Štev. 238.
POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXI!
r Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. S.
(vhod čez dvarličc nad tltkarno). Z u r e d n i k o a je mogoče govoriti le od
10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se te sprejemajo. UretlnlihtflH telefona štev. 74.
V Iijubljani, v torek, 18. oktobra 1904.
izhaja rsak dan, lnvzemšl nedelje in praznike, ob polet 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemam; sa celo Veto 3« K, xa polo«"co leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništv* preji :mcn: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. fa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravni6tvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. i.
Viprejema naročnino, Inaerate In reklamacija. -
I ■ a c r a 11 ac računajo enostopna petllvrsta (dolilna T9 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 h, aa Irlkral
9 b, za več kot Irlkral 8 b. V reklamnih noticah Btane enoBtapna (armondvriti M b. — Pri večkratnem ob|avljen|a primeren pepail.
Uprarniiketa telefona iter. 188.
Vlada obsfruira!
Nenadoma in nepričakovano je vlada zaključila kranjski deželni zbor. To se j« ■godilo v trenutku, ko ni bilo nobenega parlamentarnega povoda za tak korak; da, bili so nasproti dani vsi pogoji, da se delovanje zbcrnice oživi in da ae ustvari poloia', ki bi omogočil nadaljnje reševanje dnevnega redi.
Položaj se je bil v resnei mnogo izboljša), in vlada bi ga bila morala izrabiti v korist de?e!e. Le pomislimo, kaka izprememba se je bila izvršita v prilog rednemu delovanju kranjske deželne zbornice!
Obstrukcije v zadnjem nasedanju sploh ni bilo. Nujni predlogi niso imeli obstruk-cijsktiga značaja,, ampak so kili take narave, da bi bili vloženi pač tudi v mirnih časih rednega parlamentarnega dala, Co se inter-pelira jglede orožnikov, glede nove mere pri leani trgovini, ali <5o se c nujnim predlogom hoče pomagati prizadetim po .nimah — to pač ni obstrukcijs« Tako sa godi v vsakem deielneoc zboru v najmirnejših časih.
Kranjski deželni zbor so je — z vladnega staiišča — celo jako poboljšal., Začel je redno delovati. Prvič od leta 186.1. je rešil točko daetnega rek, in sicer jako važno zadeto o ©ustnih odborih. S tem je bil podan dejanski dokaz, da zbornica hoče delati, da katoliško narodna stranka želi plodonosne rešitve vseh točk, ki jih je treba rešiti v prid Kranjski deželi.
Ge je tako katoliško • narodna stranka pokttzak., da je pripravljena parlamentarno razpravljati, meramo isto trditi tudi od večine, kajti ustavni odsek je bil rea izdelal nivirt volilne re£orcne. Bila je dana podlaga za razgovor. Prej je bil trdil baron Selvvve-gel, da bo Sreba celih generacij, preden re izdela taka volilna reforma. — A tudi baron Schwegel je odstopil od tega stališčr, in odsekov predlog bi bil lahko takoj prišel v zbornici na dnevni red. Vlada bi se bila mo rala vendar tega veseliti, kajti ta dogodek pomeni očividno zbližanje strank in kaže, da stranke same po nekem prirodnem nagonu iščejo ravnotežja, katero bi biio deželni zbor spravilo v položaj rednega dela. •
Zgodilo se je de več: .Finančni odsek je izdelal načrt zakona za podporo bednemu prebivalstvu, prizadetemu po uimah; 75 000 K podpore ljudstvu, predloženih zbornici, bi bilo gotovo sprejetih. Tu se ni bilo bati ni-kake obstrukcije od nobene strani, ker je bila stvar dozorela in so vsi želeli, da se mirno in hitro reši.
Dejanski položaj je torej kazal ugodno izpremembo parlamentarnih razmer. Prepri iani smo, da je bilo zdaj mogoče razburkano zbornico pomiriti, duhove zbližati, stranke, je ne popolnoma sprijazniti, pa vsaj toliko umiriti, da se na vseh straneh ogladijo naj-ostrejša nasprotja, ki so do zdaj bila napoti skupnemu delovanju. Pri razpravi o volilni reformi šole bi bilo prišlo do kritičnega trenutka, in takrat bi morala vlada pokazati svojo dobro voljo in vplivati na stranke, da jih privede do povoljnega kompromisa. Kajti vladati se pravi delati kompromise med strankami. Ia ker so stranke same podale stvarno podlago za to, je imela kranjska deželna vlada najlepšo priložnost, da pokaže, jo li v njeni moči, na Kranjskem ustvariti
ustavne ratimere Naj se ne zahteva dobra volja samo od strank ! T« d i vlada jo mora kacati?>Baron EIt»tn je imol najlepšo priložnost da odvrne od sebe vaa dosedanja oči tanja in ce pokal« kot pac:":kator|a Kranjske dežele. T o bi bil sanj gotovo tako časten uspeh, da bi bil eied drugimi deželnimi šefi avstrijefeicu lahko ponosen nanj. In če se ne bi IgjIo panrečilo? Potem hi bil umil svoje roke terncekel: Gci niso hoteli; jaz sem storit s rojo dolž,neei. ^
V	i sanici se je kaj pfeitbnega prič;, ko valo. A ka; sa r.g®3i?
V	petek ponoči se odpelje baron Hein na iBunsij <iu v nedoljo popoldne je že v Ljubljani -- z zakl j učenjem dež. zbora v žepu i
Ta naglica nam kaže, dc se je g. dež. predsedniku mudilo. A zakaj "
Vemo,| da je hotela centralna vlada utruditi katol. narodno stranko z dolgotrajnim zasedanjem., Tudi liberalni lietl s 3 bili tega mnenja., in *c pač zaradi tege diražali svoje želje po zaldjnčenju, A ko je deželni zbor začel stvarno reševati dnevni tod, ni bilo pričakovali drugega, nego da mu vlada pusti izvrševati *svojo ustavno nalogo.
Elini razlog, ki nam more pojasniti to zagonetno postopanje naše* vlade, je pač ta, da je vlada zaključila de£. zbor tafcoj, ko je videla, da s e i) 1 i ž a Le s 1 o r e n s k i stranki, da poka n e m ž k o - 1 i • beralni o brc 6, in da je vendar
—	vsaj v nek&terih vprašanjih
—	mogoča slovenska ve Sii na v zbornici.
D» je vlada zakJiučila de&alni zbor samo zato, ker je izrekel obžalovanje deželnemu predsedniku — to bi bil« čudne. Ta dogodek je bil smatrati kot zasluSena lekcija, m če je hotela centralen vlada iz tega iz vajati kako posledico, hi bila bolj logična premestitev uradnika, kakor pa zaključesje ljudskega zastopa.
Kaj pa pomaga to zaključenj« ? Ali bo c tem Hein na svojem ugledu kaj pridobil? Ali se bo nasprotstvo proti njemu poleglo? Ali zakljuienje deželnega zbora razveljavi obtožbe prati njegovemu delovanju? Vsak politični otrok računa sedaj taJco le: Hein se je bal odseka, ki saj bi se po dr. Sasteršičevem predlogu pečal s čednimi poročili korespondenčnega urada in z dr. Krekovim predlogom. Žito je izprosil od centralne vlado zaklju-čenje zbora.
Tega seveda ni povedal na Dunaju; pač pa je brez dvojbe navajal politične vzroke, ki si jih je na podlagi dogodkov prikrojil po svoje. Glasovanje slovenskih liberalcev v zadnji seji je bilo dejstvo, ki je na njem utemeljeval svojo prošnjo za zaključenje. Subjektivno ga je pri tem na ganjal samo strah pred odsekom, ki bi bil železni obroč le še bolj razbil. Preti temu strahu se ne bomo bojevali. Pač pa moramo pribiti vladno načelo, ki se kaže iz uspeha Iieinove prošnje za zaključenje.
Da je v taki naglici vlada zaključila deželni zbor, ne moro imeti svojega razloga drugod, nego v tem, da heča vlada imeti slovensko - nemško zvezo v Kranjski deželi I In sicer hoče vlada to zvezo tako odločno, da ji je 1 j u b š e , da ni
deželnega zbora, kakor pa da bi v njem vladala slovenska večina.
Lo pomislimo, kaj je vlada a tem preprečila 1 Ali ni baron Hein govoril nekoč lep govor o izboljšanju učiteljskih plač? Danes ;e ravno vlada to razpravo preprečila. Bjdno prebivalstvo, katoro je imelo že zagotovljeno podporo, vsled tega vladnega postopanja pride ob pomoč. Ves dnevni red, kaderegn rešitev je glavna naloge zbornice, je vlade spravila s sveta.
