LJUBLJANSKI ČASNIK.
M £9.
t tovih MS. retft. Serpuna
M8SO.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačnje se za cclo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta t gold. 30 kraje. Z a polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese T gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Trailne naznanila*
Njegovo c. k. veličanstvo je blagovolilo po najvišjem sklepu od 7. julija t. I. naslednje zavolj zaslug, domoljubne in udane marljivosti za občni blagor poslavljenja podeliti.
Komturkriž Franc Jožefoviga reda: lvnezo-škofu v Ljubljani Anionu Alojzu Wolf.
Vitežki križ Franc Jožefoviga reda: Dvor-nimu in pervimu svetovavcu deželniga poglavarstva v Ljubljani, Andreju grofu Hohen-wart-GerIacbstein; general prokuratorju na Koroškem in predsedniku komisije za odvezo zemljiš na Krajnskem dr. DragotinuUl-1 e p i č u, in pravdosredniku v Ljubljani dr. Ma-ksimilianu Wurcbachu.
Zlati križ zaslug s krono: Krožnimu zdravniku, dr. L ud o viku Nagy-u, pravdosredniku v Ljubljani dr. Adolfu Kudolphu in mestnjanu zvonarju in mestnimu odborniku v Ljubljani Antonu Sam as a.
Zlati križ zaslug: Mestnjanu tesarju in stotniku ljubljanske narodne straže Jo v a nu Koširju, in kupcu ravno ondi J o ž ef u S t ar etu.
Politiške naznanila*
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Nj. Veličastvo je po najponišnjim predlogu od ministerstva kupčijstva enoglasno z ministerstvam zvunanjih opravil storjenim po n. v. sklepu 29. Prosenca t. 1. kralj, nieder-landskiga občniga konzula Chevalier de Fraissineta za avstrianskiga občnigaagenta v Tangern premilostivo postaviti blagovolilo.
Ljubljana. — C. — Slišimo žalostno novico , de v kamniškem kantonu nektere županije nočejo predstojnikov voliti. Sicer neverno uzroka, ki je tega kriv, vendar pa menimo, de se ne bomo zmotili, ako terdimo, de ni nič druziga kakor kak podpihovavec, ki je znal županio Bog ve na kako vižo zoper to naj boljši napravo na noge spraviti. To naše mnenje toliko bolj poterdi, ker je že undan dopi-savec iz Mengša naznanil, de se je tudi v Mengšu pri volitvi en popihun klatil, kteriga so pa umni volivci v svojo srečo spodrepili. Prav bi bilo, de bi se taki podpihuni, kterih pri nas ni ravno veliko, ki pa vendar tu in tam sicer dobromisleče pa nevedne ljudi zmotijo, de se svoji lastni sreči uprejo, ostro kaznovali. Jasno je, de tisti, ki se tej napravi ustavljajo, ne vedo kaj de je ona, de ne poznajo koristi, ktere bodo iz nje izvirale. Noben kmet ne prepusti rad svojiga gospodarstva tujim rokam, in če to tudi stori, gotovo toliko ne zaupa tujcu kakor sam sebi. Ravno taka je z žu-panijami. Dozdaj so tuji ljudje čez kmeta gospodarili, od zdaj zanaprej pa bodo županije same čezse gospodarile. Ravno to je njih edini poklic, ravno zato se vstanovljujejo. Kdor to dobro premisli, se bo prav lahko prepričal, koliko koristi in dobička imajo kmetje od njih pričakovati, ako umne in poštene predstojnike zvolijo in jih po moči podperajo. Podšuntanje in nevednost in nič druzega ne more pri tem
takem vzrok upora biti. De se pa ta vzrok od-verne, je edino in gotovo sredstvo podučenje ljudstva. To je tudi naše marljivo deželno poglavarstvo spoznalo, in koj ko je od ustavljanja zvedilo , je poslalo podučenje — se ve de v slovenskem lahkorazumljivem jeziku — v mnogih iztisih v imenovane kraje, in zraven tega tudi može, de bodo nevedno ljudstvo z besedo prepričali, de mu vstavljenje županij ni v škodo ampak v veliko korist.
Štajarska. Nadvojvoda Jovan, kteriga so Štajnčani za župana zvolili, jim je sledeče pismo poslal:
Moji ljubi Štajnčani! Zlo me je razveselilo, de ste me za župana izvolili, ker ste mi s tem pokazali, de name zaupate. Kar nič se ne pomislim stopnje prevzeti. Mojiga mnenja do Vas niso mogle premenjene zadeve spre-oberniti, kakor sini bilpopred kakor zemeljski gospodar Vaš prijatel, in sini skerbel za Vaš blagor, ravno tako sim zdaj ud Vaše županije Mi hočemo resnobno, odkritoserčno in stanovitno nalogo razrešiti, ktero je nam naš cesar z njegovo vlado za razrešenje dal, de bomo izgled, kaj in kakošna mora županija biti. Z zjedinjeno močjo, z zvestobo in redam hočemo tisti mir doseči, brez kteriga se nič ne opravi, v blagor Vam in ljubi domovini."
