je želeno. Trening je našim kegljačem sedaj nemogoč, vendar so kljub temu še v »formi«. V Zagrebu so srečanje odločili v svojo korist, v Zabukovci pa jim je »spodletelo« za 2 keglja. Odbojka, Ligia tekmovanje je končano. Naši fantje so zasedli v vzhodnem delu lige častno II. mesto, 'kar je dosedaj največji uspeh. To še tembolj, ker so za njimi ostale ekipe Maribora, Ruš itd., kateri so bili 'še pred nedavnim s svojim znanjem še »učitelji« naši ekipi. K uspehu jim čestitamo! Nogomet. Pobudo je vzela v roke naša mladina. Redno trenira, vendar ima težave z igriščem, iker društvo nima svojega lastnega igrišča. Tekma z Olimpom iz Celja je bilo njihovo prvo srečanje. Sedaj se pa vneto pripravljajo za delavske športne igre. Prosvetno društvo »RADE IRSlC« Dramatska sekcija pripravlja skupno z. glasbeno sekcijo program za veseli večer. Baje nas bodo presenetili s prav pestrim programom. Društvo pa vrši priprave za redni občni zbor, kjer bodo podali obračun uspešnega dela društva v preteklem letu. »Glasilo Betona« izhaja enkrat mesečno. Izdaja Splošno gradbeno podjetje »Beton« V Celju. Odgovorni urednik Vitanc Franc. Tiska Celjska tiskarna v Celju