Rec, edino le baronu H -o i n u in Nemcem na ljubo je zaključen deželni zbor.
Edino le zato, ker sa je za en kratek hip pekivzala v njem sloga vseh slovenskih zastopnikov, je moralo nthati njegovo delovanje.
Edino le z» to, ker se Nemci boje, da ue ostanego v manjšini, če se združijo Slovenci, je vlada naredila konec defcelnozbor-p.kim razpravam.
To postopanje se ne more imenovati drugače, kakor obBtrukcija vlade proti slovenski večini »prilog Nemcem.
Vlada, ki obstruira deželni zbor, kateri hoče delovati — to je sedaj najnovejša kranjska specialiteta, kateri menda ni več para na celem svetu!
Da je prišlo tako daleč, to je zakrivila nemško slovenska zveza, ki je toliko let poniževala slovenski živelj na Kranjskem.
To mora vendar izmodriti one, ki so še slepi in gluhi in nfčejo priznati, da je vsaka slovensko nemška zveza v deželni zbornici danes izdajstvo n?d slovenskim narodom !
Rusko-japonska vojska.
Večinoma so došla sedaj z bojišča po ročila do 16. t. m. Boj pa se je 16. t. m. baje s nova pričel in divjal še 17. t. m.; o tem pa še niumo imeli dopoldne nič kaj posebnih poročil Neko poročilo iz Mukdena trdi, da je gotovo, da se bo ruaki armadi megoče rešiti iz težavnega položaja.
Opozarjati moramo, da je bilo do 16. t m. le par ruskih divizij v boju. Pridružiti se torej ne moremo mnenju, da se more že sedaj govoriti o popolnem ruskem porazu. Došla nam poročila priobčuiemo v onem reda, kakor so nam prihajala.
Boji do 16. oktobra
Tokio, 15. oktobra. Maršal Ojama poroča, da so ruske izgube volike 30 000 mož (?). Japonci so ugrabili več topov, in municijskib voz in pušK. Japonske izgube od 11. in 12. t. m. znašajo 12 000 mož. Poleg tega je ubitih 15 častnikov in 40 ranjenih.
Peterburg, 15. oktobra. Zisebne brzojavke iz Ilarbina poročijo, da bo) še vedno traja. Posrečilo ee nam ju z uspehom obiti desno japonsko krilo. Po hudih in sr d tih napadih na gorske przici|e, ki jih je imela zasedene Kurekijeva armada, se je posrečilo našim kolonam iarinfti "o-mžn ka in zasesti prslaz Tulin. Konjenica generala Rennenkampfa je zasedla F i n h u a n -č e n v e n. (Ne Penvančen !) Vsa gorska pobočja in soteske, skozi katere jo marši rala naša kolona, so bile pokrite z japon skimi trupli. Hud boj se je vršil tudi ob reki Silipu, kjer je posebno trpel 17. voj. Ruske izgube so velike; vtndar ne še popolnoma določene.
Berolin, 16 oktobra. Is Mukdena poročajo »L kalanztigerju« : V četrtek, dne
13.	t. m. so se vršili na celi ruski fronti budi boji. Sele o mraku je bilo četam zapovedano. umakniti se 4 vrste. Premikanje se je vršilo v popolnem redu. Na prelazu Holin in Tuminlin so zavzele ruske čete z največjo težavtf neko točko ; toda sovražnik je dobil pomoč in prvi uspeh se je s tem izenačil. Vsled oddaljenosti od armade so se morale četa polagoma umikati, da ne bi sovražnik prodrl centra. Ta dan ae je posebno odlikoval x yborgski polk V petek
14.	t. m. se je boj nadaljeval. Ena kolona ie vkljub obupnemu odporu zaaedla prelaz Tuminlin, odkoder vodi direktna cesta k desnemu krilu utrjene japonsko glavno pozicije na premogovnih gričih janta skib.
London, 17. oktobra. Reuterjev urad poroča: Japonske čete so do9le do reke Taho, kjer so pa zadele na eno rusko divizijo, ki se je le po hudem boju umaknila. Leva armada je zavzela Sahopu in Sanitin. Pozneje so hoteli ta dva kraja vzeti Rusi, a se jim ni posrečilo; 16. t. m. poročajo iz Mukdenr, da je slišati na jugozahodu strahovito strelianje. Veak mož in vsak top mora v boj. Vojaki so jako pcžrtvovalni; popolnoma so ie izmučeni. Mnogo višjih častnikov je padlo. Kuropatkin sam je v najhujšem ognju pokazal svojo silno energijo ter tudi v najhujših trenetkih ni izgubil upanja. 16. t. m. je boj polagoma jonjal, ker sta bila oba dela izmučena. Nasprotno se pa pomča iz Mukdena danes, da sa je boj med 16. in 17. zopet pričel. Rusi so obdržali svoje pozicije ob Taho ter po malem prodirali. Boj so bije sedaj v ravnini.
Peterburg, 17. oktobra. Usoda gen. Rennenkampfa, ki je s 50C0 kozaki poizkušal obiti japonsko krilo, vzbuja tu veliko skrb. Japonoi so namreč s posebnimi pripravami povzročili, da je reka Taho prestopila bregoTe, vsled česar je bil Rennen-kamff prisiljen mirovati, ko je boj besnel najhujše.
Berolin, 17. oktobra. Tu je došlo poročiio, da je gen, Miyentlorf pobil oddelek Japoncev ter jim vzel 10 topov. Boj divja dalje na celi črti.
London, 17. oktobra. Rusko umikanje proti Taho se je vršilo 15. t. m. — V noči od 11. t. m. so Japonci izpreme-nili svoja stališča, da no mogli streljati na ruske strelske jarke. Pri tem je bil uničen en sel polk. Odslej so bili Japonci v ofenzivi. Rusi so se polagoma umikali. Prišlo je večkrat do boja mož proti možu. Kuropatkin je pohvalil Japonce. Japonci so streljali na ruski tren z liditnima bombami.
Kuropatkinovo poročila.
Peterburg, 17. okt Kuropatkin brzojavlja carju 15. t. m.: V noči na 14 okt. so napadle vse japonske čete vojni zbor, ki je bil postavljen ob reki Šakhc. Japoncem se je posrečilo prodreti centrum. V pomoč je prišlo temu zboru več bataljonov. Ruskim četam se jo posrečilo od Japoneov rusedeno vas Sakhepu zopet zavzeti ter Japonce vreči 2 kilometra daleč nazaj. Položaj desnega krila je bil en čas vznemirljiv, ker so bile Čete napadene na fronti, obenem pa v nevarnosti, da jih Japonoi obidejo. Po zavzetju nekaterih vasi so se četa desnega krila obdržale v svojih pozicijah. Po srditem boju so je daleč naprej izpostavljeni centrum umaknil nazaj v isto črto, ko desno krilo. Mnogo polkov že ni spalo tri noči. Japonske izgube so velike-. Noč na 15. okf. jo bila mirna.
Japonska poročila.
Tokio. 17. okt. Pozno zvečer došla brzojavka iz Mandžurije javlja: B^|i pri srednji in desni armadi so ponehali. Na levi ar-maeli pa boj divja srdito dalje. 0|ama na-zivlje v svojih poročilih boje od 10 t. mes. bitko pri Šabo. Vedno Se prihajajo poročila o japonskih izgubah. Srednja kolona
leve armada je imela od 12. t. m. 5 mrt vih in ranienib častnikov. Dne 12 t m. je izgubila 250 mož. Kolike ao iigube moštva od 12 t m , ae bo še dognalo. Izgube desne kolone leve armade iznašajo 1 mrtvega in 15 ranjenih častnikov ter 500 mrtvih ali ra njenih mcž. O i lave kolone je bilo 7 čast nikov ubitib, 2) ranjenih ter 750 mož ubi' tih ali ranjenih. (To so še nepopolna poro Čila leve japonske armade o izgubah, ki so v resnici večje. Op. ur.)
London, 17. okt. Iz Tokia pere čajo v č e r a j , 16 t. m.: Porodilo o velikanskih ruskih izgubah niso napravila takega veselja, kaker se je pričakovalo. Med prebivalstvom ni navdušenja. L) malo hiš je v zastavah. Cujejo se glasovi proti praznovanju zmage. Visok )<ponec se je izrazil, da je vojaka od ločilua ter pomeni »morda« rešitev japonske eksistence. Neki diplomat je dejal, da bumsn'teta zibteta, da se neha prelivanje krvi. Ruska čast je z hrambo Port Arturja in hrabrostjo mandžurijake armade rešena. Prebivalstvo vidi, da je ruskih nesreč kriva prevelika oddaljenost od Rusije in slaba železnica.