V Gasteinu 30. julija 1850.
Jovan s. r.
*	„Grazer Ztg." piše 5. augusta. Včeraj je zarobljeno obnašanje nekiga častnika, ki je tu skoz potoval, v neki kerčmi bilo vzrok občne nevolje, ki bi bilo znalo žalostne nasledke imeti in ljudstvo razkačiti. Častnik je v svoji prevzetnosti postrežniku kozarec v glavo zadervil, ker ni bil ravno prav čist. ,
Neke gospe, kterim seje ranjen postrežnik smilil, se trudijo mu postreči, kar so ljudje zapazili, in silno razkačeni bili, tako de se je častnik naenkrat mogel umakniti. De ga niso ljudje preganjali, so se mogle vrata verta zapreti.
Austrijanska. Ministerstvo kupčije je komisijo sostavilo, ktere naloga je pregledati, ali se v redu blago po železnici pošilja ali ne, in ako je zadnje, poskerbeti, de se temu v okom pride. To se je zavolj tega zgodilo, ker so se večkrat tožbe v tej zadevi slišale. Želeti bi pa tudi bilo, de bi se to tudi pri vožnji za ljudi zgodilo,ker se je že oča-sih prigodilo, de se je več ljudi zapisalo, kakor jih je na vozove moglo.
*	Po celem cesarstvu se prav naglo županije vstanovljujejo. Skorej povsod se vidi, de ljudje z veseljem in naj bolj vredne može za župane in podžupane volijo. To je pač veselo znamnje prihodnosti!
*	Municipalni straži je bilo 4. t. m. naznanjeno, de je ni več potreba. Nje udje se zamorejo uverstiti v policaje ali pa v žandarme.
Horvaška. V nekterih dneh bo telegraf od Zidaniga mosta v Zagreb dokončan.
Slovaška. Iz Slovaškiga se v „Union" piše: Čas skušnje za prijatle Slovakov in nje zastopnike se še le zdaj začne. Malo mož je, ki so se zastonj trudili z sveto gorečostjo za
njih praviao, za človečnost. Pod terdo ledeno skorjo je bila zakopana narodna zavest ljudstva, in le v persih redkih mož se je vžgal plamen poštovanja samiga sebe in zavednost lastne vrednosti. Ljudstvo pa v obče ni imelo nobeniga zapopadka od velikosti, h kteri je poklicano, in od lastne prihodnosti. Brez nevolje je svoj jarm nosilo, in vsako boljši misel in žlahtniši čut že v začetku zadušiti, so se njegovi stiskovavci marljivo prizadevali.
Ne moremo tajiti, bili so v vsih časih možje, ki so goreli za svoje ljudstvo, za svoj jezik, za patriarhalsko življenje. V narodnih pesmih so svoje blagodušne misli in čute naznanili, so stavili orjaške spominke slavnim možem svojiga naroda. Pa vse to prizadevanje, bilo je zastonj ; njih beseda sejesterla kakor steklena barka na skali. In zakaj? Ker dogodivšina vsih časov uči, de posamezen človek nič ne zamore, de vsak, ako je sam, naskakuje nasip, kteriga so stoletja nasule. In če je tudi za-žigavna iskra serca vnela; vendar še ni ljudstva skušnja drugih narodov v posnemanje zbudila; vedno je še le malo mož, ki v ljubezni za svoj narod gore, zjedinjena moč še ne vodi njih prizadevanja. Dokler pa edinosti v prizadevanju ne bode, dokler se možje, ki so za blagor svojiga naroda pripravljeni lastno srečo žertvovati v enak namen rok ne podajo, tudi ne bodo kaj opravili, združene ver-ste sovražnikov, jih polomijo. Le ako prijatli slovenskiga naroda tudi v terdni zvezi in po-razumljenju hočejo enak namen doseči, ako nove naredbe, posebno vstavo 4. marca marljivo branijo, ako nočejo mirno gledati, kako neka prevzetna stranka svojoglavnost za pravico in despotizeni za razsodbo oznanuje, kako se v vsih deržavnih rečeh, zlajšuje; ako možje ki so toliko dokazov zvestobe in udanosti za svojiga prirojeniga vladarja pokazali, tudi toliko ljubezni do svojiga naroda imajo in hočejo kaj doseči, naj se združijo in skupno sovražniku nasproti postavijo. In akoravno je v takem boju tudi marsikaj težavniga; je pa toliko bolj gotova zmaga, ker nam pravična reč na strani stoji, ker se ne more tajiti, de nas ni, čas pa tirja, de se potrebam celiga naroda pomaga.
Malo naših domorodeov bo po našem mnenju drugačih misel, menimo, de bo skorej vsak potrebo tega zjedinenja spoznat; de pravična vlada tega pravičniga, v nje blagor bedočiga početja ne bo ne leoverala, ampak veliko bolj podperala, je gotovo.
