Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva o Laatnlk tn Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo me&to. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, Št. 60-KB-16-Z-24 Stav. 27 (330) Leto VII«, NOVO MESTO, 6. JULIJ JI 1956 * Urejuje uredniški i------ . _ .______________ . . in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal!- Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel S PROSLAVE USTANOVITVE I. BRIGADE V D T Partizansko srečanje na Rojah Zaključne svečanosti L brigade VDV se je na Mirni udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine tovariš Miha Marinko Pot petih patrol I. brigade Vojske državne varnosti se je v nedeljo 1. julija zjutraj zaključila na Mirni, kjer je bila gldvna slovesnost. Sest do sedem tisoč ljudi iz vseh krajev Dolenjske in Slovenije se je udeležilo"tega lepega partizanskega srečanja. Prišel je tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, prdsednik Zv eze borcev Slovenije Ivan Maček - Matija, sekretar Izvršnega svita LRS Niko Šilih, generala Nikola Karanovič in Bojan Polak -Stjenka, narodni heroj Franc Stadler - Pepi, sekretar okr. komiteja Novo mesto Jože Borštnar, predsednik ObLO Mirna Ludvik Golob in drugi. Z zaključno svečanostjo na Rojah nad Mimo je naše ljudstvo še enkrat znova potrdilo, da ljubi in spoštuje tovariše, ki so v enotah Varnostno obveščevalne službe in Vojske državne varnosti izvrševali najzaupnejše naloge v borbi proti sovražnikom naše vseljudske revolucije. 1 Vsa v cvetju, šopkih, vencih fcn slavolokih je dolenjska Mir-'na v nedeljo zjutraj pozdravila jtevilne stare borce, podoficirje in oficirje- petih bataljonov L briigade VDV ter vse, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije k temu lepemu partizanskemu •rečaintiu. Posebno prisrčen Je bij .pogled na jaso in gozdiček na Rojah, kaimor je vabila dolga vrsto zastav čez celo pobočje za partizanskim spomenikom. Ze od zgodnjih jutranjih ur je odmevala po Mirni pesem harmonikarjev in godb, 6tari znanci pa so se srečavali in objemala. Borci petih patrol, ki so pred tem prehodil" in prevozili ocjsrflin del Primorske, Brkinov, Notranjske, Kočevske, Spodnjega Posavja in Dolenjske, so morali 'kar naprej pripovedovati, s kako nedopovedljivo ljubeznijo jih je povsod sprejemalo ljudstvo, jih pogoščalo in jih majcsikje enostavno nj. ho-Icio pustiti naprej. V krajih ob Kpjtfi in drugje so ljudje ginje-fti. povedali partizanom: »Nobenega več ni k nam, tovariši, pridite še med nas!« Ta »pridite še, obiščite nas večkrat!« je pogostokrat zapisan v dnevnikih patrol, še večkrat pa v stoterih in tisočerih pogovorih borcev itn oficirjev, ki so s patrolaml obiskala številne dolenjske, kočevske ln primorske vasic« ln kraje, prizorišča nekdanjih borb in sodelovanja ruaiših iijudti s svojo ljudsko vojsko. Kmalu po osmi uri je komandant vseh patrulj Jože Štok-Ko-rotan sprejel m« mirenskem trgu raport komandirjev patrol 6 bataljonov, nato pa je sam raporti.ral nekdanjemu načelniku štaba I. brigade *VDV podpolkovniku Ladu Kogoju. Po ra-portih je I. brigada s preživelimi borci odkorakala na Roja, ta njo pa je tja odšla tudi več tisoeglava množica in kočevska godba. Na hribčku so prireditelji zelo okusno okrasili veliko tribuno z državnimi in partijskimi zastavami, pred katero so se postavili borci brigade. Ob 9.30 je podpolkovnik Lado Kogoj ra.portiiral predsedniku Ljudske skupščine LRS tovarišu Mihi Mariniku, ki ga je zbrana množica, kakor ostale došle go-Sfte, toplo in prisrčno pozdravila. Po pozdravu brigade je tovariš Marinko od'šel na Častno tribuno, nakar je slovesnost začel Mtiirko Kranjc v imenu pripravi jad ne#a odbora zbora I. briigade VDV. Pozdravi je visoke goste, preživele partizane 1. brigade ln zbrano ljudstvo, za njim pa je tzrofltel tople pozdravne besede mirenske občine šf» njen predsednik Ludvik Golob. Pomočntfk komisarja L brigada Janez Japelj je zatem v daljšem govoru opisal nastanek in rast VOS in VDV, uspehe enot Vcrfjsf.ce državne varnosti, delo njenih pripadnikov in naloge, ki so jih borci čet ln batedjonov I. briigade Izvrševali tako predano in zvesto, saj je naše vod-•tvo prav tem enotam tolikokrat zaupalo uresničitev najza-»tpnejših nalog. Mi renski pionirji so nato poklonili gostom lepe šopke, godba LM iz Ljubljana pa je za- VREMB CAS OD 8. DO IS. JULIJA V drugi polovici tekočega tedna ln v začetku prihodnjega tedna ne-ftalno s pogostimi, kratkotrajnimi padavinami ln nevihta-tami. Od srede prihodnjega ted-i»a dalje približno 4 dni jasno in vroče poletno vreme. Sredi Julija kratkotrajne, toda močne Mvihtne padavine ln ohladitev. (Napoved priredil V. M.) igrala več partizanskih pesmi. Navdušeno so ljudje pozdravili tudi pevce, ki so na tribuni zapeli vrsto starih, znanih borbenih pesmi, ki so še bolj dvignile razpoloženje. Med vso to veselost in modrino prelepega poletnega dneva so nenadoma za/brneli trije domači »Matajur-ji« ln krožili nad tlsočglavo množico. Iz enega je skočil padalec s Šopkom, ki ga je zatem Mirne, kar ne morejo pozabiti prisrčnih, nadvse toplih sprejemov in srečanj, ki so jih doživeli v treh, štirih dnevih. Začelo se je že v Brežicah, kjer jih je ob slovesu ln prevzemu zastave pozdravilo nad tisoč ljudi. V Cerkljah, Sutni, Črneči vasi, na Ožtircu, v Kostanjevici, kjer se je zbralo na partizanski miting blizu 300 ljudi, povsod po krški dolini in v podgorjanskin vaseh so slišali: »Ostanite še, fantje, med na-mri! Pridite v zidanico, počakajte, da spečem še kokoš in da prinese oče tistega od zida!« Težko se je bilo trgati od dobrih, zavednih partizanskih ljudi po Dolenjskem, ko je ura neusmiljeno priganjala patrolo naprej. Koliko pogovorov, koliko toplih, nepozabnih srečanj! »Tako nas še v partizanih niso sprejemali, kakor zdai, ko obiskujemo stare znance!« so govorili vedevejeo' v patruljah po Notranjskem ln Kočevskem m ugotovili: »Kakšna zavednost, kakšna pristnost čustev ln topline, kako Pri spomeniku padlih tovarišev in talcev na Malem Slatniku v minuti molka, ko je patrola počastila spomin vseh žrtev NOV. Tudi tu jo v kamen vklesano ime enega izmed nekdanjih borcev L brigade VDV. izročil podpo1kovni(ku Ladu Kogoju. Slavnostni del prireditve je bil s tem zaključen, v gozdičku na Rojah pa se je začelo veselo ljudsko rajanje. Zavladalo je vzdušje, tako zelo značilno za sleherno srečanje starih partizanov s svojim ljudstvom: prežeto z iskrenim veseljem ob srečanju dragih, resničnih prijateljev in tovarišev, k j so delili med vojno vse hudo in gorje. Tudi na Rojah se je znova potrdila tako dobro znana resnica: da Je naša vojska zrasla iz ljudstva, da je njena duša ln srce in da je ne more nič iztrgati iz naših teles in misli. Leta, ki teko, nam to srečno resnico čedalje bolj potrjujejo. Slavnost na Rojah in pot par-tizan&kih patrol do Mirne pa nam je v preteklem tednu povedala še nekaj: izpolnimo, tovariši, obljube iz vo/jnih let: prihajajmo pogosteje med naše ljudi, ki so bili s partizani takrat, ko je bilo naj-j, huje! Ne pozabljajmo jih, saj nas danes pričakujejo sredi svojega dela, težav in uspehov a prav tako odkritim, »poštenim, toplim tovariškim srcem kakor takrat, ko so kmečke matere delile z nami zadnji košček kruha in je bil za partizana ponoči in podnevi odprt skromni dom. Zvestoba za zvestobo! Organizacije Zveze borcev zares ne bi smele opustiti stikov in tova-riških srečanj z našimi dobrimi, zavednimi ljudmi! Gojimo to prijateljstvo, obiskuj mo, partizani in aktivisti, pogosteje naše ljudi! Srečanje na Rojah nam to znova naroča! Po starih partizanskih poteh »Vedevojevcev pa res ne moremo pozabiti! Tako prijaznih in postavnih fantov, ki so nam vedno skočili na pomoč, če so le utegnili, ne pomnimo v naši dolini!« ti še danes povedo v Podturnu ln drugod v topliškl okolici, kadar nanese beseda na borce NOV. In borci patrole I. bataljona, ki so v preteklem tednu prehodili pot od Brežic do Se ljudfje vse dobro vedo, kako je bilo med vojno!« Vsega tega ni moč pozabiti. Solze 'gamotja ln ponosa v očeh Kotarjeve mame v Pleterjih, matere padlega narodnega heroja, spremljajo fant« na njihovem pohodu po Dolenjski, naročila neštetdh stiskov rok gredo z njimi: »Pozdravite eetale tovariše, pridite še!« Kje je bilo najlepše? — smo vp:a.-aii oficirje iz patrole I. bataljona. »Povsod!« so povedalH, In rekli: »Z-besedo ne moreš povedati, kako naši ljudje čutijo vso to našo bližnjo preteklost, to je treba doživeti, iti med nje, biti z njimi, pa spoznaš, koliko je bila vredna naša osvobodilna borba!«. Prav to pa so doživljali borci patrol tudi v vseh primorskih vaseh, povsod po Notranjskem ln Kočevskem. Marmor v Toptiškem parku V soboto opoldne so se patrole prvič zbraT,| v Dol. Toplicah. Pozdravili jih prebivalci topliške doline, predstavniki oblasti in organizacij, gostje iz zdravilišča in pionirji, ki so pripeli vsakemu iz patrole lep šopek na prsi okrašena z mnogimi odlikovanji Govoril je tovariš Rado Taufer za Zvezo borcev našega okraja In general Bojan Polak-Stjenka v imenu brigade, ki Je naito odkril v to-pliskem parku tudi spomin na ustanovitev I. brigade — spominski kamen is adlestčkega marmorja. Prisrčen sprejem v Novem mestu Novomesčani so bjprce petih patrol pozdittviJi v soboto popoldne 'kmalu po 16. uri. Sprejema so se udeležili predstavniki ljudske oblasti in organizacij, mnogi meečam in pionirji z zastavicami. Jože Stok-Korotan je raportfcral nar."»dnemu heroju Jožeitiu Borstnarju, ki je sprejel nato tudi. raporte komandantov posameznih patrol ob navdušenem ploskanju z/brane nmožice. Tovariš Borštnar Je zatem pozdravil zbrane borce, podofficirje in ofiterje I. brigade VDV ter Jim &x*#tial k zmagam v letih« NOV. Pionirki osnovne šole sta pozdravili patrole v imenu vseh doleorjsflcih pionirjev, komandantu Korotanu pa sta izročali velik šopek rdečih nageljnov. Ob ploskanju in vzklikanju zbranih so patrol* nato korakale mimo tribun« skozi Novo mesto, kjer so *• pred spomin-stto vežo herojev jsn padlih borcev poklonil* spominu p*dMh tovarišev. Prav tako prisrčno pa so pozdravili patrole I. brigade VDV tudi v Črnomlju, Kočevju, Mokronogu, v Trebnjem in povsod drugje, kjer so priredili prebivalci borcem L brigade, VDV prisrčne sprejem*. Franc Kerln, novi predsednik občine Kostanjevica-Podbočje Na svoji zadnji seji je občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje sprejel ostavko, dosedanjega predsednika Emila Vukčeviča in na isti seji izvolil na to mesto Franca Kerina, dosedanjega podpredsednika Ob LO. »Hej brigade hitite!...