London, 17. okt Iz Tjkia poročajo, da je mikado icrekel mandžurijski armadi zahvalo za junaštvo v bojih zadnjih dni.
Angleži menijo, da je bitka odločena.
London, 17. okt. Velika bitka med Mukdenom in Liaoianom je odločtna. Rasi so izgubili 50.000 ('?) mož in 100 (?) topov.
Kuropatkin v ognjn.
Berolin. 17. okt. »Berliner Tage-blatt* peroča iz Pdrcgrada: Kuropatkin je osebno vodil operacije v centru desnega krila. Vodil je petrovski polk, ki je popol noma vrgel Japonce naiaj.
Peterburg, 17. oktobra. V Kuro-patkinovo bližino je vdarilo včeraj več granat.
London, 17. oktobra. D ra divizijska poveljnika sta izgubila v bojih kreg 12. t. m. svoje štabne častnike. Mnogo povelj nikov je junaško umrlo na čelu svojih polkov. Kuropatkin je stal v ognju šrapnelov Rusi se bore sedaj za svoje zastave in svojo čast. Mandžurija je pozabljena. Razlega se le en klic : „Mi ne moremo obstati, mi moramo še
danes deb.ti eno bitko«.
Strahota boja.
Berolin, 17. okt. »Lokalanzeiger« poroča iz Mukdena: Elen ruaki častnik in nekaj ranjenih vojakov se je vrnil v č e raj popoldne z bojišča ter so se ja vili pri svojem generalu. Ta zavpije čast niku: .Kako se drznete ravno sedaj zapustiti svojce? Takoj nazat! K|e je vaš polk?* — »Tu, ekscelenca". Osupnjen zavpije general: »Kaj, to je vse?« — ,Da, vse!" od govori ranjeni častnik.
Vtis bitke ▼ Rusiji.
Berolin, 16. oktobra. Iz Peterburga poročajo: V rezidenci je vsled Kuropatki novega poročila o neuspehih desnega krila vse pobito; posebno, ko je vse pričakovalo image. Vedno bolj jasno se kaže, da je Ku ropatiin pričel z napadom na direktno povelje iz Peterburga.
Peterburg, 17. oktobra. Vedni po-137i so vibudili v olikanih krogih prebivalstva strahovito ogorčenje. Zaupanje na Ku ropatkina je popolnoma iiginilo. Krožijo najbolj divje vesti. V nekaterih krogih gredo že tako daleč, da zahtevajo, naj se kaka pri jateljska velevlast naprosi za posredovanje. V vojaSkih krogih govore o odpoklicanju Kuropatkina ter imenovanju generala Kaul-barsa ali Zilinskega vrhovnim poveljnikom.
(Ta poročila priobčujajo nemški liati)
Raai zopet pričeli s ofenzivo!
London, 17 okt. Japoncem ae ni posrečilo, odločilno pobiti Rusov. Po zadnjih poročilih soRusi danes celo to-pet pričeli z ofenzivo. Morda ao pa to le boji, ki naj krijejo umikanje.
Novi boji — ruaki uspehi
Peterburg, 17. oktobra, Dopisnik „Birž. Vjed." poroča d a n e s (t j. 17. okt.) iz Mukdena: Poveljnik ene divizije, ki je imela nalogo, napasti neko skalnato višino na vzhodni fronti, je bil pri napadu ranjen na nogi ter je došel danes sem. Kakor se govori, je izvršil general predrzen napad, pri katerem je njegova divizija silno trpela; 6. stotnija 23. sibirskega polka je med hudim japonskim streljanjem preplezala pečine ter se vrgla na sovražnika. Pri tem je padlo 5 šestink moštva. Sovražnik jih je sprejel z bajoneti. Padla je cela kompanija s poveljnikom vred. Turška vojska je bila v primeri s sedanjim klanjem, ki traja že 10 dni, prava igrača. Krožijo različne vesti. Danes došli častniki javljajo, da so Rusi vče-raj zaplenili 24 topov in 8 brzostrelnih topov. Boj divja načeli črti dalje. Nocoj so kar naenkrat pričeli grmeti topovi, ki so pa kmalu utihnili. Izvršil se je od ruske strani baje nočni napad,kije dobro uspel. Današnji
(t. j. 17. oktobra) boji so mnogo hujši ko včerajšnji. Od dobro poučene strani izjavljajo, da bodo ruski napadi trajali na celi fronti še dva dni. (Zakaj ? Ali hoče Kuropatkin vse svoje polke spraviti v boj in ali pride morda čez dva dni za hrbet Japoncem že — Linjevič?)
Ruaki železniški minister knez Hllkov o položaju.
Pariz, 17. okt. »Matin« poroča na slednje privatne izjave kneza H i 1 k o v a : »Novioe niso ugodne, toda nad Kuropatkinom ne smemo obupati. Vedno sem mu zaupal io sem prepričan, da ako je pričel z ofen živo, tega ni stoti! iz političnih vzrokov ali pod pritiskom iz Peterburga. Morda ja javno mnenje res kaj vplivalo nanj, toda on gotovo ve, kaj dela. Obžalovanja je vredno res, da je svojo (fanzivo naznanil s takim zanos m Toda meria je bilo to potrebno, da je s tem sovražnika razkrinkal. 8edaj Kuropatkin dobro pozna japonske pozicije in ako se je na nekaterih krajih moral umakniti, bo gotovo drugje triuir tiral. A slednjič, lahko je tudi bitka izgubljena, to ne pomeni nič. Pojačenja sedaj prihajajo v dovolj številni meri. Na bajkalski in sibirski železnici vozi sedaj lahko vsak dan 18 vojaških vl&kov in 4 popotniški vlaki do Irkutska«. — Poleg tega je dejal knez, da misli ruska vlada napraviti še drugi tir na sibirski, obbajkalski in zabajkalski železnici. To bi stalo 200 milijonov. Nove se, sli je goioril o rubliih ali frankih. Delo bi bilo končano v 2. letib. N' ka angleška družba se je ponudila, da naredi drugi tir do Bajkala v enem letu za 200 milijonov, kar pa je ruska vlada odbila, ker hoče zidati z ruskim denarjem.
Glasom po Port Artur-
oktobra. Japonci so 12. in 13 t. m. stre-luki, katere smatrajo
Mobilizacija v Rusiji.
Peterburg, 17. okt. Včeraj se je vršila med ctrjem, vojnim ministrom in generalom G atanbergom konferenca, v kateri je bilo sklenjeno, mobilizirati vse strelske brigade.
Port Artur
Peterburg, 16. okt. ročila iz C fua je sedaj zveča s jem skoro popolnoma pretrgana. »Ratvizan« je vsled obstreljavanja le neznatno peško dovan ; na topničarki »G ljak« so bili pa ubiti poveljnik in več mornarjev. Japonci utrjujejo sedaj vzlasti višine pri Takušanu na vztočni strani. Kakor se zdi, se pripravlja nov napad na trdnjavo.
C 11 u , 17 oktobra. Iz zaneslivih virov prihaja poročilo, da bo merodajni krogi mnenja, da se Port A-tur lahko drži š) ne-dogleden čis.
London, 16 mad obstreljavanjem Ijali osobito na ladje v za izgubljene.
Cifu. 17. oktobra. Ruski agentje ku pujejo v kitajskih pristaniščih velike mno iine provijanta in municije, da imajo pri pravljeno za slučaj, da bi portartursko brodovje udrio i i luke z namenom, da b« združi z baltiškim brodovjem. Kitajska poročila pravijo, da je ob izlivu reke Jalu močno japonsko brodovje, ki naj bi zajelo portartursko brodovje, ako bi hotelo udreti iz luke.
Aleksejev v Harbinu
Peterburg, 16. oktobra. Dopisnik ruskega brzojavnega urada poroča iz H»r bina : Namestnik Aleksejev se je danes vrnil v Hirbin.
Židovski vojaki v ruski vojski.
Po uradnih izvzetjih se bori na man-džurskem bojišču 25.000 ruskih vojakov židovske narodnosti.
Zasedanje deželnih zborov.
V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora so naročili deželnemu odboru, naj po zdravstveni in krajevni policiji skrbi za odpravo razvad pri mrliških stražah in pojedinah. Krajnemu šolskemu svetu v Bajčah so dovolili 4000 kron za vpeljavo vodovoda v endotno šolsko poslopje, če bo tudi država dala v ta namen 6000 in udeleženci 4000 kron. »Koroškemu dirkalnemu društvu" so dovolili 400 kron podpore. Sprejet je bil tudi predlog poročevalca d r. W a 1 d n e r j a, naj deželni odbor predloži načrt o ureditvi strug potokov v Ziljski in Leški dolini. Razprave sta se udeležila pri tej točki tudi deželni predsednik Hein in slovenski deželni poslanec Grafenauer.