Pervo vprašanje je tedaj, kaj je nam in našimu Ijubimu slavenskimu narodu naj pervo potreba? Odgovor ni daleč. Pred vsim drugim podučenje. Vsak, kdor zadeve pozna, ve, de je ljudstvo vedno še v kremplih slabohotečih, nezadovoljnih, ki druziga ne delajo, kakor nove naredbe grajajo, jih v življenje vpeljati, overajo, in se po vsi moči prizadevajo stare razmere spet vresničiti.
Ljudstvo je toliko bolj v zmoti, ker so na mnogih krajih še tisti vradniki v službi, ki so pri puntarski vladi mnogo storili, z razdra-živnimi govori zoper postavniga vladarja, taki
ljudje so zdaj spet izpolnovavci postav tistiga, zoper kteriga so se kratko popred dvignili. Ljudstvo ne meni le, de njih prejšnoravnanje ni bilo ne le zoperpostavno, tim več, de so puntarji celo plačilo dobili in tedaj govori cesarjeva reč ne more po nikakem prav pravična biti, ker bi sicer ti ljudje, ki so nas k puntu silili, naši predstojniki ne bili".
Ali bi ne bilo prav in živa potreba, ljudstvo z besedo in pisanjem podučiti, mu pravi stan pokazati in razložiti, de je puntarjem le cesarjeva milost kazen prizanesla? Menimo, de nam ni treba opomniti, de je to dolžnost duhovnov in gosposk.
Tukaj ne moremo skleniti, kako bi se ta reč naj bolj lahko speljala, v taki reči je treba pogovora; menimo pa le omeniti, de bi se ljudstvu list zastonj v roke moral dajati, ki bi bil v razumljivem jeziku pisan in ga resnično o njegovih potrebah in sedajnih okoljšinah podučil.
Tiskarne stroške bi prijatli ljudstva s podpisi nabirali, in moža zvolili, kterimu bi dnar zaupali, sostavke možu pošiljali, ki je kos tak list vredovati, in ko bi vlada v to dovolila, bi se odbrani spisi dali natisniti, kterih bi se vsa-kimu deležniku nekoliko poslalo, de bi jih med ljudstvo razdelil.
Moravska. V auspiškem kantonu ležeče županije Šakvic, Rakvic in mali Niemčič, ki so bile popred podveržene grajšini Pavlovic, ki je vlastnina c. k. hiše, so hotle svojo zvestobo in udanost presvitli hiši s tem naznaniti , de so svitliga cesarja za odbornika izvolile.
Županija mali Niemčič je pa njegovo veličanstvo svitliga cesarja za župana izvolila, za kar se je pooblastenec cesarja zahvalil, vendar pa pristavil, de se cesar ne more temu podvreči.
Tirolska. „Innsbrucker Ztg." prinese sledeče vprašanje: „Ako bi se kompania prosto-? voljnih tirolskih strelcov zbrala in na svoje strožke z vsim preskerbela, de bi se v Schles-vvig-Holstein podala, ali bi ji to vlada branila? Ako bi vgoden odgovor na to vprašanje dobili, ne dvomimo, 1) de bi se taka kompania sostavila; 2) de bi smela svobodno skoz nemške dežele iti; 3) de bi jo vodstvo železnic zastonj na vozove vzelo; 4) de bi na celi poti Nemce najdla, ki bi se v čast šteli jo z živežem preskerbeti in pod streho vzeti.
Ogerska. V Peštu je bil 4. augusta sledeče razglas izdan:
V zadnih dneh so nekteri spet začeli revo-lucijske znamnja, kakor peresa, kokarde, trojo-barvne cvetice, trake itd. nositi.
Okrajno poveljstvo je toraj primorano, na prejšne razglase od 4. in 26. oktobra 1849 z noviga opomniti, in očitno naznaniti, de je bilo mestnim poglavarstvam v Budapestu kakor tudi žandarmerii naročeno, ostro na tiste paziti, ki se zoper to pregreše, in vse take krivce brez razločka zapreti in jih okrajnimi! poveljstvu v daljši preiskovanje izročiti.
Pest, 1. augusta 1850.