« je odmevala pesem borcev In oficirjev patrol I. brigade Vojske državne varnosti od preteklega četrtka do nedelje po dolenjskih krajih. Na sliki: patrola L bataljon« L brigade VDV koraka pod vodstvom komandanta rez. kapetana 1. klase Lada Lapanje čez Mali Slatnik. (Foto: Fototehnika, Novo mesto.) Dober začetek fluorografiranfa v občini Zuž&fHberlc &°da- & *W<* maWmo5ti Po* samezr.ikov akci|jA ne bi s-toodstot* V torek 26. junija se je začelo doslej, ko to pišemo, še ni udeleži- vno usPe!a- Vsi krajevni odbori in na Dvoru v občini Žužemberk le- la slikanja pljuč. Napotiti s« bo Za RuXMro^raimsi'fi na) zato tosnje najobsežneje zdravstveno morala seveda do zdravniške eki- ^e "^^i opozarjajo prebivalca deio našega okraja — množično pe, čeprav jo je prej imela doma. **0$l okoJšžev na dan pregleda, fotografiranje pljuč (fluorografi- Krajevni odbori so skupno z ob- ^ ne ^° n,n^e neopravičenomanj- ranye) vsega nad IVlet Starega črnskim odborom in aktivisti Rde- kal Pri rem Pomembnem delu. Vse prebivalstva. Prve tri dni je bil čega križa dobro pripravili orga- ^me ^od° razvili na Goiniku, o nuzacijo fluorografiraaja. Marsikje so stare ljudi prinesli in pripeljali z vozovi, samo da ni nihče manjkal. Vsi, ki so pripravljali to zdravstveno akcijo> zlasti le krajevni zdravnik dr. Debc5jak v 2u- žemberku, ki je na mnogih pred- f11"0 tu<*- na nedavno republik davamjih in obiskih po vaseh odredbo o obveznem brezplačnem Občinski ljudski odbor Novo razlagal Hjudem pomen fluorogra- zdravljenju vseh tuberkuloznih mesto, Komisija za podeljevanje fj,^,^ zaslužijo pohvalo za db- bolnikov, kakor na odlok našega slej opravljeno delo. okrjjnega ljudskega odbora, po Kakor smo že poročali, bo pri- katerem je vsak nad 15 let $l«r speval okrajni ljudski odbor za prebivalec 8 dolenjskih občin del* fluorograf i ranije prebivalstva T 8 zan, da se obvezno udeleži fiuco- občinah našega okraja 2 milijona grafiranja. Izpolnimo našo dfcCž* dinarjev. Zares bi bila neodpustna nost povsod stoodstotno! odziv na fluorograf i ran je v žužem berški občini naravnost vzoren in 100-odstoten. Ena sama ženska na Lipovcu je ilmela pomisleke in se POZIV u?(>ehu akcije pa bodo obvestili Protituberkulozni dispanzer v Novem mestu, ki bo po zaključenem filuorografiranju obvestil vse tiste, ki morda bolehano na tuberkulozi, pa zato niso doslej vedeli. Opoea?- fttipendij, poziva vse reflektante za dodelitev štipendije za šolsko leto i»56-67, da do 31. julija 1956 vložijo zadevne prošnje, ki naj obsegajo: 1. Prošnjo z obrazložitvijo dosedanjega Šolanja in ekonomsko socialnih razmer v družini. 2. Prepis zadnjega šolskega spričevala in dokazila o vpisu za šolsko leto 1936-57. 3. Potrdilo o Imovinskem stanju staršev, sebe in družinskih Članov, ki Sive v skupnem gospodinjstvu. 4. Morebitna priporočila. Kot štipendiste bo komisija obravnavala le kandidate, ki se redno šolajo in to: 1. Na univerzi ali fakulteti, 2. v višji gimnaziji, 3. v srednjih strokovnih šolah, 4. v Industrijskih šolah, 5. v rednih kmetijsko-gospodar-Skih šolah. ObLO si pridružuje pravico ■ štipendisti tistih strok In šol. katerih kadra v občini primanjkuje, skleniti pogodbe. Vajenci, dijaki nižjih gimnazij ln šoloobvezna mladina, ki za redno šolanje nima potrebnih sredstev, naj se obračajo na od- Priznanje zaslužnim gasilcem in metliški godbi Ob razvitju nove zastave prostovoljnega gasilskega društva Metlika, je podpredsednik republiške gasilske zveze Srečko Dimic posebej pohvalil mestno godbo na pihala iz Metlike, ki je ves čas sodelovala z gasilskim društvom. V znak priznanja je dirigentu Silvu Mihelči-ču izročil diplomo. Tudi najbolj zaslužni gasilci iz metliške občine so na slav- stopnje; enako odlikovanje so prejel; Antom StMoanić, Metjika; Stane Prusnič, Otok; Franc Kri-« žan, Otok in Jože Škof, Metlika. Republiško odlikovanje III. stopnje pa so prejeli Jože Si-monič, Dobravice; Slavko Be-zek, Metlika; Jože Penkovič, Janko Bračika, Jože Stipan, Anton Pavlovič in Janko Krasovecj vsi iz Metlike. • Stoletnica rojstva Nikole Tesle B8TASOVLJEJUA JE GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA Doslej najboljši letni občni zbor Okrajne zadružne zveze Razmeroma dobrim občnim zborom kmetijskih zadrug novomeškega okraja je 26. junija sledil občni zbor Okrajne zadružne zveze. Udeležba na zboru (udeležilo se ga je od 102 izvoljenih delegatov 87), poročila, razprava in zaključki dokazujejo, da Postaj^ kmetijsko zadružništvo glavni činitelj v razvijanju kmetijske proizvodnje in oblikovalec ter usmerjevalec novih, naprednejših oblik družbenega dela in odnosov na vasi. delek za zdravstvo in socialno nosti prejeli odlikovanja. Ignac skrbstvo ObLO za pomoč in pod- glupar fa Metlike je prejel zve-poro. Ti kot štipendisti torej ne ™ , . _ * TT pridejo vpoštev. zn<> gasilsko odlikovanj« II. Komisija za podeljevanje M* stopnje, Anton Pecari« iz Dra- ObLO Novo mesto , S!« republiško odlikovanue II. ( Prihodnji teden bo potekio 100 let od rojstva svetovnoc.nanega pomembnega znanstvenika in iznaj-ditelja srbskega (porekla Nikole Tesle, hkrati pa 13 let od njegove smrt«. N:kola Tesla je bil največji izumitelj na področju elektrotehnike in fizike. Povsod po diržavi bodo sllovesno proslavi1!! 100-letnxo njegovega rojstva. Prva slovesna proslava bo od 10. do 12. >ulija r lioracije. Vsi ti mlini ao zaseb- črpna poročila. Menil pa je, da Beogradu pod pokroviteljstvom na last in so ponekod postavlje- semenska služba pri nas ne te- prPdjeJnika republiko maršala ni zelo na gosto. Za njihov ob- če v redu. To je podprl s tem, Tjta- y s^ej^j ^ republiška da je KZ Straža nabavila va Ker bodo poročila z občnega zbora vsaj v glavnem objavljena v prihodnji številki »Dolenjskega kmetovalca«, navajamo danes samo potek razprave in zaključke zbora. Naj omenimo pri tem. da so delegati izčrpna poročila o dosedanjem delu in bodočih nalogah z odobravanjem sprejeli dosedanjega in jih po-sprejeli in jih potrdili, kot tudi delo dosedanjega upravnega odbora OZZ. Melioracije ln mlini Razpravo o zelo važnem vprašanju, to je o potrebi melioracij travnikov in o regulaciji pot o-* kov Je prlče'1 delegat KZ Velika Loka tov. "Lavriha. Vsi travniki ob Temenici so zamočvirjeni, zato je pridelek krme slab, kakovost krme pa še slabša. Poleg tega delajo še povodnjl veliko škodo. Brez boljše krme pa ne bo donosnejše živinoreje, zato je treba ta problem načeti ln se lotiti melioracij. To ni vprašanje samo ob Temenici, pa« pa ob vseh potokih in potočkih v okraju. Gre za stotine hektarov zemlje, ki daje malo in slabo kvaliteto. Zamočvirjeni travniki pomenijo poleg tega še drugo izgubo v živinoreji: so leglo živiinske bolezni — metljavosti. Dr. Gošler, šef novomeške postaje za umetno osemenjevanje krav, je v razpravi to siv ar prikazal v številkah. Samo v novomešiki klavnici je bilo zaradi metljavosti živine, ki je prišla v zakol, za 6 milijonov din škode! Za toliko je šlo mesa v nič samo v tej klavnici, ker je živina bolehala na metljavosti. V zvezi z melioracijo travnikov in regulacijo voda se postavlja vprašanje številmh mlinov in mlinčkov ob teh vodah. Teh je na stotine; s svojimi jezovi dvigajo raven podtalne vode, ki bi se saino z njihovo odstranitvijo lahko znatno znižala. Tu je bistvo regulacije in me- st oj, vsaj v takem številu, pa ni nobenih gospodarskih razlogov, saj so neekonomični in služijo samo posameznim zasebnikom, malokje pa širši okolici. Da je v njih najbol udomačeno oderuštvo pri mlinskih uslugah posameznikom, vedo potrošniki žal zelp dobro. Tako povezujejo melioracije in regulacije hkrati vprašanje uspešnega zatiranja metljavosti pri živini, vprašanje odstranitve številnih neekonomičnih mlinov in vprašanje gradnje sodobnih mlinov na zadružni osnovi. Zamisel zadružnega mlina je živa v večih krajih, med drugim v Žužemberku in Dra-gatušu. Zadružniki o potrebi takih mlinov veiiko razpravljajo. Zadružna oblika je tudi najbolj primerna za melioracije. Potrebno je ustanoviti vodne skupnositi, ki naj bi prevzele te naloge. Nekaljlv semenski krompir... Delegat KZ Straža tovariš Rajer je pohvalil dobra in iz- gon semenskega krompirja po dokaj visoki ceni. Ta »semenski« krompir so kmetovaici ku-pifli in posadili, med drugimi tudi on sam. Toda krompir ni vzklil. Jasno je, da je to poleg materiailne tudi moralna škoda, s kartera je prizadet ugled zadruge in semenska služba sploh. Delegat atraške KZ Franc Aš je povedal nekaj ostrih na račun nesposobniih kmetijskih tehnikov, ki da so baje tega krivi. Razprava o tem pa je pokazala, da je taka obsodba celotne semenske službe in kmetijskih strokovnjakov pristranska in neobjektivna. Krivda za nakup tega krompirja pada izključno na uslužbence KZ Straža in Toplice, kjer so nabavili tudi tak semenski krompir, za nakup pa sta gotovo vedela tudi oba upravna odbora. Ti dve kmetijski zadrugi 6ta namreč kupili semenski krompir mimo reprezentat vna proslava jeseni v Ljubljani, prav pa bi bilo, da bi tudi Novo mesto in ostali večji dolenjski kraji jesen: počastili ž*v~ lijensiko delo velikega učenjaka v okviru prireditev lijudskih univer« in organizacij Ljudske ■ tehnike. Dogovorjene cene za odkup gozdnih sadežev S posredovanjem trgovinskih zbornic, so se odkupovale! gozdnih sadežev dogovorili o enotnih najvišjih cenah na območju naše republike. Te cene so: maline gozdne 90 din kg. plantažne pa 100 din kg. Industrijske borovnice 25 din kg, borovnice izvozne kvalitete pa 55 din kg. To so odkupne cene za nabiralce. Domači fotoaparati Vojna industriiia si prizadeva, d* bi dala na trg čimveč izdelkov za iv u u i ii Bt-mtriUMK.1 ti'1 uiiiun mini« vi v • t i ! 1"- semenske službe in Zadružnega Wko ^ Tako trgovskega podjetja, k! je po- *»*»«• *Z"K* Odvodnjo foto- aparatov" »Zrak 1« m »Zrak 2«, k: bodo lahko uporab!v