Poslanec Stojalowski je v včerajšnji seji gališkega deželnega zbora predlagal, naj se uvede v železniških vlakih tudi četrti razred, oziroma posebni vozovi za judovske popotnike. Nadalje je Stoja-lovvski utemeljeval svoj predlog o izpremembi občinskega volilnega reda in so predlog odstopili občinski komisiji. Zbornica je pa odklonila jako umesten predlog Stojalowskega, naj se pozove vlada, da ne bo imenovala judov za samostojne sodnike kakor tudi naj skrbi zato, da ne bodo judovski sodniki zaprisegah kristjanov.
Dr. Lueger učiteljstvu.
V	soboto ie dunajski župan dr. Lueger zaprisegel 213 novo imenovanih učiteljev. Ob tej priliki je imel na učitelje daljši govor. Povdarjal je važnost šole, zlasti je žu pan vso avojo pozornost obračal na ljudsko Solo, kjer n»j učitelji vzgije mladino v ver skem duhu, kakor ludi v ljubezni do avstrijske domovine in do ceaarja. Ako hoče kdo izvojevati boj v življenju, mora pred \sem dobro znati pis ti in računati. Končno je opominjal zaprisežene učitelje, naj osta nejo zvesti prisegi, da izpolnjujejo zakone in so zvesti vladarju ter državi.
Ogrski državni zbor
je včeraj nadaljeval razpravo o začisni trgo vinski pogodbi z Italijo. Poslanca Siti o in Pjlonyi sta govorila pre tj sklenjeni začasni pogodbi. Polonyi je trdil, da se je b to pogodbo kršil zakon in celo kraljeva prisega.
Zahteve državnih uradnikov.
V	nedeljo so na Dunaju avstrijski dr žavni uradniki priredili »hod, na katerem je bilo 2000 udelelencev. Z ozirom na sedanjo draginjo, so sklenili prositi za 20% draginj sko doklado uradnikom v štirih nižjih či-novnih razredih.
Delavski demonstraciji v Pragi in na Moravskem.
V	nedeljo so po shodu socialistično-političnega kluba « Pragi priredili zborovalci sprevod na Pr kop h. N«bralo se je približno 1500 delavcev. Urednik lista »Pravo lidu«, dr. Soukup, je vodil demonstrante. Pred nerošto kazino so delavci klicali : „8 r a m o t a nemškim liberalce m". Pred kavarno »Dunaj« je dr. S.ukup nagovoril demonstrante. Ker sta dva policijska uradnika hotela preprečiti govor, je priče a množica groziti policajem, nakar je prihitel še tretji policijski uradnik prvima dvema na pomoč; a ker ga je nekdo udaril s palico, je potegnil sabljo. To so storili tudi drugi policijski Btražniki in nato raz-gnali množej. Polioija je prijela tri demonstrante. Štiri lahko ranjene osebe so ae javile pri rešilni postaji. Pri praškem policijskem ravnatelju, dvornemu svetniku Kri-kawa, bo je pod vodstvom dr. Soukupa pritožilo odposlanstvo demonstrantov, ker je po* iicija rabila or< ž e.
Tudi v Moravski Ostrovi so delavci, kakih 2500 oseb, priredili demonstrativni sprevod za splošno volivno pravico. Policija je zaplenila razvito rdečo zastavo. Množica se je približila nemški hiši. Urednik P r o k e s je hotel tu nagovoriti množico, a neki steklarski mojster ga je pahnil z rampe, na kateri je stal. Vsled tega je bila množica tako razburjena, da je poizkusila navaliti se na hšo, a to je preprečila policija.
Italijansko vseueiliško vprašanje.
V	Iiomostu so v nedelio priredili itali janski vseufiiliščniki shod. Sklenili so pozvati italijanske poslance, naj še nadalje delujejo za uitanovitev samostojnega vseuči lišča v Trstu.
Proti redovo.m v Italiji
namerava nastopiti nekaj italijanskih poslancev. Ta vest je jako razburila katoliško prebivalstvo v Italiji V Milanu so imeli katoliški pravoslovci pod predsedstvom kardinala Ferarija shod ki s a je pečal s tem resnim vprašanjem. G -tovi katoliški krogi svetujejo, naj se katoličani udeležujejo volitev.
Vstaja v francoski naselbini Kongo.
Tudi v francoski if iški naselbini Kongo med zamorci resno vre proti Francozom.— Zamorci so do sedaj, kolikor je znano, umorili že sedem francoskih posredovalcev. Francoski guverner v Kongu ima premalo vojaštva, da bi zadušil vstajo.
Vstaja Hererov.
Kakor smo že opetovano per očali, sodi se Nemcem v nemški južnozahodni Afriki nad vse slabo. Nemški gtnaral pl. T r o t h a ima 7000 do SOOO mož, a ne more poraziti Harerov, kateri so oboroženi zgolj z loki in pšicami in Jih ni niti toliko, kolikor je Nemcev. A domačini poznajo bolj kraje in so tudi navajeni podnebja. Če jih porazijo Nemci, razkrope se hitro in se zopet zberejo drugod. V Berolinu vsled tega niso zadovoljni. Ko so imeli Angleži vojsko s Buri, so se berolin-ski krrgi norčevali iz Angležev, ker niso mogli poraziti Burov, ki so imeli izborno topništvo. A sedaj pa Nemci sami ne morejo užugati divjakov domačinov, ki nimajo niti topništva in ne pu^k. Dasi traja vojaka s Ha-reri že 9 mesecev, niso Nemci dosegli niti najmanjšega uspeha!
V Barolinu veliki lepaki vabijo prostovoljce na vojsko proti Harerom.
Položaj v Maroku.
Mareški sultan je prepovedal trgovino z žitom. Piizadeti trgovci so se vsled tega pritožili na svoja poslaništva.
V-led te prepovedi preti lakota rodovom med Tangerom in Fesom. Tudi ropar Raizuli se zopet oglaša, vsled česar so dobili Evropejci ki ne stanujejo v Tangeru, straže
Sultanov zastopnik v Tangeru, Mohamed el Tores, je naznanil poslanikom tujih držav, da so zunanji okiaji v Tangeru nevarni za Evropce. E/ropci smejo le, če jim to do voli guverner, z vojaškim spremstvom, zapustiti mesto. Dve ure od Tangera je bil vroč boj a Kabiti.
Zaradi demonstracij v Brnu
zasleduje brnsko državno pravdništvo soc. dem. voditelje Eidbrša, Hybeš», Glaserja, Tušarja, Jure, Niessneria in Schwarzla. Tudi proti dr. czechu in Tušariu sta vloženi tožbi, ker sta pri d monstrativnih sprevodih imela bre7, oblastvenega dovoljenja govore.
v	•
Štajerske novice.
š Iz Brežic se nam poroča: P. n. gospod p. Bernard Vovk, praznuje dna 21. novembra 81. obletnico svojega rojstva brez slovesnosti.
š V mariborsko bogoslovnlco bo bili sprejeti sledeči goepedje: I, letnik: Jernej PodpeČan iz Galicije; Ivan Sketa iz Braalovč; Jos. Pečnak iz Ž»lca; Frano Božiček iz Buč; I/. S.reo iz Nove bt.l;e; Fr. Rampre iz stoperc; M. G »bere iz Čreš-novca; Ivan Bogovič iz Artič; Val. Zupančič iz Ljubljane; Milogoj Zlobe c iz Trsta; Jakob Košak iz Ljubljane; Anton Gsričan od S/ Tomaža pri Vel. nedelji; Jurij C/etko iz Metlike; Anton Ptičar iz Prevorja; Petar Jurak iz Pia-vič (Hrvaško); Ivan Atelšek iz Ljubna; Jos. Toplak iz St. Lovrenca; Fr. Ribar iz Sv. Jerneja pri Ločah; Jak. Benta iz Ljubljane. II letnik: Al. Grošelj iz Kamnika ter v III. letnik: Niko Jamšek iz Moravč.
š Nadikof Kohn na Štajerskem. Bivši nadške f oiomuški dr. Kohn |e kupil graščino v Ehrenbauaen na Štajerskem od barona S«lvi|a.
š Šolstvo. Nemški »Schulverein« je razširil svojo enorazrednico v R igatou Slatini v dvorauednico. Z« nadučitelja na šoli v Pišeci je imenovan učitelj g. Jakob Medved. Za učitelja na šoli v Skomariih je imenovan g. Avgust C a j n k o , za učitelja v Rajhenburgu je imenovan prov. učitelj v Dobovi g. Peter Jankovič, za učiteljico v G.obokem je imenovana prov. uči teljica istotam gdč. Vincenoija Novak. — Prestavljeni so: nadučitelj Klemen V račko k sv. Hjmi, učitelj g. Robert Košar iz Zgornje Poljskave v Kunec, učiteljica gdč. Marija Vučnik iz Hočja k Sv. Rupretu v Slov. goricah io gdč. Cecilija T e r z a n iz Čadrama v Hočje.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 18. oktobra.