C. k. vojaško okrajno poveljstvo v Budapeštu.
# Iz desniga brega Donave se 4. augusta v „Grazer Ztg." piše: Med tem ko se pri nas blagostanje spetpovračuje in ljudje vedno mir-niši postajajo, čujemo iz drugih krajev Oger-skiga žive tožbe, kako posestniki podložne stiskajo, in de se podložni v gojzdih pregreše, je vzrok svojoglavniga ravnanja nižjih vradnikov, ker se za posestnika potegujejo. Iz neograške županije nam pride verjetna novica de kmetje začenjajo svoje hiše in polja prodajati, le zato, de bi se zamogli preživeti; mnogim soseskam se pravica paše jemlje, ki morajo zavolj tega svojo živino pod nič prodati. V drugih krajih, kjer so popred kmetje
derva v gojzdih dobivali, se jim zdaj brani, in primorani so ljudje, se zjediniti de toliko derv skupej spravijo, de zamorejo južno skuhati. Tožiti ne pomaga nič, kdor toži, ga večkrat šiba pokori. Ako praša kmet, kako je to vse prišlo, se mu s kratkimi besedami zaverne: Vlada je zapovedala; ako obupen praša, kako dolgo bo to tako terpelo, se mu odgovori, de bo še hujše. Takimu ravnanju posestnikov in vradnikov vlada ne more dovolj terdo na perste stopiti, in perva potreba je, take dcržavne služabnike odstaviti, ki tako brezvestno delajo. Sliši se, de so se cele soseske namenile, si drugo domovino poiskati ker se jim je že vse vzelo, in ker ne morejo nikjer pomoči najti. Jedro ljudstva se je že zaterlo, ako se to hitro ne ustavi, se iz nadloge ne more več pomagati.
*	V Pesti Naplo se piše, de se bo tretji vojaški oddelk kakor se sliši pri Tereziano-pelu vtaboril.
*	Od Arve se piše konec mesca julija: Med tem, ko se iz nekterih županij naznanuje, de tam med bolj izobraženimi ljudmi hud duh stanuje, ki je toliko bolj nevaren, ker se med takimi ljudmi najde, ki so v službah. Oni se zamorejo po pravici posebni sovražniki ljudstva imenovati, ker z ljudstvam, ki je dobriga duha, slabo ravnajo, in si pravilama prizadevajo, dobro mnenje med ljudstvam podkopavati.
Tuje dežele.
Bosna. Pisma iz Knina naznanijo, de je v Krajni popolnama mirno. Vsi kandiluki (krožni predstojniki) so poslance k noviinu vezirju v Sarajevo poslali.
Bulgarska. V „Lloyd" se piše 30. julija: Jutro se poda na parobrodu 10 bulgarskih po-slancov z enim gerškim kupcam iz Krajove, ki je bil priča grozovitost, s kterimi so Turki Bulgare mučili, v Carigrad. — Turki se tudi pripravljajo poslance v Carigrad poslati in sicer brez vednosti Riza-pašata, kteriga je sultan za inuširja v Bagdadu izvolil. Ko Bulgari to zvedo, so prošnjo z brezštevilnimi podpisi sultanu poslali, de bi Zia-pašata nazaj poklical in Riza-pašata na mestu pustil. Ako se to zgodi, si smejo Turki in Bulgari srečo vošiti, ker Riza-paša je zares previden, Iju-doljuben in pravičen mož, ki se je v bulgarskih zadevah jako obnašal in si sočutje vsih prebivavcov pridobil. Mirno je povsod vse.
Novica, de je turška vlada Bulgaram samostojno notrajno vravnanje in lastniga kneza privolila, se poterdi.
*	„Nar. nov." pišejo , de bulgarska vstaja še ni popolnama končana. Bili so namreč komisarji v bulgarske ležiša poslani, dc bi Bulgaram sklep turške vlade (znabiti bolj prav sklep komisij?) naznanili, in željo izrekli, de bi se Bulgari iz ležiš domu podali, ker so od vlade zadobili, kar so želeli. V velkemležišu na Balkanu so komisarju naznanili, de turške varke in obljube dobro poznajo, in de ležiša ne zapuste, dokler se v djanje ne vpelje, kar sc jim je obljubilo, dokler ne bo knez zvoljen, sodništva in gosposke vravnane, in vse to od Sultana poterjeno. Ravna taka se je godila komisijam v drugih ležiših. Ko je pa serbska vlada naznanila, de se bo to brez dvombe zgodilo, in de je serbska vlada za to porok, de bo Sultan storil, kar je obljubil, so se Bulgari razkropili. Turki pa, razkačeni, de so Bulgari toliko zadobili, so čakali in prežali domu gredoče v skrivališih in so njih okolj 1400 pobili; potem napadejo bližnje vasi in so jih šest požgali. Bulgari so se pa zavolj te prigodbe spet v ležiših zbrali, in sicer še veliko več kakor jih je popred bilo, se jih je snidilo, in so v jezi naznanili, de nočejo nič druziga od Turkov kakor tisto, kar si bodo z orožjem pridobili. Serbska vlada se je v Ca-
rigradu zavolj veroloma Turkov izrekla s postavkam, de bo ona, ako turška vlada Turkov naBulgarskem ne vkroti in ne kaznuje, Bulgaram po moči pomagala in divjimu ravnanju konec storila.
Iz vsiga tega se vidi, de se vstaja ni končala, ampak de so zmešnjave zdaj še le velike postale.