  • r'loško brnr^n ali Dithanom 30 dkg na 100 1 vode. de. To delo izvršimo zato, ker Je zaradi znatno manjše odpornost] od toče poškodovanih mladik ln listov večnevarnosti za okuž bo po peronosperi. te Je nastala škoda sredi Ju-nlja-julija, bomo škropili kombinirano; proti peronosperi in proti enopasastemu gozdnemu sukaču, ki je in ostane najnevarnejši škodljivec vinske trte. Grozdni sukač se pojavi v maju in se drži vse do jeseni. Ličinka prvega rodo, črviček, na- Tu res ne kaže več odlašati! »Vzemite mojo punčko v vrtec! Pet nas je doma v eni sobi in ko grem zdoma, moram otroke zapreti! Pomagajte mi, da bo punčka vsaj čez dan na son. cu in zraku, pa v dobri družbi, saj se tako rada igra!« »Otrok mi jc padel z okna, ko sfm šla po m<"so, in se hudo potolkel: saj veste, da stanujemo tik ceste, in kadar me ni doma, ga moram zakleniti, da mi ne uide. Vzemite ga v vrtec!« »Oba z možem sva v službi, sprejmite še najinega dečka v otroški vrtec!« Tako prihajajo dan za dnem matere k tovarišicam v novomeški otroški vrtec, kjer se je neugnan živ-žav zaradi počitnic in kolonij sicer nekoliko umiril, kjer pa za bližnjo jesen ni nič kaj rožnatih izgledov: VRTEC LAHKO SPREJME «50 OTROK, 70 DO 80 IMA ZE ZDAJ VPISANIH, 120 PA JE VSEH PRIJAV. Spet bo ostalo 50 d0 60 staršev neuslišanih — čeprav imajo službe ali pa majhna, nezdrava stanovanja, bodo morali imeti predšolske otroke doma. Vrtec JE PREMAJHEN, da bi lahko pomagal vsem, katerim bi družba morala nuditi pomoč pri vzgoji otrok. O tem vprašanju smo v Novem mesto že ponovno razpravljali in pisali, govorili o dveh novih otroških vrtcih v Bršljinu in na Grma oz. vsaj o povečanem vrtcu sredi mulu. O tem so razpravljali volivci na zborih, pa člani množičnih organizacij plnah ln če vrtec v takih pogojih sploh še imamo na tako zadovoljivi višini, potem nas to ne sme uspavati v mnenju češ — bo že še šlo nekaj časa tako naprej. Občinski ljudski odbor mimo tega vprašanja ne sme več samo z dosedanjimi ugotovitvami, da je treba oz. bi bilo treba nekaj ukrenili. Staršem, ki so v službah, družinam, ki imajo otroke, pa slaba stanovanja in ostalim, ki tudi iz drugih vzrokov želijo dati otroke v vrtec, je treba pomagati. Morda bi res ustanovili šc en vrtec v Briljbra za tamkajšnje otrok« (svojčas je bil za ta vrtec obljubljen tudi prostor v novih blokih!), na vsak način pa bi morali povečati zmogljivost sedanjega vrtca sredi mesta, kjer je največ otrok, ki potrebujejo takega varnega zavetja. Ce smo lahko rešili ta in oni pereč problem v zadnjih letih, bo treba zdaj rešiti tudi vprašanje otroškega vrtca. Jesen bo kar kmalu tu in vodstvo vrtca bo zaman pojasnjevalo Številnim staršem, da ne more sprejeti novih otrok. Zato pomagajte! stopa v času, ko trta cvete, V kabernikih opazimo zapredke, v katerih je črviček. Ta nagrize kaberniik, dočim kiseljak to Je ličinka drugega rodu zavijača v juniju in Juliju, nagrize in uničuje zelene jagode. V ser.tem-bru in oktobru se pojavlja ponekod tretji rod, ki more tudi povzročiti veliko škodo. Zaradi tega bomo bordoškj brozgi ali Dithanti dodali nikotinska sredstva ali tekoči pantakan. Neglede na točo. poskrbimo, da — ko bomo zatirali perono-spero, zlasti v mesecu juliju — dodamo škropivu še zgoraj navedena sredstva za uničevanje grozdnega sukača, tega velikega sovražnika naše trte, kateremu posvečamo tako malo pažnje. Budno mnramo nabiti tudi na oidij. OidIJ Je nevarna bolezen v suhem in toplem vremenu. V t;»ki d«bl. H« pr»tl iMl rktižSa Po oidiju, bomo bordoškl brozgi aH Dithn.nu dodali še 15 do 23 dkg Cosana na 100 bordoško brozge ali vode, če škropimo t Dithanom. S Cosancm se zelo uspešno bnHrno turi1 i«» a*W*1 r>"- vedenemu škodljivcu, to Je su- kaču, vendar ni tako učinkovit VU"r (»ko*t »lpM-ka,, nll -1 tatinsko sredstvo, ki se ga brozgi drda, kakor to določajo navodila. Pr« ■'.inn'V,.!,, hthrMn* T-—', »Othpllo* s Cosanom proti oldl-Ju pazimo na to. da uoorabljamo tega kropiva samo 0.10 gr ln da škroplmn v času, ko kaže tem peratura Izpcd 20 C. Pri večji količini in pri večji temperaturi se kaj rado zgodi, da trte ožgemn, ker težko prenaša žveplo. Cosan le do dane« najbolj učinkovito sredstvo pr»ti oidiju in prav dobro sredstvo tudi proti sukaču. Ce nimamo pri roki p> 11 i k i u i ali kakega drugega nikotinskega sredstva, bomo kratkomalo uporabljali v lu zoner oidij in zavijača le CO-SAN. Poleg Škropljenja naj bo nadaljnje delo po toči Usmerjeno na pravilno ravnanje s poškodovanim mladjem. Ce sredi ,-iuniJa ni bila škoda po toči večja, storimo prav, če pustimo trs pri meru. V primeru, da Je nam toča odbila tu ln lam kake mladike % listjem in nastavki, storimo najbolje, da Jih prirežemo do zdravega nče«a. s t*»m trsu po-moremo do enakomerne rasti. Močne poškodbe na mladju, zlasti v Juliju, pa izravnamo lako, da podrezamo v«e pnškodo- «Mn*a i r'-- v,, »<* d****l mladik ln poskrbimo za po- daljšanle prikraišar.ih mladik s pomočjo zalistnikov. Jože Likar Kdo so ubijalci koristnih ptic? Tovariš urednik/ 2e nekajkrat sem bral v Vasem listu članke, v katerih ljudje sprašujejo, kdo pobija ptice pevke na Loki, v Ragovem bogu in drugod v okohci mesta. Tudi »Pavliha* je objavil doviip o novomeških »ciijačih*. Kot član strelske družine »Vinko Paderšič* pravilno in kaže. da je potreb- « Novem mestu menim, da s tem pada senca tudi na organizirane strelce naše družine, zato sem se za zadevo pozanimal in ugotovil tole: So v mestu brezvestneži, ki z zračnimi puškami in drugimi pri- je povedal direktor zadružne hranilnice in posojilnice tovariš Padovan. Na drugi strani pa se dogaja, da zadruge ne izplačujejo sproti odkupljene količine pridelkov. Eno in drugo ni no izboljšati hranilno kreditno službo pri zadrugah. Po končani razpravi, ki je zajela še veliko drugih vprašanj, so delegati potrdil" poročilo in dosedanje delo OZZ ter sprejeti proračun za' tekoče le- fravami streljajo na vse mogoče to in izvolili nov upravni fcn cilje, zlasti na ptice. V dveh pri-nadzorni odbor, predsednika merih pa sem ugotovil, da so ti občnega zbora ter častno razsodišče. Za predsednika upravnega odbora OZZ je bil ponovno izvoljen Viktor Zupančič, za podpredsednika Tone Pire in za tajnika Stane Somrak. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen Lojze Hutar. Ustanovitev okrajne gospodarske poslovne zveze za uresničitev nadaljnjih nalog zadružništva TaEoj po zaključku občnega zbora okrajne zadružne zveze je bdi ustanovni občni zbor rajne gospodarske poslovne zveze, za katere ustanovitev so imeli delegati posebna pooblastila svojih zadrug. V gospodarsko poslovno zvezo se bodo takoj vključila vsy zadružna podjetja; prevzela bo tud-i ves blagovni promet kmetijskih zadrug. Podroben načrt poslovanja gospodarske- poslovne zveze bo prilagojen okrajnim razmeram. V proučevanju je tud1] načrt za ustanovitev kmet. proiz. poslovnih zvez, ki jih bo v •strelci- imeli za cilj celo ljudi. Kleparski vajenec I. F., ki dela v delavnici svojega očeta nasproti hotela »Kandija*, ima zračno puško, s katero je streljal skozi vrata delavnice na mimoidoče ljudi Tako je neka tovari'sica, ki se je peljala s kolesom v službo, kar na lepem začutila skelečo bolečino v levi nogi. Ze naslednje dni, ko se je vračala iz službe, je videla navedenega vajenca I. F., ko je ustre lil v hrbet neko uslužbenko DOZ, ki se je tudi vračala iz službe. Tedaj je šele ugotovila, da je bila tudi sama žrtev tega pobalina. Res je, da strti iz zračne puške ne more povzročili občutnejše poškodbe, vendar je treba pomisliti, kaj če bi tak strelec zadel človeka v oko? Pri tem je vse obsodbe vredno, da nili oče tega brez-vestneža niti pomočnik, ki je z njim v delavnici, ne preprečita njegovega početja, pač pa te še s^nejeta, češ kako »poba* dobro zadene. Mi strelci, ki gojimo strelki šport in vzgajamo predvsem dobre branitelje domovine, če bi bilo okraju verjetno več. Te bedo potrebno, obsojamo vsako drugo ustanovljene pozneje. Delega- početje neodgovornih brezvestne- ti »o tudi pooblastili novi aev, ki s takim ali drugačnim upravni odbor OZZ, da se sme orožjem in pripomočki počenjajo zadolžiti za gradnjo vinske kleti taka, vse obsodb* vredna dejanja. v Metliki do 160 milijonov in Prav bi bilo, da bi kdo te ljudi za gradnjo upravnega poslopja na prepričljiv način pouSU, kaj v Novem mestu do 6 milijonov smejo in kaj ne smejo. din. Marjan Okroglič Zatiranje koloradskega hrošča v občini Semič Na podlagi 1, 2» 5 in 10. točke odredbe o zatiranju koloradskega hrošča {Uradni Ust FLRJ št. «2-324/47), 33. In 