Javen ljudski shod S češnjice: V nedeljo je sklicalo »Katol. polit društvo" javen shod na Cešnjici, ki se ga je udeležilo lepo število moi. Predsedoval je župnik Rožnik. Prvi je poročal dež. poslanec Demšar o nameravani železnici skozi selško dolino, pojašnjeval začetek in napredek tega vprašanja. Dodatno je izpregovoril d r. K r e k in opisal gospodarski pomen nameravane železnice in način, kako bi se izvršil finančni načrt v njeno uresničenje. Če omenjamo, da bo se možje drug za drugim oglašali, rekoč: tudi jaz bom dal nekaj, je s tem uspeh ihoda najbolj pojašnjen. Dr. Krek je dal tadi nekaj primernih nasvetov, kako naj se razširi zanimanje za železnico. Vsled tega se je naročilo postancu Demšarju, naj preskrbi pri železniškem konsor-oiju kako poljudno pisano pejasnilo o železnici, ki naj se natisne in primerno razširi. — D r. K r e k je nato pojasnjeval politiiki položaj. Narisal je politiško zgodovino zadnjih dvanajst let na Kranjskem in v zvezi s tem tolmačil dolžnosti ljudske stranke. Nepopisno navdušenje je za vihralo po ,dvorani, ko je v iskrenih besedah izjavil svoje spoštovanje do dr. Susteršiča in svoj ponos delovati pod njegovim vodstvom. Živio Susteršič — ni hotelo ponehati. Možje, ki so ob Bkiepu shoda z burnim odobravanjem izrazili našim poslancem svoje zaupanje, so nam porok, da Be nihče nekaznovan ne more šaliti z opravičeno ljudsko voljo.
Stranka in klika V petek so ven dar enkrat glasovali vsi Slovenci skupno. Ta dogodek j« imel tolik pomen, da se je ves položaj vlade in strank takoj izpremenil. To nam kaže, koliko moč bi imela kompaktna slovenska večina v zbornici. Ves vladni zi-Btem bi so moral izpremeniti v prilog Slovencem. To mnenje vedno bolj prodira tudi
v narodno n« pri dni stranki. Ne dobit« v celi liberalni stranki več dvajset mci, ki ne bi bili tega prepričanja. Narodno • napredca stranka bi bila danes pripravljena, združiti se s katoliško narodno v slovensko večino, ako ne bi bilo klike, ki je osebno prodana vladi in Nemcem. Gla silo te klike je »blov. Narod«. Najprej boče izbrisati globoki vtiBk zadnjega skupnega glasovanja. V soboto je ta velevsžni dogodek kar zamolčal. Včeraj je pa priob čil članek, v katerem podtika katoliško na rodnim poslancem pri njihovem boju proti vladi najneumnejše namene, čefi, da »kcm promitujejo lepe narodne zahteve«! Svojim bravcem pa natveiuje, da katoliško-narodni poslanci Škodujejo slovenstvu, in se laže, da so oni preprečili delovanje deželnega zbora, ko je vendar res, da so liberalci zakrivili zaključenje deželnega zbora, ker so prelomili vladi in Nemcem dano besedo, da bodo glasovali proti vsem nujnim predlogom. Tako zdaj hoče prodana klika narodno napredne somišljenike zopet spraviti na staro pot, ki vodi v Schwjglov tabor. Da ohra nijo načelniki te klike svoje osebe pri vladnih jaslih, zato mora vsa stranka služiti nemštvu in delovati za prospeh tujcev proti lastnemu narodu! Ako hoče narodno - na predna stranka še kdaj igrati v naši zgodovini bol) častno vlogo, nego je sedanje i z -d a j s t v o , tedaj jej velja le eno geslo : Proč od prodane klike!
»Politično otročarijo < imenuje »Narod" skupni nastop slovenskih strank v deželnem zboru. Dr. Tavčar je sploh proti temu, da bi se spravljali predlogi v zbornico, ki niso ljubi slovenBko-nemški zvezi. Odločni narodni nastopi so dr. Tavčarju sedaj »politična otročarija«. Včeraj je tudi po vedal, da narodno-napredni poslanci niso glasovali iz narodnega prepričanja proti Heinu, ampak ker so sklenili, »da nočejo podpirati klerikalne obstrukoije in hočejo v bodoče za nujnost vseh klerikalnih predlogov glasovati«. Kako se brani dr. Tavčar slovenskega rodoljubja, da bi pokazal svojo zvestobo do barona Schwagla! Vsa slovenska javnost se je razveselila, češ, da je vendar enkrat slovenstvo nastopilo skupno. A dr. Tavčar hiti zagrenit to veselje ter izjavlja, da je le zato tako glasoval, da bi »klerikalcem« škodoval! Kakor zbegana ovca išče zdaj vaditelj liberalcev izhoda iz zagate. 3 kako jezo je še pred par dnevi branit na čelo, da se mora glasovati proti vsem nuj nim predlogom katoliško-narodne stranke, ia za uskoke je imel vsakega svojega sotrud-nika, ki se ni temu mnenju takoj uklcnil. Le čudno, da tudi Nemci niso prišli do takega prepričanja, kakor dr. Tavčar, in le žalostno je, da je tako ropotal proti nujnosti predloga za podporo po ujimah poškodovan i m. Kdor še ni verjel, da je Tavčar lahko vsak dan drugačen politik, se bo lahko prepričal iz zgoraj omenjene njegove iijave. Dr. Tavčar se mora namreč braniti z vsemi itirimi pred očitanjem, da bi storil k tj kot elovonski politik, ker potem bi mu barona Hjin in Suhwagel dejala, da dela »politične otročarije«.
Kdo Je odgovoren sa deželne predsednike? Iz odgovora, ki ga je povedal dr. Krek Hainu na njegovo silno medlo opravičevanje, posnamemo eno misel. Dr. Krek je utemeljeval, zakaj ima pravico dež. zbor nastopiti proti dež. predsedniku. Njegovo imenovanje je namreS čin odgovor nega ministra. Tisti minister, ki je podpiBan na njegovem imenovanju, oziroma tisti, ki je sedaj na njegovem mestu, je odgovoren, da je Hein predsednik na Kranjskem. »N. Fr. PreBss« pravi v svojem poročilu, da deželni predsedniki niso odgovorni deželnim zborom, in b tem hoče oslabiti nastop kranj-skega dež. zbora Stara je že in zato je pozabila, da so ljudski zastopi upravičeni kri-tikovati odgovorna dejanja centralne vlada. In med ta spida po vsem svojem značaju tudi imenovanje, oziroma zdrievanje deželnih predsednikov.
»Rimska voljkulja". Sobotni ,Na rod" je priobčit člansk o Simonu Gregorčiču. To je samo na sebi dobro. Tudi mi imo izrazili pesniku svoje čestitke k šest desetletni«!. A „Narod" ni mogel članka ob
aviti brez priljubljenih mu banalnosti. ,N« predni* list piše:
„In dubovska < blast ga je suspendirala, cakor da bi se bil s svojimi pesmimi pre-greši proti svoji službi in poklicu, kakor da )i tajil Boga in učil krivo vero, a vendar taže njegovih poezij »siehrna črta, da seme njih iz božjega je vrta«.*
In temu pristavlja ginljiv vzdih :
„Ali nam je res usojeno, da nam mora naše najbolje duhove ubiti tinska volj-kulja!"
Voljkulja, ki duhove ubija — to je čez dolgo časa zopet enkrat nekaj or ginalneg«. A resnici na ljubo bodi konstatirano, d a ni bil Gregorčič nikdar suspendiran in da živi prostovoljno v pokoju Pa Gregorčičeva usoda je še prava igrala proti t^mu, kar ve „Narod" povedati o Aškeicu. O njem beremo pod naslovom:
»Pesnik Aškerc med Hr vat«. »Obzor« je priobčil v zadnjih dveh številkah pod naslovom »Aškeritva najno vija djeia« \rio simpatično pisano ntudijo o pesniku Aškercu. Med drugim pravi krit k o pesniku: »Antun Aškerc prodje još gore kao Gregorčič. L.rkveoi poglavari onem^gu ciie na daljne dufcebrižtvo, pače g« izotčše iz kstoličke crkve. No, Aškerc dosljedan kao Hus je sisma druga kova, nego li nje Sni Gregorčič; on ostade svojim uzorima vje-ran. U srednjem vitku bio bi došao na lo-maču, a tako je postao najplodniji i najza-služniji pisao s rog mukotrpnog naroda, ko jemu posvičuie i razgaljuie svu svoiu duču tješič i upučjjuč ga u bolju budcčnost."