Poljska. „C. Bl.a. B." piše: Še vedno stoje trije pešni vojaški oddelki na Poljskem, namreč pervi v Siuvalkem, drugi pri "VVaršavi, tretji pri Loweczu. Nenavadno močna posada v VVaršavi in terdnjavah se še ni pomanjšala. En del četertiga pešniga oddelka stoji pod generalleutnantam Grotenhelmam med Bugam in Vislo. Grenadirji so še vedno pri Wilni. Reserve pešnih divizionov so ali na Poljskem ali na meji Poljskiga.— Poljci so zlo žalostni, ko so zvedili, de jc schlesvrig-holsteinska armada pri Idstedtu zmagana bila. Neka ruska stranka je pa te dogodbe zlo vesela, in tukaj nobeden ne dvomi, de bi bili Rusi naSchles-wig-hoIsteince udarili, ako bi bili Danci od njih zmagani bili. Ruski car, pravijo naši ljudje, je razsojevavec Evrope, naj bode z so-vetam ali z mečem.
Rusovska. Eniga prebivavca armenske vasi Armavir, ki na Kubanu leži, Simon Davud Olghu po imenu, ki je 4. aprila zavolj kupčije svojo domovino zapustil, so Kabardinci blizo vasi Jeger-Uhai vjeli, k naibu Mehmet-Aminu prignali in kakor ogleduha v Mehkeme pred sodbo postavili. Sodništvo ga je k smerti obsodilo, naib pa upajoč, de bo od njega kake naznanila od ruskih vojakov zvedil, mu je obljubil prizanesti, ako k mohamedanski veri pristopi. Ker se je pa Simon Davud temu ustavil, in ker ni žuganje Mehmct-Amina nič zdalo, je ta ukazal, ga v močvirni graben vreči, kjer je ubog mož devet dni brez živeža do pasa v blatu tičal. Potem ukaže naib, ga spet predse pripeljati, in ga prijazno nagovarja, mu saj od Rusov kaj povedati, če ravno noče keršanske vere zatajiti. Al Simon Davud je stanoviten ostal in je raji v spone za-kovan v ječo šel, kakor kaj tacega storiti. K sreči sta mu dva njegova rojaka k begu priložnost dala; on je 15. maja spet zdrav v Armavir nazaj prišel.
Nemška. Telegrafiško naznanilo pravi, de je Willisen 500 vjetim Dancam naznanil, de so odgovorni za vse, kar se bo Schlesvvig-Holsteincam zgodilo.
*	Danci so Friedrichstadt in Husum posedli. Cela holsteinska armada se je naprej napotila.
Dansko. Verjetne naznanila pripovedujejo, piše „Neuigkeits-Bureau", de je bila med rusko in dansko vlado deržavna pogodba sklenjena, po kteri bo Rusija pomagajočih vojakov Dancam dala zoper Schlesvvig-Holsteince. Pravijo, de so se ti vojaki že na barke podali.
Laška. V Sicilii se še vedno ljudje zlo za-perajo. Na raznih krajih otoka so vojaške ležiša napravljene, de vojaki čujejo in varjejo, de nemir ne vstane.
*	Kardinali so se zadnje dni v Rimu večkrat zbrali in posvetovali. „Vero amico" pravi, de je kardinal Antonelli močne evropejske vlade prosil, de bi se v Piemontu za cerkev potegnile.
Turška. „Tygodnik L\vowski" prinese več pisem nekiga poljskiga beguna iz Turčije, iz kterih sledeče posnamemo:
Polkovnik J., kteriga so turške gosposke nam za poveljnika dale, je jak vojšak, svobodomiseln in pošten mož, pa za poveljnika izselnikov preslab, in posebno za te, ki so s tem, de so v turško zemljo stopili, vojaškimu značaju slovo dali, in se vojaškimu vodstvu nočejo podvreči. Turška vlada nas vedno derži, de smo složni, eno edino kardelo. Sicer smo bili složni in zadovoljni med sabo.
To je tudi nekoliko časa terpelo, na zadnje so prišle zmešnjave in nezadovoljnost med nas. Sostavili smo torej sodništvo, al to sodništvo, pozneje komisija imenovano, je svoj namen preseglo, tako de je parižko društvo iz njega postalo. Torej smo že naprej nasledke vidili, ki so se pozneje med izselništvam in njegovo vlado vresničile. Vsaka pika naših postav se je overgla. Več oseb se ni hotlo v nobeno obširno pismeno polemiko več spušati, z besedo se jih je mnogo uperlo, in ker Poljci niso navajeni, se preperati, je večina razsodbo storila , to reč z samokresi poravnati. K sreči je bil ravno razglas dan, de se vsak sme kamor mu je drago , vendar pa na svoje stroške podati; vsak dobi potni list; razun tega je turška vlada vsakimu, ki v deželi ostane, dovolila 250 piastrov (20 gold. 50 kr. v srebru), tistim pa, ki se hočejo čez mejo podati, 500 piastrov.