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in Škodljivci (Uradni list FLRJ St. 26-Z92'54), določil odloka o območjih, ki so okužena s nevarnimi rastlinskimi bo. leznlml in škodl'rvc| (Uradni list FLRJ 5t. n-443/»)i 2. člena Zakona o pristojnost! občinskih ln okrajnih ljudski« odborov (Ura. dni list FLRJ St„**fl4-3T1 W), 2 toč. ke 53. in 4T. člena statuta obfi. ne Semič z dne 24. I. 1956. Izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega lludskega odbora Se. mi* stae 23. VI. 195« ODREDBO o »atlranju koloradskega hrošča I. Krompirjeve ln paradižnikove nasade Je treba v času rasti naj. manj enkrat na teden pregledat'. Ogled opravijo pridelovalci krompirja In paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da bo koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah zatrt, najdena zalesa pa uničena. Pridelovalci so dolini pazit!, da brezpogojno unlčjo prve hrošče, ko zlezejo lz zemlje, HroSč ln njegova zalega se lah. ko uničujeta oziroma zatirata mehanično in kemično. Obvezno dvakratno zatiranje (škropljenje ali zapraševanje) J» obvezno opraviti: 1, Ce zavzamejo okužbe več kot dvajset odstoycov površin, nasadov, in 2. Ob izbruhu lokalne močne okužbe. III. Svet za kmetijstvo ln gozdar. stvo občine Je pooblaščen, da v slučaju dvoma razširjenosti ali razmaha škodljivca odredi skupne preglede aH P* izda tudi po. sebne ukrepe za zatiranje. IV. Ce pridelovalci ne lzvršlje dol-Snosti, navedene v I. točki te od. redbe, izvrši škropljenje ali zapraševanje občina na njihov ra. Eun. V. Kdor se ne ravna po določbah te odredbe, bo kaznovan po Te. •meljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni Ust št. FLRJ it. 2S-2927S4). VI. Ta odredba stopi v veljavo t dnem objave v Dolenjskem listu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR S E M I C Številka: 01 1-1049-1 Datum: 23. VI. 195« Predsednik Občinskega ljudskega odbora: FRANC KAPS, I. T. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Simonič, L r. Tako poslovanje odločno zatreti Pred kratkim smo poročali o grdem verižnem zaslužkar-stvu v kmetijskih zadrugah Sntjernej in Prekopa in navedli, kako neupravičeno ustvarjajo zaslužke na raiuii prodajalca iu potrošnika. Danes objavljamo končne ugotovitve iz te pre-kupčevalske zadele in še nekatere drn: način iivljcn.ja zahteva tudi dru^aaio prehrano kot smo je bili va,jeni doseda,j. Novo-mesčanl pav. nje brili mlečnih izdelkov. kom. Po podatkih, ki jih je preda varcljica dobila v novomeški Kot praktično nadaljevanje pre-mlekarni, porabi v Novem mestu davanja bo Okrajni gospodinjski 8 ali 7 leti in če se stiska zdaj vsak prebiva'ec povprečno komaj cenler na c:M<«ri! razmnožil re- v S premajhnih sobah sedanje- dedKter m'eka na dan, kar je od- cepte za sodobna mlečna jedila, ga vrtca že 60 otrok, če požr- lo.'iio premalo. V večini nai>red- kii jih bodo gospodinje proti ma- tvovalne tovarliire komaj še „ih držav, k,;er se že dalj ?asa lenkos^ni odškodnini lahko dobi- aniorejo delo v preveliki) sku- ukvarjajo s proučevanjem p rebra- le. ledile, žal pa je bLla udeležba zelo slaba. Ra. Steklenice fz kartona • Tovarna »Zagrebška kartoiuža« bo začeJa proizvajati nekatere nove predmete. Najzanimivejše bodo vsekakor f.eklenice « kartona. Dno in čep bodo imele pločevinast, ostalo bo pa iz spre^anc^a kartona, ki bo natopljen z umetno maso, odporno prot olju. bencinu, vodi itd. V ino/erm*vu t.ike steklenice že veliko uporabljajo v namene. Zagrebška ilekarna se zanima za stek!en;ce, ki b: bile povsem iz kartona; v njih bi razpošiljala nrleko. kupil nakupovalec pa Bakše, izplačala pa je KZ Scntjeintj. Za teh 60 telet je KZ Šentjernej pl?čala 612.577 din. Kmetijski zadrugi Prekopa Jih je obrsčunala v zaklanem etanju po 215 din, kar zness 716.165 d:n. Razliko 103.588 din jo kot suh dobič-k spravila ▼ Žpp K Z Prekopal Tako Je KZ Trekop.- s tem zaslužkom, /at katerega ni n'U « prstom migni-!». zvišali ceno teletom za 25 din leg žive teže! Sloveda tudiU KZ Sen'jernej nI delala zastonj in Je prejela pn i5 din od kilograma v zaklanem stanju, kar znese t tem prlm?ru spet 49.9*15 d.n. Teleta je v glavnem odkupila Mesarija Novo mesto ln kc-r se je držala določene cene mesa na drobno, to Je 240 din za kilogram, je lme!a pti Vitkem teletu do 1.000 dim ia-gube. . . Organi tržne Inšpekcija, Td to zadevo preiskali, »o Ugotovili Se druge nepravilnosti v KZ Šentjernej In olrtno zadevo V vsako dolenjsko hlSo tudi D0LENJSK LISTI Boj med starim in novim V minulem tednu je bila ca marsikatero področje zemeljske oble značilna zaostritev boja med starim in novim, med naprednimi in nazadnjaškimi silami. Na Vzhodu, na Poljskem so ▼ Poznanju počili streli. Po večurnih bojih, v katere so posegli tudi tanki, Jebilo ubitih 48, ranjenih pa okrog 270 ljudi. Kaj je privedlo minuli četrtek do prelivanja krvi na ulicah Poznanja? Poročila jugoslovanskih posebnih dopisnikov in uradni komunikeji ter izjave so dvignila zaveso negotovosti s tega dogodka, ki je odjeknil po vsem svetu. Dogodki so se takole razpletli. Delavci so poslali že pred dnevi svoje predstavnike v Varšavo, da bi sporočili delavske zahteve, ki so se glasile: vrnite nam tisti del davka, ki nam je bil odvzet za časa administrativne vladavine, preskrba s delovnimi oblekami mora biti boljša, sistem plač in nagrad Je treba poenostaviti, življenjski standard zboljšati. Prek svoje delegacije »o tudi sporočili Varšavi: »Ce do četrtka ne dobimo pozitivnega odgovora bomo stavkali.« Odgovor je prinesla delegacija v sredo zvečer. Delavci z njim niso bili zadovoljni. Zato so šli mirno demonstrirat, milica jim tega ni preprečila, kakih deset tisoč ljudi je vzklikalo razna gesla, pelo poljske narodne pesmi. Toda niso vzklikali proti socializmu, zahtevali so le izpolnitev upravičenih delavskih zahtev. Pred poslopjem partijskega komiteja ae je množica ustavila. Začelo se je zborovanje. Ko je sekretar komiteja hotel spregovoriti delavcem in njihovim svojcem, ga je skupina fantov napadla. Nato je prišlo tri kamione miličnikov. Napadli so jih, oni so i/ročili orožje, ker jim je bilo ukazano, da ne smejo streljati. Z njihovimi puškami je nekaj sto demonstrantov napadlo zapor, izpustilo jetnike, temu je sledil napad na poslopje državne varnosti, In šele ko so demonstranti ubili dva miličnika, so začeli streljati nanje. Kaj se je zgodilo kasneje, vemo. Ce proučimo vse okoliščine, v katerih je prišlo do neredov, moramo ugotoviti, da so nedvomno bili organizirani. Skupina sovražnikov nu-ializma je izkoristila nezadovoljstvo delavcev, da bi vpričo tujcev, ki so prišli v Poznanj na mednarodni vele-sejem, pokazali, češ, vidite, kako nepriljubljena je sedanja poljska vlada. Ponovno moramo poudariti, da delavci niso demonstrirali proti socializmu. To so počenjale »kupine oboroženih provokatorjev. tako da si sprva utegnil imeti vtis, kakor da so množice demonstrantov na njihovi strani. Toda brž ko so počilj! prvi streli, so se demonstranti umaknili in jasno se je pokazalo, da gre za politično izzivanje tistih, ki jim je bila dejansko bolj po volji stalinistična Poljska, ker je bila šibkejša kakor sedanj* demokratična Poljska, ki se trudi odstraniti temne sence minulosti. Da pri tem niti vodstvo ni izpričalo dovolj odločnosti, pričajo dogodki, ki so privedli do demonstracij. Da so na Poljskem še ljudje, ki bi radi s krvjo dosegli svoje reakcionarne cilje, pa pričajo mrtvi in ranjeni, prevrnjeni avtomobili, hiša prerešetane od krogel... Pri tem je poglavitno, da ti dogodki niso omajali želje sedanjega poljskega vodstva po demokratizaciji življenja v deželi. To stališče ,ie potrdil predsednik vlade Jožef Zirankiewica, to je potrdil sklep, da bodo delavcem storjene krivice nemudoma popravili. Boj med starim In novim se je bil tudi v ZDA, kjer Je Kongres odločal o tem. koliko pomoči Je treba dati tujini. Pri tem so bili poraženi pristaši stare politike, ki se glasd: »Kdor nI z nami, je proti nam.« Ti zagovorniki takšne politike — Mo Charthv in njegovi — so zahtevali, naj Kongres ukine pomofi Jugoslaviji in Indiji, češ da sta na sovjetski, ne pa na ameriški strani. Oba domova Kongresa sta takšne predloge zavrnila in izpričala, da vendarle dokaj stvarno presojata sedanji mednarodni položaj, da ne zapirata oči pred novo stvarnostjo, ki zahteva stike in sodelovanje med državami, ne pa bojevite Izjave, ki samo podžisrajo pojemajočo hladno vojno. I Tokrat smo omenili dva dogodka i« minuluge tedn*. ki kažeta, kako se bije po svetu boj med starim in novim, med naprednim in nazadnjaškim. Ta dva dogodka nista edina te vrste, sta pa dokaj značilna za družbeni razvoj na Vzhodu oziroma na Zahodu. 