Kdaj je bil Aškerc izobčen, to nam ni znano. Cerkveni poglavarji mu niso prav nič »onemogočili dušebrižtva", ampak on je sam pustil duhovsko službo in šel v lažjo, mnogo bolje plačano službo msgistratnega uradnika. Zi primero s Husom in za grmado ae naj zahvali Aškerc pri svojih liberalnih prijateljih, kajti »rimska volkulja" mu ni storila nikdar niti približno toliko hudega, kolikor on njej v svojih pesmih.
Osebne vesti. Davčni kontiolor g. Ž. F u r 1 a n i v Ilirski B.Btrioi je stopil v stalni pokoj. — D aželno vladni koncipist g. dr. Jožef Ferjančič v St. Vidu na Koroškem je prestavljen v S pital.
Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil profesorju na I. državni gimnaziji v L ubljani, č. g msgr. Tomo Zupanu, povodom njegovega umirovljenj» viteški krilec Frane Jožefovega reda. Odličnemu prvome8tniku »Družbe sir. Cirila in Metoda« k zss uženemu odlikovanju najiskrenejšo čestitamo!
Družba sv. Cirila in Met.da v LJubljani je imela aiojo 155. vodstveno stjo dne 12. oktobra t. 1. Zopet se je obširno razpravljala zadeva o »druibini kavi«. Ko so se rešila še nekatera druga nujna vprašanja in se je imenoval naduči-telj na Čatežu ob Savi, g. Ivan 8 p r a e farna n n stalnim učiteljem na družbini deški šoli v T r s t u , zaključil je prvomeBt-nik sejo.
Italijanski ogleduhi na Primorskem, Značilno je pač za razmere z zvezno italijansko državo, kako skrbno goji naša prijateljica I.alija ogleduštvo na Primorskem. Italijanskim ogleduhom se je posrečilo poiz-vedeti vse podrobnosti avstrijskih 15 in 19 cm. topov in imajo že Italijani ravno take topove, kakor jih ima naša armada. Ko je imelo naše brodovje vaje ob dalmatinskem obrežju, je italijanska ladja „T»yb." skrbno sledila našemu brodovju. — Na njej je bil »dobri« avstrijski prijatelj, general Riccicti G.ribaldi, neki italijaiski fregatni kapitan in pa predsednik »Garibaldinske zveze za osvo bojenje še nerešenih italijanskih pokrajin", grof Ros«. Predno je ladja prišla v Pulj, so jo ustavili in preiskali ter naš i natančne fo-tografične slike avstrijskih utrdb. Garibaldi in fregatni kapitan sta pa že preje cdnesla pete na jakinski ladji .Barion". Grol Rosa trajno dopisuje z nekim risarjem v„3tabili-mento Tecnioo« v Trstu in so ita'ijanskim ogleduhom natančno znani podrobni mobilizacijski načrti za ladje »Avstrijskega Lloyda«. Sploh je pa naša vlada sama kriva, da je na Primorskem ogleduStvo tako razvito. V »Sta-bilamento Tecnico«, kjer gradijo avstrijske vojne ladje, je med 26 inženirji in risarji 12 neavstrijskih državljanov in med njimi tudi neki bogat grof iz Banetk, ki je italijanski ženijski častnik v rezervi. V to gnjezdo naj bi posegla vlada.
Organizacija slovenskih nepoli tičnih društev na Koroškem. Siupno
društveno posvetovanje priredi »odbor slovenskih nepolitičnih društev na Koroškem« včetrtek, dne 2 0. oktobra t. I., popoldne ob 2 uri v gostilni pri C a v s • niku v Celovcu. Posvetovanje bo 1. o razdelitvi govorov, določitvi govornikov, ozi roma potovalnih učiteljev; 2. o navodilu in ureditvi podrobnega društvenega delovanja, oziroma o društvenih učnih urah; 3. usta-nanavljenju društvenih knjižic; 4. društvenem domu; naročevanju časnikov, brošuric, pesmarc; 6. društveni .Zvezi"; 7. prireja niu novih iger; 8. društvenih pevskih zborih; 9. CtH in Metodovih podružnicah ; 10. ustanavljanju novih društev; 11. o nasvetih ude-ležnikov.
—	K smrti stotnika Ernesta Kri štofft se nam piše: Pokojnik je bil apošto van cd svojih podtcžoib, ker je ravnal ž njimi prijazno in ljubeznivo; z vojaki, neveščimi nemškega jezik«, je govoril vedno v insterinščini ter si pridobil naklonjenost vset, kateri so pod niegovim vodstvom službovali. V ljubljanskih krogih je bil dobro poznana oseba, s svojim fl iim nastopom je imponi-lal isikemu, kdor je imel kaj ž njim opra n iti. V družbi pa se je s svojimi rojaki vedno rad pogovarjal v slovenščini. Pohajal je tudi narodne veselice, v kolikor mu je dovoljevala < fi sirska služba. Za njim žalujejo v Novem mestu še živeči starši in se stre. Naj mirno počiva v tuji zemlji, blag spomin!
—	Kmetijsko društvo v Vipavi
nas prosi oD|aviti, da odpošlje te dni svo jega kletaria na potovanje ter istega priporoča vč. duhovščini in vsem onim p. n. gg. naročnikom, ki želijo pristne kapljice letošnje izborno kva itete.
—	Pomanjkljivost naših obmorskih trdnjav. Jako pomanjkljive so vaje v naših obrežnih trdnjavah. Tako sb n. pr. uri moštvo še sedaj v Pulju in Kotoru s topovi starega zistema. Tudi rezervisti niso izurjeni v porabi trdnjavskih topov in moderni obrambi utrdb
—	Medvedja rodbina se klati v po-stojinskem okraju.
—	Poroka. Poročila se je gospica Mary D e j a k, hčerka gospoda Kristijana Dejaka, z gospodom Ernstom Bednarzem, c. in kr. poročnikom.
—	Ubili so fantje 37 let starega ko-čarjevega sina Antona Hlebca iz Češnjevka.
—	Pred ispraievalno komisijo v Kopru se prično Drihodnji izpiti za utao uspoBobljenje dne 14. novembra t. 1 Do-tične prošnje je vložiti vsaj do konca tega mesec«.
—	Ii Šmartina pri Kranju s« nam
poroča, da je imel tam v nedalio dr. E /gen L a m p e javno predavanje o rusko japonski vojski in nje mogočih posledicah. Predavanje je bilo dobro obiskano.
—	Požar na ladji V nedeljo zjutraj je pričelo goreti na „Loydovi* ladji »Au-rora«. Požar je povzročila petrolejna sve tilka. Skoda iznaša 120 000 kron. Gorata je v tržaškem pristanišču.
—	Na Bledu se je od 21. avgusti do 1. oktobra t t. mudilo 2853 tuicev.
—	V Vodicah bo 24. oktobra se -stanek s a c e r d. a d o r a t za k » m • niški dekanat. Sveta maša bo ob deseti uri.
Ljubljanske novice.
Poročil sa je danes okrajni *odnik g. P e r s e z učit djico gdS. I /ano F u r 1 a n. Porodil ara ie br»t redovnik.
Ruski Kružok v Ljubljani naznanja onim, ki se žalijo učiti rušam«, da otvori ruska kurza v č e t r t e k , 20 t. m. ob pol 8 uri zvečer. Poučevanje se bode nadaljevalo redno vsaki ponedeljek in četrtek ozir. petek, ako bi imela biti v četrtek slovenska gledališka predstava in sicer bode pouk v I kurzu od nol 8 do pol 9, v II kuriu pa od pol 9. do pol 10 zvečer. Prvokurzovoi naj se preskrbe s L delom Voljpera, drugokurzovci pa s III delom Volj-pera in z Blosfelidovo rusko slovnico. Knjige se dcbivajo pri S c h w e n t n e r j u >n na posojilo v »Russkem kruiku«. — Odborniki »RuBskega kružka« ee v»bi|0 k sestanku, ki bode v sredo, 19. t. m. ob 8 uri zveSer v »Narodnem domu«, da se dogovori potrebno o delovanju »Kruž koven" v zimski sezoni.
Nesreča, Iz K čevja so prepeljali v tukajšnjo buinišniao Jurija Gled, ki je bil na cesti nevarno pevežen. Poškodovaneo je v bolnišnici umrl.
Poročil sa je stotnik v Pokoju g. Alojzij V i d i c s poštarico gdč. Ivano Peha n i na Vrhoiki.