Ker je pa vlada naznanila, de zanaprej ne bo nobenimu nič več pomagala, je komisija tirjatev izrekla, de se nobeden ne sme posamezen od drugih izselnikov ločiti, ker bi sicer moral za ohranenjc svojiga življenja sam skerbeti, ker se bodo vsi, ki so složni skupej na Francosko, Angleško, in ako bi jih tam ne bodo sprejeli, v Ameriko podali, ker jih bo in jih mora gosposka povsod podperati, in kar je naj več, oni ostanejo živi opor v Evropi.
To so zares lepe, pa prazne besede! — Nič hudiga ne vidim v ločitvi ne zase, ne za narod, gotovo pa je to hudo, sicer ud družbe biti, pa vedno berač ostati, grenko in pičlo milovšnjo od gosposk vživati in čas moriti. Ne •— jez ostanem v neobriti turški zemlji, tudi če mi druziga ne koristi kakor to, de zunaj mej v prepiru ne živim. 450 glav se bo skupej čez mejo podalo — 250 jih pa v deželi ostane, in so se tudi že večidel v glavne mesta na pot podali; oni morajo v mohame-dansko vero stopiti. Takih je dozdaj okolj 100. Večidel Madjarov je v mohamedansko vero stopilo. Drugi pa (čez 200) so že na poti v Ameriko.
Francoska. Telegrafiško naznanilo iz Pariza pove 7. augusta, de se pri Versailles-u nebo vojaški tabor napravil, v ta namen pričeto delo se je že opustilo.
* Predsednik francoske republike Luis Napoleon, se bo na pot podal in razne kraje in mesta Francoskiga obiskal. V sredi mesca bo šel v Macon in Lyon, potem se bo obernil v Besancon in Strasburg, od tod gre v Metz in Nancy, na zadnje pa v Cherbourg.
Angleška. „Times" naznani sledeči pogovor, deržan 2. augusta 1850 v Londonu.
Perva seja. Vpričo avstrijanskiga opravni-ka, danskiga, francoskiga, ruskiga in schvved-skiga poslanca, in angleškiga deržavniga tajnika zunajnih zadev.
V posvetovanje zbrani nadomestniki imenovanih vlad so premeinbe premislili, ktere bi se imele v zapisniku od 4. julija narediti v pomirenju, ktero je Prusija 2. julija sklenila.
Pooblastenci, danske, francoske, angleške, ruske in sclnvedske vlade so se temu podver-gli, avstrijanski opravnik je željo naznanil, de bi se to pred avstrijanski vladi v poterjenje poslalo.
Sklenjeno je bilo to reč odločiti in zapisnik za Avstrijo odpert pustiti.
Ravno ta sklep je bil storjen glede pruske vlade, ker nje poslanca ni bilo pri pogovoru pričijočiga.
Koller,	Palmerston
Reventlow,	Brunow,
E. Drouyn de L'huys. J. E. Rehausen.
Druga seja. V priča zgorej imenovanih po-oblastencov.
Njegovo veličanstvo, avstrijanski cesar, predsednik francoske republike, kraljica angleška,
pruski kralj, ruski car in sclnvedski kralj v oziru, de je obstoj celote danskiga kraljestva za občne dobičke evropejskiga ravnovagja in miru zlo velike važnosti, so na prošnjo danskiga kralja sklenili, de so s tem imenovane vlade zastopljene, in so toraj svoje v pogovoru zbrane polnomočnike pooblastili v njih imenu sledeče naznaniti.
1.	Združena želja imenovanih vlad je, de stanje posestev danskiga kraljestva zanaprej ravno tisto ostane, kakor je bilo do zdaj.
2.	Zavolj tega spoznajo modrost namenov, kteri njegovo veličanstvo, danskiga kralja nagibajo, zadeve svoje hiše tako vravnati, de se bo imenovani namen ložej dosegel, brez de bi se Holsteinu glede nemške zveze krivica godila.
3.	Vesele se, de se je posvetovanje z posredovanjem angleške vlade, mir med Danci in Prusi vslanoviti,v lastnem in v imenu nemške zveze zgodilo.
4.	Imenovane vlade žele od zdaj zanaprej, sklenitev v drugem členu zapisnika imenovanih pravil kolikor je mogoče polajšati, in si priderže drugi zbor, v kterem se bo novo poroštvo in evropejsko spoznanje tem pravilam dalo. Sklenilo seje, to posvetovanje v Londonu imeti, za ktero bodo nadomestniki vlad pooblasteni.
Ileventlov
E. I)rouyn de L'huys Brunow Palmerston	J. E. Rehausen.
Razne naznanila.
V Polgori blizo Brezna, se je, kakor „na-rodne novine" pišejo,strašna prigodba pripetila. Bil je soparn, vroč dan, in bližalo se je huda vremo. Neka žena gre od doma na polje z svojim detetam v naročju ki je zlo jokalo, in se ni dalo potolažiti. „Bog daj, de bi tebe ali mene strela ubila" izgovori nesrečna razjezena mati, in gre dalje. Začne lan pleti, kar se pobliska, strela udari ter mater ubije, dete pa je živo v njenem naročju ostalo.