0 Novi predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser je v soboto sestavil novo-vlado. Prodeednik le-te je Naser sam. Vzhodnonemška vlada je sklenila zmanjšati svojo vojsko za 30.000 vojakov. Po demobilizaciji bo tako ' imela vzhodnonemška vojska P"d orožjem 90.000 vojakov, ne pa 120.000, kot doslej. % Zahodnonemški kancler Adenauer je prispel na uradni obisk v R!m. Skupaj z zunanjim ministrom von Brentanom se bo razgovarjal z rimskim papežem o nemško-vatikanskem konkordatu, ki ga j« Hitler podpisal z Vatikanom 1938. leta. Večina za-hodnonemčkih strank namreč zahteva, naj bi podpisali nov konkordat. V starem je med drugim dolnčba, da »morajo nemški učenej vsako jutro v šoli moliti za firerja«. & Sirska vlada je prekinila nadaljnja pogajanja s Svetovno banko o posoJfKl v znesku 3n milijonov dolarjev, ker »neka- teri pogoji banke niso vsikladu s etrobo suverenostio«. Sovjetski zunanii mln^er Šepilov pa je med nedavnim obiskom v Dama-rku ponudil Siriji 200 milijonov dolgoročnega posojila z ugodnimi obrestmi. £> 8500M ameriških jeklarjev je začelo stavkati, k?r delodajalci niso sprejel- njihovih zahtev. Spričo tega je proizvodnja jekla V ZDA padla na eno 'desetino. Vsak teden stavke bo stal deželo — dva milijona ton jekla. # Letalska nesreča v ameriški državi Arizoni je terjala 138 smrtnih žrtev, To je nftjvečjt letalska nesreča v zgodovini civilnega letalstva. Kaže, da sta dve "potniški letali trčili v ozkem kanjonu v puščavskem delu Arizone, pri čemer je prišlo do te strahovite nesreče. ^ Sto tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo v sever-noindijski držav; Asam, kjer so poplave porušile 285 vasi. kmetijskih zadrug je treba prijavili Javnemu tožilstvu. Tako je K Z Šentjernej preprodala KZ Prekopa tudi 21.85 kubičnih metrov bukov* hlodovine, čeprav ima v dovoljenju za m.kup ksa izrecno določeno, ria sme kupovati les samo od gozdnih posestnikov, prodajati oa ga sme io podjetjem za predelavo. Prav tako je KZ Šentjernej kupila mordo galico po 178 in jo prodajala nekaj čara po 190 din. Ker je cena galici zrasla, je poslovodja dvignil ceno galici na zalogi na 220 d'n- °d svoje zaloge je odstopil KZ Prekopa 1000 kg po ceni 2U din. Člen 65. Uredbe o trgovanju določno prav!, da je dovoljeno prodati blago drugemu podjetju sa-n.o po lastni, to Je nabavni ceni. Odgovorni uslužbenci obeh zadrug se bodo morali zagovarjata zaradi takega poslovanja v škodo potrošnikov. Želimo le, 'da W bilo takih zadev in pojavov čim manj ali P* da 1'h. sploh ne bi bilo! To močno kv&ri zaupanje 1 do kmetijske zadruge, ki ima v našpm gospodarstvu veliko, hkrati pa tudi zelo odgovorno nalogo. Zlasti pri odkupih imajo zadruge privilegiran položaj, zato je tembolj nesoeialistlčno, če ta položaj izkoriščajo za neupravičene zaslužke, namesto da bi se borile za zniževanje razlike v ceni med proizvajalcem in potrošnikom. T?c°vor. 1 ritsr. ao'/na-li predpisov, kot so ga v gornjem primeru navedli nekateri uslužbenci, je kaj slab. Tud! če ne pozna Vsakega zakonskega določila do pike. pozna pa družbeno vlogo zadruge v našem gospodarstvu (in to le res najmanj, kar mora vsak uslužbenec poznati) in se take stvari ne bi smele dogajati. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvetarn'ke 400 din. lipe220 din, bezga osmega 200 din. rmana 50 din, sentianževke 140 din, sle-zenovca 1 900 din, bde deteljic« 140 dm. List robide 40 drn, rol$e češnje (beladona) 150 din, borovnice 100 din, melise 150 din, slezenovet 200din, šmarnice 100^ din, ozko-listnega rrpo*ca 80 din, gozdne jagode 100 din, pekoče koprive 40 din, pelina 70 din, brefe 20 d:n. R a i t 1 i« o gladišnika 40 d»n. rmana 36 din, materine dušice 36 din. šontjan/evke 32 din, ptičje kaše 180 din, hribske rese 260 din, jetičn:ka 1C0 din, njivske mačehe 140 din, urhovke 60 din. Korenine repinca l'S0 din, bodeče ne/e 1C0 din, gladeza 65 din, baldnjana 260 dim> »rine m°" ci 2C0 din. I Lubje krhlike 60 din Seme iesenskrga podleska 300 din, kumne fkimei) 450 din, tube borovnice 500 din. Lika bo Jobila 50 mlekarn Vsa Lika je prete/no živinorejsko področje, ki daje na leto okrog 30 mii ijonov litrov mleka. To mleko pa doslej ni bito koristno u|.->orabl jeno, za*.o bodo že letos, zlasti prihodnje leto zgradili v Liki sistem manjših mlekarn. V Gospiću je začela obratovati taka mlekarna z zmogljivostjo 50-000 litrov mleka na dan. Ta sistem manjših mlekarn bo imel to prednost, da $e bo mleko predelovalo prele/.no v samih vaseh, ozirom* nobena vas ne bo od tnltikarn« oddaliena nad 5 kihunetrov. Računajo, da bodo Že letos v novih mlekarnah proizvedli okro.g 250 tisoč kg sira in nad 3000 k* m« ti* U 6*ev. 27 (330) 7? »ĐOCEW3SKI ElST« * Stran 8 * Lepo gasilsko Slavje V Metliki 16iAC, «f» Fluorografiranje v občini MIRNA sAareAJ« prostovoljno ge- F Isko drušlvo v Sloveniji •— F G D Metlika Je v nedefljo «a- k 'učilo s'lar, mestni blaigajnik Anton Golia, občinski pisar Dolar ln drugi. Videli smo čuvaja pri nočni straži, policaja, mestne očete pri njihovih skrbeh za nabavo nove brizgalne, pri formiranju prvih gasilcev, pri delitvi funkcij in še drugo vse do trenutka. ko so metliški gasilci lz rok župana prejeli svojo zastavo. Vsi Igralci so se do kraja vživeli v svoje vloge ln zaigrali, kot je bila sodba starih Metličanov, »z dušo in srcem*. Zlasti je v Pokopali smo Antonijo Perc-šegedin Ob Stevi'lnJ udeležbi sorodnikov, !l teden pofcopalli v Novem ^me-ziuncev in prijateljev smo piretek- sto 75-Jemo Anroniijo Perc-Šege- d/iin. Pokojnica sj*e bila rojena v Dolenjskih Toplicah, kjer Je tudi preživela vočlji det! svojega trdega zirvJijenija, zadnja leta pa je živeJa v Novem mearu pri sosiu Zvoniku Percu. Bila je vseskozi napredna žena in v naprednem duhu je tudi vzgajala svoje Stani sinove. Vsi št inje so odšli v iparniizajne; dva od nijih, Franci in Slaivko pa se nista več vrnila. Franci je padel novembra 1944 pri Vavtj vasi;, Slavko pa tik pred koncem vojne, 5. maja 1945. NaivztHc dolgotrajni bolezni, ki jo je zadnji čas priklepala na postelj, se je živahno zamimaila za vse dogodke v svetu vse do svoje smrti. Na!} ji bo lahka domača zemlja, katero 'je tako zves"» ljubila! svoji vlogi župana prijetno presenetil Božidar FlajSman, pa tudi vsi ostali (Martin Crnugelj kot graščak, Franc Kremesec kot zdravnik Jure Flajnik kot občinski pisar ln Zvonko Pavlovlč kot mestni blagajniK) so dosegli prav lepe uspehe. Tudi Vse manjše vloge (Tone Horvat — mestni policaj, Anton Okorn — član požarne straže, Rajmerjeva — gra-ščakinja) so igralci lepo Izpeljali. Posebno scenerljo z metliškim gradom v ozadju Je naslikal Martin Crnugelj. Vsi navzoči so nastopajoče nagradili z odkritim priznanjem, zlasti tov. Drobnica, upokojenega vodjo zemljiške knjige v Metliki, kt pri svojih TI letih Še vedno neutrudno dela kot honorarni arhivar v Belokranjskem muzeju in ki je v svojem igrokazu priletno razernil pred Metličani dobo ln delo njihovih očetov pred dobrimi osemdesetimi leti. —r Nov predsednik Sveta za gospodarstvo pri OB Lo Novo mesto Zaradi bolezni je občinski ljudski odbor Novo mesto razrešil dosedanjega predsednika Sveta za gospodarstvo Nika Križanca in na to mesto izvolil Janeza Kovarjka, direktorja Industrije obutve v Novem mestu. Hkrati je dopolnil Svet za gospodarstvo z izvolitvijo Jurija Levičnika, direktorja Motomontaže Novo mesto, za člana sveta. Na isti seji je bil razrešen dolžnosti šefa stanovanjske skupnosti Janko Mišigoj in na to mesto imenovan Anton Potocar-Campa. Na kmetijskem posestvu Ru-perč vrh so letos prvič nasadili pocrtjen semenski krompir sorte »Merkur«. Kot sedaj kaže, je krompir za sto do dve sto odstotkov boljši od vsakega drugega v okolici. Uprava posestva trdi, da bo odslej uporabljala samo potrjen semenski krompir. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO »::ilKA« —Novo me«tor od 8. do t Julija: ameriški barvni film »Niagara«. Od 10. do 12. julija: ameriški film »V dolini bobrovt in -Pol orala zemlje« DOM — SLA NOVO MESTO: od B. do 8. jolija: ameriški barvni Mm »Varuj se vraga«. Od B. do 1.2. julija: ameriški barvni film »Južno crd Sahare«. ČRNOMELJ: od 6. do 8. julija: ameriški barvni film »Do zad-pioga«. 10. in 11. julija: italijanski film »Oprosti mi«. METLIKA: 7. in 8. julija »Pesem mladosti«. 11. Julija »Mito«. TREBNJE: 7. in 3. julija: ame-••.. : film »Zmaga ail smrt«. Predstava v nedeljo ob 14 30.uri. Kostanjevica,- fl. julija: ame_ yi.itl barvni film »Charlijeva tetka«. 11. julija: ameriški film »Rde_ č: /nak za hrabrost«. SENTJERNEJ: 7. is 8. Julija: itčlijanski film »Slovo na postaji«. GRADAC: 8. julija: ameriški film »Zaseda«. RAZPIS Podjetje za popravljanje voz v Stf»8l razpisuje mesto hkv:dan-ta. Pogoj: ekonomski tehnikum. Prošnle z življenjepisom dosta-v 'p do 15. Julija 105« na naslov: Podjetje za popravljanje voz Straža. ZahveIa Ob nenadn; ln nenadomestljivi Isguo! naše nepozabne žene, sestre in tete MICI TICIC. roj. ŠTEFAN IC iz Črnomlja, se najtopleje zahvaljujemo vsem, k: so z nami sočustvovali in Jo spremili 17. junija do njenega preranoga groba. Zahvaljujemo se množičnim organizacijam, godbenikom in tov, Angelci Kvasov^ za poslovil_ no besede, kakor tudi vsem dare valepm vencev in cvrtia. žalujoči mož Ante- in sorodniki. MALI OGLASI POCENI PiinD.iM ogrođđe za kauč. Naslov v upravi Hata. v NEOELJO, iS. AVGUSTA bo popoldne ob li. url na javni dra-žbi prodni kozolec na cer. k ve ni zeinlil v Soteski. prodam KUHINJSKO kredenco, 4 vrtne sto!e in trodelno žimn'co. Vprašati v Novem mestu — fto!wka ul. 8. UGODNO PRODAM zemil'šre v Gorlš.k-1 vais!. Interesent; nn.1 se J*>vl1o v Goriški vasi št. 5 a!i p» v Foersterjevi 10 v Novem mestu. DRA2BENI OKLIC Javna dražba za zemljišče, last Splošnega ljudskega premoženja v Meniški vasi, bo dne 10. julija 1956 ob 8. uri zjutraj na občinskem ljudskem odboru v Straži. Kupec Je dolžan pred pricetteom dražbe položiti kavcijo v višini od 10 do 20 odstotkov izklicne cene. Obč. ljudski odbor Strafa — Toplice. Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega sina, brata in svaka PUSTA CrRILA lz Biške vasi 31, s« najlepša zahvaljujemo vsem, ki »o ga spremili na njecovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo železniški godbi iz Ljub. ljane. železničarjem iz Ma>r;bora in Novega mesta za darovane vence in cvetje. 