Lov za tatom. K starinarju Pugelnu je prišel v soboto postopač Anton Malenštk ter mu rekel, naj mu pokaže, če ima kaj veri ž c za žepne ure. češ, da si bode kupil eno. Pugel je Malenšeku takoj postregel z veliko zalogo. Malonšek pa je tako dolgo zbiral, da sla dve verižici izginili v njegov žt-p. Ma lenšek se ni nadjal, da ga je starinar opa-
zoval. Ko je Mtloniek stekel, je bil že tud Pogel za njim. Malenšeka je zagrabil delavec Anton Primožič, ki je ravno prišel po sv. Florijana ulicah. Ko je Pugel tatu do šel, je takoj zahteval verižici. Zbrala se je velika množica ljudi in prikorakal je mimo tudi mož poatave, kateri je Malenšeka spremil n« rotovž.
Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v toreu, vpnzori Be prvič v tej sezoni Offenbachova velika komična opera: • Hoffmannove pripovesti" — Opera je skiboo na neva naštudirana in ao vse glavne uirga v rokah naših prvih opernih pevk >n pevcev Glavno vlogo Hoft nanna poje g. O r ž e 1 8 k i, O.impijo gdč. K 1 e -m e n t o v a , G.ulietto in Antonij« pa gospa S k a I o v a. Poleg teh imajo velike vloge gdč. S t o 1 z o v a in gospodje P e r š 1, Oufetnik, L e b e d a in Betetto. Fantastična ta opera Be je v predlanskej ee • zoni prvič uprizorila na slovenskem odru ter je imela v onej sezoni poleg »Psoh'avcev« med vsemi opernimi novitetami največji uipeh.
Izgred na južnem kolodvoru je povzročil dai.es opolnoči pezovski pomočnik Jakob Tomšič. Zihteval je od bla/ajniks, kateremu je dal dve kroni, tri kroti nazaj. Stražnik je razgrajača aretira*.
Ogenj V 80bl. V hiši š>ev. 7 na Rimski cesti je aekla po neprevidnosti zažgala za-grinja1" pri oknu. Škode je 40 K.
Prijeli so deserterja inianterista Martina U I e o i č ».
Dva aretirana razgrajača ušla sta policaju na Karlovski cesti in sicer Franc Šurk in Ivan Rednak. Ušla sta ukl njena v gostilno na Žabjek št. 3. Gostom se je čudno zdelo, ker sta imela skupno roke v žepu in nista mogla drug od druzega. Policaj jih je izsledil in odpeljal v manj prijetne prostore.
Z darska dela Skoro oel teden je deževje oviralo dela pri stavbah, zlasti — zidarska in kleparska. Tembolj pa napredujejo dela v notraniem v dograjenih hišah in druzih posle p ih Oo ugodnem jesenskem vremenu bodo tudi tista poslopja še lahko pod strebo do zima, kojih zgradbe so se šele pričele, to sta n. pr. Pogačarjeva v Kolodvorskih ulicah in dr. L. Požarjeva v Sod-nijskih ulicah, ki sta dograjeni d > parterja. Na Bteiwaisovi cesti je nova F. Supanči-čeva trinadstropna hiša pokrita, ravnotako A. Deghenghijeva v Ddmatinovih ulicah. Pred Kolezijo je hiša Marije K«man in dim. Treota še ometsti, Andlovičeva, Jurij Stefa-fjnova, Zupančičeva in Hadalesova so pa osna&ene in deloma tudi že za prebivanje sposobne, zlasti zadnja. Novo enonadstropno poslopje Jozefišca ob E izibatnej cesti je dograjeno, ravnotako hiša Jos. Ktrsove in J. Koželje ve. Na mestnem svetu se zgradi šo ena nova vda. Pri Sv. Petra cesti so novo hišo knezoškolove pristave večinoma ie osnažili, stare poslopje bodo na novo prebarvali, ostali svet (Irorišče in vrt) pa dobi železno ograjo na zidani podlag. Pri F. Kle-menčičevi stavbi je zidovje do pritličja, pri Crnetovi Be zgradba atoprav prične. Simon Treotovo novo poslopje v Metelkovih ulicah je dograjeno do prvega nadstropja. V Knalfl >-vih ulicah so osnažili večinoma že hišo Avstro ogrske banke ter Landauovo v Beethovnovih ulicah. Stavbnega materijala in zid«riev se nemanika.
Preselitev oddelka pri c. kr. glavni davkariji v Ljubljani. Oddelek c. kr. glavne davkarije za mesto Ljubljano, kateri je sedaj nastanjen v poslopju fi jančnega ravnateljstva na cesarja Jožefa trgu št. 1, se bode preselil v I nadstropje eraričnega posloola št. 5 na Vodnikovem trgu ter tam dne 25 t. m. pričel poslovati. Zaradi te selitve bode urad v ponedeljek, 24 t. m. za stranke zaprt.
Nevarnega tatu je aretirala ljubljanska policija včeraj popoldne. Aretirala je v neki gostilni na Dunajski cesti 36 letnega Antona Buteka iz Ljubljane, pristojnega na Vrhniko. Butek je bil že osemkrat radi tatvine kaznovan in šele 5. avgusta odpuščen iz prisilne delavnice. Dolže ga, da je vlomil skozi okno kuhinje zasebnice Terezije Lesjak na Bregu št. 20. Izdali so ga odtiski prstov na oknu.
»Listje rumeni In pada" in »padalo« je v nedeljo popoldne tudi v pivnici v Latter-manovem drevoredu. Nak mož — same to-gote in pijanosti je bil vea z den — spravil se ]e nad svojo ženo, vrgel enkrat na tla, euval in tolkel, da je šunder privabil polno ljudi pred barako. Potem pa sta šla poiasi proti domu, kjer je mož, gredoč po velikem ovinku, zopet same togots — jokal!
Razne stvari. Najnovejša od rasnih strani.
Roparji odpeljali zdravnika. Iz Soluna poročajo, da so roparji odpeljali v vasi Kasandra grškega zdravnika Kopro-»eva, ko se je isti p:dal k nekemu bolniku. Žana zdravn kova je prejela pismo, v kata-rem se jo p->»i»lja, nai dostavi na določenem mestu 400 turških funtov »(kupnine. — Zanimiva poroka V Bulimpešti se je civilno poročila grefua M a i t e n -
• 1 o t h , hči bitgega ministrskega predsednika grr fi Ti fl-Ma s zdravnikom dr. Demko, ki je iid. — Amerikanci stavijo. »Tsgeblatt« poroča iz Novega Yorka: Ame rifiani stavijo 10:3, da bo Roneevelt izvo-lien za predsednika Zedinjenih držav. — Socialno demokraški poslanec Albert Schmidt je skočil na železniški tir in ga je povozil vlak. — Bomba v p » r n i k u. »Matin« porcča is Mtrzelja: Dne 16 ponoči se ]e razpočila pred Španskim parnibom *M<iria« bomba in ga poškodo val». Bombo je vrgel iz maščevanja neki odpuščeni d< lavec.
Telefonska In brzojavna poročila,
Peterburg, 18. oktobra. Gen. poročnik Ssharov poroča gereralnemu štabu: Dae 15. t. m. so Japonci jako energično prodirali proti desnenu krilu nase armade. Naši poiikusi, predirat', so se ponesrečili. V cen-trumu ("ete niso bile napadene, ampak ob streljavane le od topništva. Splošno je bil dan primeroma miren. Naše izgube so velike V noči na 16. t m. so napadli Japonci v centru naših pozicij dva polka na gozdnem gritu ter ju prisilili, da sta se umaknila ; ko eta pa dobila pomoč, sta zopet napadla japonske pozicije, ko je topništvo pripravilo napad, ter jih vzela po hudem boju, mož proti možu. Japonci so bežali daleč nazaj ter bili zasledovani od Rusov. Na desnem krilu se je vršil hud artilerijski dvoboj in popoldne je obstreljevala ena japonska baterija naše stališče od strani. Noč na 17. t. m. je bila mirna. Med včerajšnjim naskokom na gezdni grič je imel sovražnik močne pozicije. Kolike so bile tam sovražne moči, se ne ve, vendar po hudem boju soditi, so bile velike. Ko je artiljerija dobro pripravila napad, so prešle naše čete k naskoku ter se polastile sovražnih postojank. Zasledovale so sovražnika 2 km daleč. Boj se je končal šele danes zjutraj. Japonci so se branili s posebno trdovrat-nostjo ter sprejeli bajonetni boj, v katerem jih je padlo mnogo. Med bojem so ugrabili 11 topov in 1 strojno puško. Čete so se borile nad vse brabro. Izgube še niso znane. Sedaj (ob 8. zjutraj) traja boj topništva še na celi fronti dalje. Čete so utrujene, vendar pa navdušene.