-	„Pražske Novviny" naznanijo, de bo pastirski list, kteriga bo kardinal knez Sclnvar-zenberg pri nastopu pražkiga škofoviga sedeža razglasil v 60,000 iztisih v nemškem in češkem jeziku izdan.
-	Salomon Beis, živinski kupčevavec v Wartbergu je 1. augusta 46 goved na Dunaj gnal, od kterih je ena v Hainburgu bolna ostala, ko so jo pregledali, se je pokazalo, de je imela kugo. Hainburško mestno poglavarstvo je to prigodbo dunajskimu mestnimu sveto-vavstvu naznanilo. Torej se je 26 goved zaklalo že na poti proti Dunaju in pokazalo se je, de je 7 goved že na tej bolezni tako hudo bolnih bilo, de so se mogle popolnamavničiti, od drugih 11) se jc le drob zavergel, ker je bilo meso še zdravo. V nedeljo 4. augusta se je spet 10 goved zaklalo, in še dopoldne je bila ena goved zaveržena. Zvedilo seje, de je sam vlastnik, ko je živino na Dunaj peljal, eno goved že na poti konjedercu dal in eno drugo v Švehati za 28 gold. prodal. Tudi tista goved se je našla in je bila pokončana. Potrebno se je že napravilo zoper razširova-nje te nevarne bolezni.
-	V Terstu bo začel časopis „La Favilla" izhajati. Osnoval se bo na delnice.
-	Iz Strakonica se 3. t. m. v „Union" piše :
V	našem mestu je kolera 480 ljudi pomorila.
V	sosedni vasi Mladejovič je v treh dneh 13 oseb pobrala, in naj bolj žalostno je, de ti ljudje ne puste zdravnika k sebi, ampak, ker mu nič ne zaupajo, večkrat clo ravno nasprotno ravnajo kakor se jim svetje.
Tudi v vasi Minichhof, kakor „C. B. a. B." piše, ki eno milo od Lavna leži, se je kolera začela in strašno razsaja. Vas ima le 162
prebivavcov, in včeraj je kolera 36 oseb napadla, od kterih jih je že 16 umerlo, in so tudi brez rešitve. Fajmošter iz Ranay-a in zdravnik svojo težko dolžnost vestno opravljata, pa strah in groza ubogih vasčanov ni za popisati. Delavci so sred žetve ušli, in cela sosedščina se te vasi ogiba*
—	Patrijarh Rajačič, ki je v toplicah v Me-hadii zbolel, se je spet ozdravil in se v toplice Busiaš podal.
—	Na Dunaju je od 27. julija do 3. augusta 49 oseb na koleri zbolelo, umerlo je vsih skupej 14, ozdravilo se jih je pa 23.
Vsih skupej je letos na tej bolezni zbolelo 386, ozdravilo se jih je 144, umerlo jih je 171 in bolnih je še 71.
—	GospodKamenar, odgojitelj sinov barona Walterskirchen vPresburgu, je za sostavlje-nje slovaških bukev za pervi poduk otrok 10 cesarskih cekinov obljubil in jih šolskimu vodju Kozacseku izročil. Gospod minister uka se mu je za to zahvalil.
—	Pervi list časopisa „Prijatelj Bosanski" je prišel na svitlo. V njem nas frančiškan Jukič, vrednik tega časopisa, z zemljopisam turškiga cesarstva v Evropi soznani, popiše nravo in navade naših sorodnih bratov v Bosni, ki pod turško vlado stoje, kakor tudi z narodnimi junaškimi pesmi in poslovicami, ki so bile do zdaj še popolnama neznane. Novicam je toliko bolj verjeti, ker je vrednik sam v Bosni rojen in zdaj med svojimi deželani v Banjaluki živi, toraj zamore naj boljše tamoš-nje zadeve presoditi. Želeti je, de bi ta časopis mnogo prijatlov in podpornikov našel, ker se le na tako vižo zamore ohraniti.
—	V Lipsii se tiskajo ponemčene slovenske narodne pesmi. Prestavil jih je naš slavni nemški pesnik Anastazi Griin.
—	V Pragi je od 28. julija do 4. t. m. le 5 oseb na koleri zbolelo. Bolnih je bilo vsih skupej 11; — 3 so se ozdravili, 1 je umeri, bolnih je še 7 ostalo.
—	V Waršavi se je za pogorele Krakovčane do zdaj čez 40,000 poljskih goldinarjev (čez 10,000 gold.) nabralo. Posebno za pogorele cerkve je več dariteljev poskerbelo.