2alujoči sorodniki REZERVNIM OFICIRJEM IN PODOFICIRJEM OBČINE NOVO MESTO ObveSčamo vse rezervne oficirje in podoficirje občine Novo mesto, da bo redno vojaško predavanje v petek, 13. julija 1.056, ob 17. uri v dvorani Doma JLA v Novem mestu. Tema: »Splovšmo o napadu*. Za rezervne oficirje in pod-< r:'.:rie sektorjev Brusnice, Got-na vas. Prečna, Otočec in Smar-jeta bo prav tako predavanje v nedeljo, 15. julija 1956 ob 9. uri v dvorani Doma JLA v Novem mestu. Predavanje je za rea. oficirje in podoficirje obvezno. Predsednik nastavne komisije CROJ Novo mesto Radečah, v Tržišču, v Mokronogu in v Sežani. Leta 1887 je prišel za oskrbnika na Klevž, kjer je takoj uredil drevesnico in dva sadovnjaka. Prvi je začel škropiti trte in osnoval nove trsne nasade. Za pri-zade-v-.mja in povzdig* kmetijstva je bil l. 1927 odlikovan j srebrno medaljo. Za povzdigo kmtlijstva si \c prizadeval dolgih 55 let in dosegel lepe uspehe. Svojo starost preživlja Še vedno čil in dobre volje v Novem mestu. Želimo našemu najstarejšemu kmetijskemu strokovnjaku v Sloveniji še dokaj zdravih in zadovoljnih let! Raglje, šoje klopotci, mlini —Zc veste, gospa ? Še ne, joj res ne??! Vsi ciroc-i v Crikvenici so oboleli? Saj pravim, pa te kolonije! Po morju je \pri?!a do nas tista atomska voda, %'cste, gospa, cd tistih eksplozij, zdaj je pa vse bolno. No, tu imate, jaz našega nisem dala na morje! —Kaj poveste, gospa, atomska voda?! —-Da, da, le nič me ne glejte! Meni je gospa Marica povedala, njej fa gospa 'Angelca, katere mož jp bil zadnjič na Reki! In,po-mis-iiie, zdaj gredo z otroci pa le na Koroško, kjer je prejšnji teden padal atom>ki dež! —Kaj ne poveste, gospa? Atomsk dež?! —Ja, ja, ja, strmije, kaj? Saj res, to vam še msern povedala, da bo po petnajstem vse dražje, sol, moka, olje in ma.it! —Dražja?? Kaj nI že dovolj drago? Jaz sem pa brala, da se bo marsikaj pocenilo, posebno zdaj, ko imajo večje zadoge v tovarnah in skladiščih!, —Bežite no, draga gospa, saj ste pametna ženska! S-^mo farlwjo nas, saj mi je gos\pa Špela povedala, njen mož pa vse ve! Tudi tekstil bodo podražili, radi tiste maže za molje in sploh, saj pravim, ne morem in ne morem več shtjati! Ste o tisti Nežki že slišali? Ha, ali nisem vedno govorila, da bo šlo lam IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO V času od 25. junija do 2. Ju. lija Je bilo rojenih 10 dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Žagar David, uslužbenec lb Jevnlk Amalija, d .'lavka, oba lz Novega mesta. Jakša Anton, delavec iz Avstrali. je in Macele Zdenka, delavka iz Zemlja. Gole Franc, nočni čuvaj iz Vel. Bučne vasi Jn KebelJ Frančiška, poljedelka lz Dol. Karteljevega. Bele Ivam. deiaveo iz Smihela In Stih Vida, delavka iz Jedinščice. Martine Ivam, Student, in .Tafcblnšek Marija, gradbena tehnica, oba 12 Ljubljane. Umrli so: Krnc Aleksander, delavec, 28 let, iz Novega mesta. Hučič Maks, delavec, 31 let, • Ceste. G0TNA VAS Rojen je bil 1 deček ln 1 deklica. Umrl Je: Brajd-ič Vinko, otrok lz Gotne vasi. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodu šn'.cl rodile; NagliC Ma-, rija iz Llvoida — dečka, Košele Helena s Sel pri Otovcu — deklico, BaiVič Marica Iz Salke vasi —dečka, Kovačevič Francka iz Oahrja — deklico, Jordan Pran* č-'ška iz Malencev — dečka. Ba-dovnac Dana iz Padovlncev — deklici. Golob Marija z Moravske gore — dečka, Campa Mari- ja iz JelS — deklico, Vajs Jožefa iz Črnomlja — dečka, Buc k Antonija iz Mihelje vas! — dečki, Pavlic Štefanija iz Gotne vasi — dečka, Mara« Sonja iz Novega mesta — dečka, Plevnik Marija lz Novega mesta — deklico. Mav-sar Magda s Hrastnika — deklico, Mali Jožefa lz Novega mesta — deklico, Stojnic Marija z Doblič. ke gore — dečka, Slajpah Marija iz Sentlovrenca — deklico, Kotar Terezija iz Šentjerneja — deklico, Zahkar Alojzija iz Raven — dečka, Petrič Marija Ia Pivčne - dečka, Florjan^č Ma_ rlja z Otočca ob Krki — dfklico, Fink Marija s Sela—Sumberka — dečka, Pinosa. Antonija a Hrast-Ja — deklico. Kronika nesreC Pretekli teden šo se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Lukežič Mirko, sin mizarja iz Vapče vasi, je padel s Češnje ln si poškodoval obe roki. Ivane Mirko, e!n delavca iz Rosatmc, je padel z naloženega voza in si poškodoval glavo. Grandovec Feliks, vojni invalid s Presfke, je padel z drevesa ln si poškodoval desno roko Ma. lonšek Anton, avtokleparski vajenec lz LJubljane, je pade-1 s češnje na ek»40 in 31 poškodoval trebuh. Valfla Rozi, hčerka uslužbenca s Trate, je padla bratcu pr peetovanJu, z rok in si po. škodovala levo nogo, Pajk Jože, delavec z Račjega sela, si je pri Stroju u Izdelavo opeke poškodoval desno roko. vse v franže in narazen? Snoli sta se spat kregala s starim! Pa ta h\-navka Piskrova, ali že veste, da bo š>la spet na dopust V hribe? Meni pa toži kako težko shaja! ' —No, tega pa res se ne vem. Ctttkott \pa imate vse tse novice? . —Snoei smo se dobile, naš krožek, v kavami! Vi ne veste kaj, vse sem zvedela! To vam tnoooo-ram povedati, gospa tnooooram! Joj, saj bo ie pol enajste, med ve pa Še na trgu! Kdaj bo pa kosilo! Pridite popoldne na kaz'ico, gosp.t, sigurno!* ... VrisniH sta kakor splašeni kokoški in pihnili vsaka na svojo stran, potem ko sta debelo uro obirali znanke in neznanke, vmes pa natfletali z vseh koncev napa-berkovane laži in obrekovanja. Ka bi na njune in niim.% podobne jezi* ke lahko pritrdili na primerne žice in izkoriščali vztrajnost teh ragelj v posebnih ilektramah, bi rav.sve-tK'cvale naše klepetulje dobršen del Novega mesta ... DNE 11. vn. 1956: II. ekipa (a) Dopoldne v Hudenju (obC. Trebnje) za vasi: Brezovica ob ob 7.30. uri, Sevnica in Skrjamče (obč. Tr.) ob 8.30 uri. Popoldne na selu pri Mirni za vasi: Selo pri Mirni in Cirnik ob 6.30 uri, Zagorica lin Gorenja vas 15.30 uri, ZabmkovJe ob 16.30 uri, Sajenice, Selska gora, Ravne ln Zaloka ob 17.30 uri. I. ekipa (e) Dopoldne; na Mirni za vasi: Mirna ob 6.30. uri. Poipoldne na Mirni za vasi: Mi. golica in Trbinc ob 16.30 uri. Volčje njive in Stan ob 16.30 uri, Stara gora in Zabrdje ob 17.30 uri. DNE 12. VII. 195€: I. ekipa (e) Dopoldne na Mirni za vasi: Go. m>la in Praprotnica ob 8 30 uri, MLgolslka gora, Glimek in Debenc ob 7.30 uri. V Rakovniku za vasi: Rakovnik ob 8.30 uri. Pc(poldne v Rakovniku za vasi: Trstenik ob 15.30 uri, Bistrica ob 16.30 uri, Brinje ob 17.30. II. ekipa (a) Dopoldne v Sentrupertu za vasi; Sentrupert oh 6.30 uri, Okrog ob 9. uri. Popoldne v Rentrupertu za va. si: Vrh ob 15.30 url, Ravnik ob 16.30 uri, Hom ob 17.15 uri. DNE 13. VII. 195«: I. ekipa (e) Dopoldne v Rakovniku za vasi; Straža ob 6.30 url, Prelesje ob 7.30 uri, Slovenska vas ob 8.15 uri. II. ekipa (a) Dopoldne v Sentrupertu za vasi: Draga ob G.30 uri, Kamenje ob 7.30 uri, Hrastno ob 8.15 uri, Skr. Ijevo ob 9. uri, in Mokronog DNE 13. VII. 1956: Popoldne v Mokronogu za vasi: Mokronog dcl-300 ljudi) ob 15.30 uri, Bruna vas ob 19. uri. IJ. ekipa (a) Popoldne v Hra. mesto s 440 krogi In s tem bronasto medaljo »mojstra strelca«. — Močan razmah športnega kegljanja v Novem mestu Do ned-.vna Je bilo kegljanje v Novem mestu zelo malo razvito. Tu in tam so se po gostilnah, kjer so bila kegljišča, zbirali ljuhtelji kegljanja ln podirali keglje za svojo zabavo. Kasneje sp se ustanovili tudi kegljsški klubi, — Planka, Kmet, Luknja, Vseh devet itd. Člani teh klubov so sicer začeii z načrtnim kegljanjem, vendar Je kegljanje ostalo Se vedno le samo družbena Igra, brez kakih višjih ciljev. Res so tj klubi imeli ze tudi medsebojna tekmovanja, vendar o kaki športni disciplini ni bilo sledu. To pa se Je temeljito spremenilo s prihodom kesljačev iz Karlovca, ki so odigrali prijateljsko tekmo s kegljači Luknje. Tedaj šele so novomeški kegljači v deli, kako Je treba začeti, da bo kegljanje dobilo značaj športne igre. Na podlagi izkušenj so tudi Novomeščani takoj prestopili k športnemu kegljanju. Tako imamo danes v Novem mestu kegljaško podzvezo in keg-Ijaško društvo »Gorjanci« v ka-•__ Otvoritev modernega kegljišča V soboto popoldne 30. Junija Je bila otvoritev novega dvusteznega kegljišča pri Valentinu Vrhovniku v Novem mestu. Otvoritveni govor Je Imel Stanko Vovk, član K. K. Luknja, za nJim pa Je Riko Cigoj v Imenu keglja&ke podaveze za Dolenjsko. Franc Barbič Je v imenu »Gorjancev« pohvalil vse sodelavce, ki so najbolj zaslužni za razvoj društva. V soboto so bila prva srečanja na novem keglijšču, ki so se končala: Gorjanci-žene : Pionir-Zeleznl-čjir žene 25i):22i podr. kegljev. Gorjanci II. : Gorjanci III molki 228 : 237. Gorjanci : Pionir mofikl 3M:23t podrtih kegljev. V nedeljo so gostovali Železničar iz Ljubljane ln Zve/.da 1/. Ljubljane (žene). Gorjanci : Železničar 308 : 357, drugo srečanje 311 : 370 p. kegljev. Gorjanci : Zvezda (žene) 141 t 143 podrtih kegljev. V soboto je na tekmovanlu pri Gorjancih napravi! prvo dcvetlco Bruno Bernard lz K. K. »Planke«. tero je Vključenih K moških ln Žensk h kegljaških klubov (žen-skj so kar 4), 200 reg:stiiranimi člani. Obetaijo pa se še novi klubi. Izven društva sta &e kluba Zelez.n čar in Pionir. Vsi ti klubi so se do zadntega drenjali na starem in nepravilno urejenem kegljišču na Bregu, kjer se športno udejstvovanje ni moglo popolnoma razmahniti. Ze lani pa Je pričel graditi novo kegljišče Valentin Vrhovnik. Sprva je nameravali kegljišče upo-rah.ljaitl le za priilofnostne goste gostilne »Trdinov hram«. Novomeški kegljati pa so se z graditeljem dogovorili za izgradnjo modernega športnega kegljišča. In tako se pravkar dograjuje res lepo in moderno dvo&tezno kegljišče, za katerega je dala nekaj podpore pod/.voza, nekaj društvo, nekaj pa tudi oblastni forumi. Pri graditvi pa krepko pomagajo tudi člani s prostovoljnimi deli. Zlasti delavna sta predsednik pod zveze Pere Zvone in predsednik društva Barbič Franc, k. že tretje leto predseduje društvu. Potrč spet preskočil 175 cm Atletski klub »Odred« Je v Ljubljani v proslavo 60. letnice modernih olimpijskih