London, 18 okt. V tukajšnjih kompe ientnib krofih se smatra sedanja bitka za odločilno. Razvoj opazujejo z največjo pazljivostjo. Ako danes Japcnci zmagajo ruski odpor, je rnsko umikanje proti vzhodu nemogoče ter Rusom ne preostaje druzega, nego da se udajo. V istotako nevarni situaciji so Japonci. Ako se Rusom posreči pri Penzi-kovu pobiti Kurokija, ali ga obiti in odre zati, je japonska akcija nemogoča. Japonski vojeki juino cd Mukdena ne preostaje druzega, kakor da pride na Kitajsko in položi orožje.
Berolin, 18. ckt. »Barliter Tagblatt« ima iz Peterburga sledečo brzojavko: Položaj 8e ni jasen. Zdi sp, da se v soboto Rusi niso umikali, ampak so prodi r a 1 i. Kuropatkin je v centru, odkoder vodi operaciie.
Pariz, 17. okt. Po peti uri zjutraj se je Rusom po grozovitem boju, v katerem je (tal mož preti možu, in ki je divjal tudi ves prejšnji dan, posrečilo zopet zasesti svoje postojanke ob levem bregu rekebaho. Jiponski odpor je bil v tem boju že slabejši. Rusi
« r\ n a v d ušeni od uspeha pri-cuii takoj sopet z ofenzivo.
Peterburg 17. okt. Oku zaman poiz kuša s svo)o levo japonsko armado priti preko reke Šibo in v vih>dni smeri zrsesti železnico in pota proti Mukdenu ter tu ko prertriči rusko črto za umikanje proti Mukdenu
Peterburg, 18. oktobra. Kar je po bitki pri L|aojanu poizkušal Kuroki pri Jan-taju, poizkušajo tudi sedaj pri Saho, kjer bi radi Rme obšli. Nalogo, ka'ero je imel ta krat ruski general Meyandoif to ima sedaj S.harov, ki je napravil že sedem nank<kov proli Oku. »'a ustavi njegovo prodiranje.
London 18. oktobra. Listi prinašajo strašia poročila o ranjencih pri jantajtkh premokopih. Ranjencev je bi'o toliko, da je lilo ruskim ia japonskim sanitetnim oddelkom nemogoče postreči toliko ran,e>'cev. Mnogo ranjencev je na bojišču brez pomoči umrlo. V petek je divjal po bojišču strešen vihar. Hudourniki z gora so bili rdeči od človeške krvi.
Dunaj, 18. okt. Nekateri listi so, z ozirem na dementiranja o premtmbah pri oglaševanju rezirvnikov, mnenj«, da ne bo izšla nobena nova naredba, da p« nihče i e bo več kaznovan, ki se bo oglasil v svojem maternem jeziku.
Paril, 18 oktobra. Morilca bivšega du najskega občinskega svetnika Sikora, zakonska Klein, so včeraj popoldne tu ari ti rali. Stanovala sta v hiši št, 200 na Rue St. Denis. Izdal ju je hišni portir, ki ju je izpoznal na podlagi slik v listih. Na policiji sta priznala svoj zločin.
Trst, 18. oktobra. Kmetijska družba je razdelila za naiajuvanje Krasa posestnikom nagrad v znesku 2700 K Zv prihodnje leto je priglašenih že 50 posestnikov.
Rim, 18 oktobra. Včerajšnji uradni list prinaša kraljevi dekret, s katerim so raz pušča parlament ter razpsirejo nove vo litve za 6. novembra, ožje volitve pa za 13. novembra.
Berolin, 18 ckt. Tu je umobolni de lavec Aleksander B>ruth umoril lahkoživko šiviljo Etizo Wascher. Razrezal ji je telo.
Ltzabona, 18. okt Ministrstvo je podalo (lane* ostavko.
Peterburg, 18. okt. Kolera se širi v Dabrisu. Vaak den umre 300—400 l;ud'. Ar<r»n->lo rrehivalstvo	rr e»tr.
jdlieteuroioglCin« |>u«rvčllt.
ViSina nad morjem 3f 6-2 m,srednji zračni tlak 786.9 mm
i!
Cu opa-M7Uja
3ta>]<
burc-
T Mi
Tamj t.
rafcnrr.
CouiJ«
Vttt»71
Sab.
U ti i * » .
4 r
i7| a.zvt«. I 742 1 I 7T| si. jvzh. | jasi o. 18I 7. ijatr. j 7« o |2. popol.| 741-7
1
2 7 j si. sever. : megla | 150 I si ssvzh | jasno. | Krudnia včerajšnja temnaratnr* 10 5* norm. 10 2'
00
Tržna poročila.
17. oktobra.
Budimpešta. Pšenica za oktober 10.34 do 10.35; za april 10.73 do 10.74. Rž za oktober 7Z.5 do 7. 7; za april 8.1(5 do 8.17. Oves za okt. K 6,93 do 6.94; za april 7.37 do 7 38. Koruza za oktober V.35 do —.—, za maj 7.4 7 do 7 4«.
Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje omejeno, mirno Prodaia 4()010 nift. stotov.. za nekoliko stotink zvišanja. Druga žila nespremenjeno, Vreme: lepo.
Išče se
dekla,
katera je vajena krmiti krave in jih držati v redu. Plačilo po dogovoru. Kje? „Slove-nec" pove. 1741 3-3
KT/. >•--/, >■--/. /. v V -C</.V V V ', |
</\' v V < vv <N>/. v V < VY<VW. I
m
4/.V \W.
'.V
l-v-OA-l
\v/, sv/.
-.vi
fM
■'ZC/Zf-
Klobuki
za dame, deklice in otroke ^^
najnovejši in najlepši
Naječjo izbero po najnižjih cenah priporoča
Pavlina Recknagel
====== Ljubljana, Mestni trg 3.	-
Sprejemajo se tudi klobuki v snaženje in moderniziranje.
1679 3-2

U
m
ta
m-
kt/.	nw. v--/.
Kletarica
v	se sprejme za novo krasno
Ha račun ureJeno ljubljansko restavracijo, katera se v
kratkem odpre,
Gospodične, katere so v stroki spretne in zanesljive, vešče slovenskega in nemškega jezika, naj se osebno ali pismeno s priloženo fotografijo oglasijo pri Alojziju Rasbergerju, restavraterju v Ljubljani, sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu. 1761 3-1
proda SC iz proste roke
HiŠ d v Ljubljani.
v njej ie staroznana gostilna
z 2 trost sobama, kuhinj« , i« d luu thraiubo, veifo kletjo ini lepm trostilniftkim vrtom.
Za stanovanje ima 6 soh, kabinet, kthiijo, jedilno »hraujbo.
Poleg h še se hlevi za živino in nekaj z e m 1 11 š č a. Vse je tik kolodvora. H ša ie b-ez da^ka 16 let. Pogoti «e izvedo pri lastniku hi^e. Do lenjska ce5ta 40.	1748 3-3
V Sodnijski ul. štv. 6 se odda tako] ali s 1. febt*.
lep lokal
(s stanovanjem)
za prodajalno aii zz^ pisarno, izzzz
Pol zve so pni F". Čudnu, Ppešenn. ul.

po ugodni ceni
sukneno bla^o pri
R. Miklauc
Ljubljana
ŠpifalsKe ulice šiev. 5. i
		'mmrmmmmm
		
	mm	
Trgovci, pozor!
Blago od razpuščenega „Konsum-nega društva" v Laškem trgu, se bede
dne 20, 27. in 28. oktobra t. 1. na prostovoljni dražbi prodalo.
V zalogi je do 40 tisoč kron raznega zimskega blaga, in se bode licitiralo v množinah 200, 400, 600, 800 in 1000 kron.
1754 2—2
Gostilna na račun!
Dobro idoča
gostilna v Ljubljani v bližini župne cerkve se odda na račun	3—3
Več se poizve pri upravn. „Slnvenca."
Št. 918
Razpis
l7č 9 3—1
Mestna občina v Crnomlji razpisu e
službo knjigovodje mestne hranilnice,
ki se ima ustanovit.
L^tna piača 1600 K ?a^ščina 1000 K. S pomni>* njem pron- et« s» pla^a » Ponudbe se naj Mtavijt?. mestnemu županstvu v Crnomlji do 15 novembra 1904.
županstue Črnct^clj,
dne 16. oktobra 1904.
Župan :
Janko Puhek.
HajlioljPie vrste laki za kočije.
e e
'm
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Standart Warniseh Works, f4ewYork
pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
tovarna za barve, lake in firneže.	=
1368 12—11
klni iiNpehi.