Iger priredil veŠJk atletski miting z udeležbo najholjših slovenskih in hrvatskih atletov in atletinj. Na posebno povabilo prireditelja so se, mintiiiga udeležili tudi nekateri dolenjski atleti: Potrč iz Novega mesta, Koncilija iz Kočevja in bivša črnomaljska atleta, sedaj člana »Odreda«: Simonič in Drgapc. V skoku v višino sta tekmovala tudi Potrč In Koncilija. Medlem ko Je Koncilija odpadel po 17&cm,' je Potrč z dvema Celjanoma Brodnikom in Urbajsem, preskočil 175 cm. Tokrat je Potrču ušla izredna priložnost, da osvoji najvišje mesto v konkurenci najboljših skakalcev Slovenije. Po mnenju strokovnjakov je Potrč že sposoben za skok nad 180 cm, vendar pa nanj še nI psihološko pripravljen. Ker pa Je to letos že peti ali celo šesti skok preko 175 cm, pričakujemo, da bo že letos padel dolenjski rekord v skoku v višino. V teku na 1000 m za mladince Je zmagal bivši črnomaljski atlet Prganc, na tretjem mestu pa je bil Simonič. Novomeški rokometa*! so v Krškem osvojili pokal V Krškem je bil v nedeljo rokometni turnir, na katerem je sodelovalo 5 ekip, med njimi tudi ekipa novomeškega Partizana. Na splošno presenečenje so z odlično igro zmagali novomeški rokome-taši, ki so premagali glavreaa konkurenta — Brežice s 7:4. Krško z 10:6. Senovo s 15:2, medlem ko so s Celulozo (Krško) igrali neodločeno 6:6. Pokal prireditelja so osvojili, v trajno last. Novomeški rokometael so nastopili v postavi: Maierle, Lipar, Punger- ' čar, Turk, Setina, Medle in Bele. Najbolj se Je odlikoval Majerle. I Nočna tekma v Črnomlju Za zaključek rokometne sezone je domaČi Partizan sprejel v goste ekipo i-Kalserslautern« lz Zahodne Nemčije. Prvi polčas se :Je končal z zmngo domačinov z rezullatom 12:11. nato so gostje izenačili in povedll s 15:13. Domači so v odličnem finišu izenačili' 1n zmagali z rezultatom 17MR. Ka velik uspeh so Jih gledalci toplo pozdravljali. Naslednji dan so igrali Se tekmo v velikem rokometu, kjer so zmagali gostje iz Nemčije, z rezultatom 10:6 (4:3). To je bila ena najlepllh tekem v Črnomlju. V predtekml so I?'-aike domačega Partizana premagale ljubljanski Odred z rezultatom 7:5, M-K ŠAH DR. GOir.Z. SITAR IN DOKL ZMAGOVALCI BRZOPOTF7.NEGA PRVENSTVA NOVEGA MESTA Brzopoteznega prvenstva Novega mesta za mesec junij se je udeležHo n šahistov.' Borba za najboljša mesta je bila zelo ostra in vse do zadnjega kola se ni vcdeilo. kdo bo prvak. Doki je imel največ izgledov, ker pa je v zadnjem kolu Izgubil z Jenkom, sta ga dohitela dr. Golež in Sitar. Vrstni red brzopoteznega prvenstva Je bil naslednji: Sitar, dr. Golež in Doki vsi po 7 točk, Bo-janič in Fink 6 in pol, Vitanc 5, Avsec 4 in pol, Jenko 4, Picek, Vodopivec in Kruljac po 2 in poU F. M. Turnir dmookategornikov Dolenjska Kakor smo že poročali, je OSO Novo mesto razpisal turnir za prvo kategorijo. Turnir se bo začel v četrtek, 12. julija ob 17. uri v Domu JLA. Na turnir so povabljeni naslednji drugokategor-niki: iz Kočevja Klarič, Lisac, Safar, Mohar in Žagar: iz Stične Kavšek in lz Novega mesta Sitar, Prime, Doki, dr. Golež, . Gajski, Brkič, Medic, Fink, Avsec, Ver-bič in Saranovič. Prijave za turnir sprejemamo do vključno 10. Julija. Šahovski dvoboj v Črnomlju V počastitev Dneva Zveze borcev je bil v Črnomlju odigran šahovski dvoboj med pripadmkl JLA Črnomelj in SD Črnomelj. Proti pričakovanju so zmagali pripadniki JLA z rezultatom 9:7. Na prvih desetih deskah so tudi zmagal! 5 in pol : 4 in pol. Partije so bile zelo zanimive, posebno med Malerlčem in Kranjcem ter Ko-merjeni in viahovičem. T. M. OHOf'^BC^iBCrtiOiOtOiCSlOiCDlOiOiO OiOIOiOiOiOlOiOlOiOlOlOiOiO Tradicionalna manifestacija obrtništva! - 25% oagusJ na že'sznici! II. OBRTNIŠKI VELESEJE 0 0 ^ -115. m «<§ 2 o IOIOI010>OIOialOIClOBaiOlOioiOIOIOICO"OiOlOIOIOIOIOIOBOIO«OIOICIOIOI010iOlQiOIO>OIOIOIOIOI010B010IOIO Stran i Stev. 27 (3801 Ob Dnevu borca - novem vsejugoslovanskem prazniku Bogati sadovi zgodnje setve Dober mladinec - najboljši uojok Pismo Dolenjskemu listu iz artilerijske šole m rezervne oficirje V-rialjevanje in konec V drugi skupini, ki je šla v pa-r: i z a a* ::-. fesUsae iti. okiOJjfd 1041, s-> bi« Pen- Prus !- MeA-ILke. Jože Slobodnik iz Metlike Ijii Bru.u r.o rodfUj iz .i"ian.' -. katerega je iz Zumberka pripeljal i rjne Ivvt. T& skupina je imela zb.rno mei"t> v Lokah. Za »premstvp sta priila rw> ^n^ivm-.. Jeno mesto tudi Ivan Kopinič in F:-anc Mat.oi.c, xj sta ao tedjj iiveia na Vinomeru ter tam opra vi j •» la svoje naloge. 21 oktobra pa ni bilo na dogovorjenem mestu veze za naprej. Prus in Slobodnik sta *shranila nahrbtnike v stoga stelje v Lokah in s* vrnila n^zaj. Tega ve-4era ie srežilo. Policijska ura je bila »o. devetih. Mbtia^'5, Ko. pinič in Anica Ivec, ki je Sla z bra1 im 'a spremstvo, so se vrnili, po C(.sti. ki pelje od križišča Mctl.ka — Suhor — Semič in Hrvaško za pokopališčem gv. Roki. Nekaj korakov prrl seboj so na cesti opazili italijansko pnt'i'o, ki j« zavpila: »Chi va la?« An;ca .n oba partizana so za-joij b"i'.t' r-?zai proti potokn Sošica. Italijani to enkrat ustrelili v zrak, potem pa /a oji-mi. Vendar nUo nikogar zadeli. Anica k izgubila vojaški plašč. Ivan Uvh ga je šs' drugo Jutro Iskat. V snegu n bila Se sled, ker ga J* zapadlo samo dva prsta. Fu.'an Bruno, Slobodnik in Prus W tudi niso upali vrniti dimov 7nradi streljanja Italijanske pa 1 rulje. Matja^.č. Kopinič ln Anica •o nekii čas-a hodil* po potoka Sošica, da bi zabrisali sled, če bi šli Italijani slučajno z,a njimi. Talto so dela!' po nasvetu y 'i ;e hil zelo previ- den. P /tem so se skrili v stogu stelje v Lokah in vso noč prebe-deli. Domov je prišel le Tone Ivec, ki ie videl Italijane, kako so sveti.i z baiteriiami blizu po-kopališčH. Tone se je skril in ko je videl, da Anice ni doma, je odšel nazaj. Drugi dan so Šli čez gozd nad Berčicami, kjer so se skrival:, nato Pa so odšli k Martinu Zugliu na S'ffJfk*" da mu javijo dogodek. Kopinič in IMatjašč sta ocišla nazaj na Vi-nomer kier sta dobila še ostale, ki so bih nato osem dni v Zug-ljevi zidanici. Usodno noč je bila pri Ivčevih preiskava, ker so Italijani našli sled. Opazili pa niso, da je Aničina postelja prazna. Speransovo pismo je Ivčeva mama skrila tako. da Italijani niso našli pri hiši nič sumljivega. Drugi večer Je prišel domov tudi br-ii Tone. Anica je bila potem večinoma na domu svoje sestre Mirne, poročene Urh, kj^r je prisluškovala raznim govori-cnm. N<'ki italijanski vojak je pripovedoval, da ie njihova patrulja v:dela ponoči tri komuniste, za katerim je streljala, prijet! pa ni mogla nikogar. Ko sj 26. oktobra dobili vezo z Jožetom Borštnarjem, je bil sklican te* nekaj dn? sp-*^",vc ne Smolanovcu blizu Slamne vasi. Na ta se?ta"^k je ,Tp"-e Borštnar prinesel pozive pripadnikom prve belokranjske četa, da se pridružijo akcijam na Krškem polju. Na "tem sestanku so bili: Jjie BorStnar. Matija BaT hor, Marko Badovinac, Martin Zugelj, Anica Ivec jn Tone šušterš'i. Sušterši? je nesel p>-zive tudi na Vinomer, kjer so bil Frane MatjašiČ, Ivan Kopinič, Teme Prus, Eruno -;n Jože Slobodnik. To so bili pripadniki prve belokranjske čete, ki so padli po izdajstvu v noči od 1. na 2. november 15-41 na Lazah. V Metliki so imele tedaj žene organiziranih pet skupin v OF. V jeseni 194.1 so dekleta, ki so delala im Anici Ivec, organizirale skupino 20 mladincev, ki so šli pozneje v partizane. Starejši možje so imeli organizirana ?':ne zo rsvnih s^okah kit gostiliičarska, čevljarska in dru-gs. Skupine so zbirale prispevke in orožje ter razširjale literaturo. Metlika je do tedaj dobivala vso lltp-at']"r> Od 711 T> . -.-nrl-rpn-, iz Črnomlja, Novembra 1941 so pninesli od Zana Skrinjarja u» Crešnjevca ciklostil, kj so ga imel; v zidanici Jožeta Zuglja v ' Vinomeru Na ciklostilu sta delala Martin Zugelj in Tone Ivec. Od tu sta nosila literaturo v Metliko in jo tam delila. Ker pa Je bilo v zidanici zelo mrzlo in se cikiostilna pasta ni topili, so v začetku januarja 1942 prenesli ciklostil v Metliko. Od januarja do aprila 1942 so delati nr. ciklo'tilu pri IvČevih na peči (sedaj Urhovo). Ker pa je bila nevarnost aretacij vsak dan večja, so aprila 1942 prenesli ci- klostil v Urhovo kovačnico. Tu je Ivan Urh izkopal jamo, lci je bila pripravna za skrivališče, če bi prišlo do aretacij in preiskav. Tu je bila takrat partizanska tehnika za vso Belo krajino. Iz Metlike je šla Mtera-tura na vse strani Bele krajin* po skrbjo organiziranjih kanalih. Nosili so jo mladinci, mladinke in ?°ne. Nt dpjn areta^:-je, maja 1942, je delala na podstrešju pri Urhu na cikloscil »Poročevalca« Slava Firova. Ker pa je bila od Mime Urhove rvfifvo£*STM) ^Hve5"rv\»v' ~ rlo~<\đ-ikih tistega dne, ji fašisti tudi v zaporu r.i?o mogli ničesar dokazati. Ciklostil so zakopali v pripravljena skrivališče v kovačni-el. V jeseni in zimi leta 1941 — 1942 so mnogi s spoštovanjem govorili o prvih partizanih, ki so junaško padli na Lazah. Vsled velikega snega so se morali vrniti s prboda na Krško polje. Njihova kri pa *e rodila bogate. s?dove. safl so Belokranjci rav-_ no na spomlad 1942 množično odbsialj v partizane.. Ni i;h plaš'la zlagana moč strahopetnega okupatorja in njegovih po-magačev. Regina Tragedija v Angliji Cd rasi do vasi so šli borci patrol I. brigade Vojske državne ' varnosti v preteklem tednu in obiskali mnoge stare, dobre, zve-■te tovariš«. Povsod je bilo slovo težje kot so mislili ob odhodu. Na sliki: patrola I. bataljona pod Gorjanci. V začetku junija je neka angleška družina odšla fta bor i t v gozdiček blizu vasi Hastings v grolij'i Kent. Po , kosilu stu curoka, H-letni Glenn in njegova 12-Letna sestrica šla nabirat gobe. Nenadonia je odjeknila strahotna eksplozij^. Oče in mati sta pohlitela proti kraju nesreče in našla oba otroka raztrgana. Obuflani dn ponoreli oče je steke.1 po pomoč, v hipu pa je jtknila druga eksplozija in Robert Peackock, 40-letni ključavničar iz Manchestra, je bil raztrgan dve minuti po smrti pw jiih otrok. Mati, zmešana od stirahotne nesreče, je začela begata od drevesa do drevesa. Ptr- vi dv« eksploziji sta privabili nekaj l*udl, ki so bili okrog dva kilometra daleč. Prihiteli so v gozdtiček tai — zagrmella je tretja eksplozija. Mati se je bila v obupu oklenila neke mlade bre-.ze to v tistem hipu se je raz- počila tretja mina. Strahotna tragedija cele družine 'je rbzbu-rila vso AngLijo. Oblasti so prepovedale pristop na vse področje, kjer ae je zgodiila nesreča. Prišle so posebne čete za odkrivanje min to v sedmih dneh so našli 49 min raznih velikosti in eksplozivne moči. Kdo je kriv, da to minsko polje še deseit let po vojni ni bUo očiščeno? Angleška armada je izjavila, da sploh ni vedela za to minsko polje, ki so ga mini- rali 1940, računajoč, da je tod idealen prostor za morebitno souščanje nemških paotalcev. Oficir, ki je vodil miniranje tega področja in imel pni seoi načrt razpostavljenih min, je padci, vojaki, ki so mine postavljali, so odšli na razna bo-jišt\a in tako generalštab sploh ni vedel, da so tod še mine. Opozorjeni s strahotno smrtjo družline Peaekook so začeli sedaj preiskovati vsa sumljiva področja, zlasti blizu obale, ki je bila v strahu pred .nacistično invazL jo vEia minirana, i Mej prvimi pohivailijenimi mla-dtmi artiJeristi v Artilerijski šoli za rezervne oficirje je bil te dni pohvalijen tudi gojenec Vinko Debeljak. Sva v isti četi. Vrlina, ki Debeljaka najbolj adllčkuije je velika skromnost. Delo je treba opravljati — Vinko ga. opravlja bVezhiibmo. Sleherni ukaa in naročilo iizpolni z voljo in navdušen jem. Je miren, toda kadar je v službi, poveljuje ostro in glasno. Po u^ehu je med najboljšimi gojenci. Njegovo pridnost pri delu in učenju poznajo vsi rovar:-■li, njegova rednost je lahko ved-■ no vsakomur za vzor. Debeiljak je važko dete, posvetil se je plemenitemu učiteljskemu poklicu, da vz.gaua mlade rodove. Čutil je precej težav, preden si je osvotjil začetno snov iz artilerijskega borbenega vežbainp in arti'ileniijfhaga ^t.rd.\ja'n|ja, dvoje glavnih predmetov v tej šoli. Veselje ga je biilo glledati, kako okusno in strokovno je okraševal učilnico za novoletno praznovanje v armadi. To mojstrstvo si je pridobil v diiljaških klopeh nowme-škega učiteljišča. Vzoren je Vinko vedno, prav posebno pa padajo v oči kupi časopisov, ki jih je vedno videti na njegovi klopi. Vsakih sedem dnj priJe v našo čero na ime Vinka Debeljaka »Dolenijski list«, od nedavno pa vsakih štirinajst dni »Novuce« — časopis iz Kočevja. Zanimalo me je> p* sem ga vprašal J&ako da dobiva ta drva časopisa. »Naročnik sem«, je odgovoril preprosto. »Razumem, ampak kaiko je pružio do tega?« Ko je sprevidel, kaj me zanima, je povedal o sebi marsikaj zanimivega. V dijaškem domu »Majde šle« v Šmihelu pri Novem mestu, je poleg mladinskih listov redno bral »Ljudsko pravi- co«. To je bilo potrebno, ker so redno imeli politične preglede in referate o pomembnih dogodkih doma in v svetu. Ko je ob koncu leta 1953 nastopil svojo prvo službo ko: učitelj v Dobličah pri Črnomiljnj, si je takotj naročil »Ljudsko pravico«, »Dolenjski hst«, »Mladi svet« in »Sodobno pedagogiko«. »Časopisov sem se navadil, zato tudi sem prejemam »Dolenjski list«. »Prav, kaij pa —Novice—?« »To je nov časopis, Izhaija in tiskaijo ga v mojem rodnem kraiju-v Kočevju. Naročila mi ga je mati«. »Mati? Kaj pa oče, in Otstaili?« Povedal mi jef kratko zgodbo svoje družine. Pretresljivo zgodbo. Tri starejše brate je Vinko imel pr: partizanih. Naijstarcjši, Ivan, je Jel v partizane že leta 1941, dragi 1942, brebji pa 1943. Koma.j nekaj dni pred osvoboditvijo so v njegovo vas Loški Potok prišli ustaši in tako pretepli očeta, ker je imel sinove v partizanih, da ni mogel več ostati iz postelje in je še isto leto jeseni umrl. Najstareijši brat je umrl v internaciji. Vinko se spominja tistih bridkih in strašnih dni. Partizansko gibanje v njihovem kraju se. je bilo zelo razširilo. Bilo je več borb, najpomembnejša pa je bila borba v Jelenovem Žlebu, kjer so partizani povsem potolkli okrog 200 Italijanov. »Kaj dela tvoja mati? Je morda učiteljica?« »Ne, je običajna gospodinja, toda zelo rada bere. Kadar sena pr:šel domov iz šole, sem ji mo* ral vedno na glas brati kako krnji* go ali časopis. Sedaj to opravlja sestra.« Težka so bila Vinkova otroška leta, toda to so bila tudi junaška leta borbe in povojne graditve socializma, še zelo mlad, mafihen in slaboten je Vinko odšel leta 1950 na delovno akcijo na Avtocesto. Ostal pa je komaj devet dn.— poslali so ga domov, ker ni dosegel norme v telesni težini. Naslednue leto je šel na progo Dobotj — Banja Luka in tokko, da je ostal. Zaprosil je zdravnika, da mu je »navrgel« dva kilograma, kolikor mu je mamjkalo do predpisane težine- Tako se mu je izpolnila želja, da dela, da okrepi in razvije svoje telo. Bil je brigadir novomeške mladinske brigade. Delali so pri Jošovki, blizu Banje Luke. Gradili so most čez potok, na zelo v-sokih betonskih stebrih. »Bili so dnevi, ko smo delali od ranega jutra, do večera . . . « se Vmko spominja teh delovnih dni. Bil je pohvaljen za svojo požrtvovalnost. 1954 je v DoMAžrib sodeloval pri organiziraniju proslave 10-let-nice prve partizanske učiteljske šole v Sloveniji. Z zanimanjem sem posluša! Vinkovo pripovedovanije. Ko je končal mi ni bilo treba vprašati, kako se počuli sedaj v artilerijski šoli. Tak^ mladinci, kot je on, so nedvomno naiibdlj^l vojaki, na\j« boljši arliiileristi. Jordan Taseviki DESET LET Slovenskega vestnika Lahko je bila radodarna V ameriškem mestu Norfolk so pred kratkim aretirali starejšo, silno radodarno žensko. S preiskavo v podjetju, kjer je bila zaposlena od 1933 do 1955, so slučajno odkrili, da je v tem času kot prokuristka poneveriia 6kupno 3 milijone dolarjev. Večji del poneverjenega denarja >i razdala v dobrodelne namene. iitni krožniki Sodobna tehnika dan za dnem prinese kaj novega. V Ameriki so dali na trg krožnike, ki so narejeni iz bsladkane želatine. Ta krožnik po končanem Kosilu kratkomalo lahko poješ kot po-slastek. Pomivanja je vsekakor manj. Tednik koroških Slovencev »Slovenski vestnik* v Celovcu, je 14. junija praznoval desetletnico izhajanja . V tem času je izšlo 738 številk. -tm Vsa ta leta je Slovenski vestnik glasnik vseh naprednih organizacij na Koroškem in odločen bojevnik za narodnostne pravice slovenskega življa na tem delu sveta, goreč zagovornik sodelovanja med narodi in borec \proti slehernemu šovinizmu in zapostavljanju ljudi zaradi njihovega jezika. Za naše Hudi onkraj državne meje je nepogrešljiv kt novomeške zanimivosti, saj Šolske ekskurzije so redke, otroci pa željni znanja in poznavanja svoje domovine. Ogledali smo m Kmetijsko 5olo, Dolenjski muzej, spomenike NOB, Novoles. Prav lepo se 7.alivaljiijpmo upravniku Dijaškega doma v Rmihelu pri Novem mestu tov. Jurčeeu, kj nas je pri. Jazno sprejel na prenočišče. V domu so otrokom postregli tudi s toplo hrano. Res so bili malce naporni, zato pa izredno lepi, veseli In koristni ti tTi.ie dnevi Izleta za otroke, zato prisrčna zahvala KZ v Hi-njah, ki je daJa učencem Sole v Prevolah in Sela.Hin.jah Z2.000 din ln nanj tako omogočila izlet. o. v, Makedoniji. Progo so zgradili med bolgarsko-nemško o kupa cd, j? v prvt svetovni vojni, da bi okupatorji laže oskrbovali svoje čete v iužni Makedoniji. Na odseku proge od Gostivara proi planini Bukovi k, na kraju ime-novanen Zvezda, potnik lahko brezskrbno izstopi lz vlaka iA odide na 950 metrov oddaljeni drugI konec ovinka, do postale Djonoviči. Tukaj se lahko ls-po vle^e in zaspi najmanj dva uri, kajti vlak mora od Zvezde do Djonovičev prevoziti skoraj 19 kilometrov, za kar porabi 2 uri in nri potnik oa za prečkanje ovinka porabi le 15 minut, letniki, ki se voeijo po tej progi, rsdl izstopno in se odpo-čijejo ns naslednji postaji, dokler za njim ne orisopiha »čiror, ^ kot pravijo vlaku. To je menda edini primer v naši državi, da si čiovek, ki potuje vlakom, pri« vočj ta:rcj jo pražijo, da postane črna. nato ji dodajo^ mlako, da postane bela. Potem ji primešajo cikorijo, da je bolj grenka, nakar jo spet sladkajo s cukrom. Kuhajo jo, da postane vroča, potem pa vpet v njo pihajo, da se ohfodi*, H oni dan modroval M a tja ž ek. PREPOZNO Mol k službeno odjpotoval v Pariz. Ko je bil tam komaj nekaj dni, dobi od žene brzojavko: »Ne pozabi, da si oženjeni* Mož je odgovoril: »Obžalujem, brzojavka prišla prepozno!« CE JE STANOVANJE MAJHNO \Rad bi kupil radijski aparat.* »Kakšno znamko pa želite: Ko- smai, Savico, Minervo** »Vseeno kakšno: ,poglavitno 'jt, da ima kratke valove, ker imam majhno stanovanje!« PRI ZDRAVNIKU »Vaš puls je zelo počasen!* »Nič zato, tovariš doktor, saj se mi nikamor ne mudi.* DVOJNO POJMOVANJE Varčujem in varČutem pa nikakor ne morem zlesti na zeleno ve" jol. »Oh, mamica, taj so H zadnjii rekli, J a lahko splezaš na češnjo.* NEVAREN IZUM Star, gruh bogataš je Intfil so* dobnu nevidni aparat za gluh?. Sedaj je lahko slišal vse, celo šepe« tonje. In posledica: t. enem mese* cu je trikrat menjal c^oroko! OTROŠKA RADOVEDNOST »Octa, v ifcji/e knjigi berem * ':entavru. Kaj pa je to?* »Veš sinko, to je bil neki prav tjtčni stvor: na pol človek, na pol konj.* »Kje je pa potem spal: v poste Iji ali v kttvm* »Draga, ali se spominjaš, kakšne barvo oči inia sosed, ki sva m* dolžna tri j ur je?«