—	Serbi v vojvodstvu rojeni in tam živeči so hrabrimu junaku Kničaninu dragoceno puško podarili, v kteri so z zlatimi čerki sledeče besede napisane: „Njegovome prevoshoditeljstvu, hrabrome vitezu, nepobiedimome generalu, raznih ordenah kavalieru, članu sovieta kneževstva Serbie, gosp. Štefanu P. Kničaninu, za znak viečite priznateljnosti, koju mu i Austria, velika Rusia, otomanska porta, serbska Cerna-gora i mila niajka Serbia, na ukazanim njime trudima zavieru i narodnost vojvodovine serb-ske, ukazaše, podnose sinovi njeni, predraga njegova u Serbii živeča Serbi bratja".
—	Za vrednika „deželniga zakonika in vladniga lista" za Horvaško sta zvoljena gospoda Fr. Kukuljevič in Gustav Dollhopf. Zakonik bo izhajal v slovanskem in nemškem jeziku. Slovanski tekst bo z cirilskimi in latinskimi čerkami natisnjen.
•— Dr. Schmidl je prišel te dni po naročilu geologiškiga deržavniga družtva na Krajnsko, de bo podzemeljsko jamo v Postojni pregledal.
—	6. t. m. je začelo mesto Chrudim na Češkem goreti. Kako je ogenj vstal, ni znano. Pogorelo je večidel mesta. Ogenj je ob štirih popoldne vstal, in ker je bil močen veter, se je naenkrat neizrečeno razširil. Pomoč je bila zastonj. Potniki, ki so po železnici v Prago prišli, pripovedujejo, de je čez 150 hiš (pristav ne štejemo) pogorelo. 7. t. m. seje še vedno ogenj bolj razširoval, tako de se še ne ve, kaj je vse pokončal.
—	8. augusta je kardinal in knezoškof Sclnvarzenberg Solnograd zapustil in se v Prago podal.	'_
ftitva pri Kapolni.
od
F. Kocziczka.
(36, 27, 28. februarja 1849)
(Dalje.)
Komej je vojaški oddelk slika po taboru ognje prižgal, že boben vojake pokliče, se zbrati. Ob t. zjutraj 27. dan je vojaški oddelk proti Verpelethu udaril.
Poveljnik oddelka je pozneje za vojaki pri-jahal, "ker je bil preveč truden , in potreben počitka. Ko prijaba k armadi, jo udari naprej in boj se prične v soteski. Sedel je okrog 36 ur na konju, brez da bi bil druze-ga kaj vžil, kakor čaj. Potem se k ognju na golo zemljo vleže, potegne enkrat žganja iz čutare svojega pobočnika, in kmalo zaspi. Pa dolgo ni spal. Vojaki so se začeli gibati, in so memo ognja šli, kjer je vojvoda ležal. Ko ga zagledajo, nadušeni glas dvignejo.
Armada pride do konca soteske. .Kjer sc soteska v plansto zgubi, je stalo nekoliko sovražnih oddelkov, ki so, nas zagledajo, se naglo nazaj pomaknuli. Predstraže so se za boj pripravile in se naprej proti Verpelethu pomaknejo. Več sto korakov daleč, sc ni sovražnik ustavljal. Naenkrat pa začnejo sovražniki silno močno streljati in krogle iz topov med našimi pešci in konjki razsajati. Naš poveljnik je bil pri-moran vojake za berdo skriti, in jih tako obvarovati.
Tukaj se ni poveljnik nobeni krogli vognil. Blizo njega je padla granata, kteri se ni hotel umaknuti, sicer sc je razpočila, al škode ni nobene napravila. V ojaki so se čudili njegovemu pogumu, in so se bali za njega. Sami pa so toliko serčniši bili, ker so svojega vojvoda v nevarnosti vidili. Naenkrat prileti druga granata, ki je med pešce (menim da Otočane) padla. Ona se razleti, in podre 10 do 12 vojakov.
Ko vojaški poveljnik stanje svojih vojakov pregleda, zapove topničarjem se na desno krilo vstaviti. Toraj so se oni z 4 bateriami na desno stran berda podali, Ti topovi so kmalo sovražnike primorali, strel pustiti.
Grof Torok je bil tako derzen,daje k vojskovodju Windischgratzu jahal, mu naznanit, da je vojaški oddelk Šlika vražnika zmagal in de se je proti Verpelethu obernil. Kmalo To-rok spet nazaj prijaba.
Ovojno berdje se stegne od hriba Matra od severa proti jugu, ki pusti Verpeleth na korenu v sredi na levem bregu Tarne. Ti potok je branivcein, ker so ga zaperli in zavolj visocega brega mnogo koristil.
Na vzhodnih višavah in pri pristavah so stale tri sovražne brigade z 6- in 12 funtnimi bateriami, ki so čez vso planjavo gospodovale. Že pri pervem pogledu se je vidilo njih dobro stanje.
Pešci so se vedno bližej Verpelctha pomikali in so ga posedli z dvema bataljonoma in več eskadroni konjkov. Sovražni topničarji so imeli od 40 do 48 topov.
Vojskovodja Windischgratz, ki je že čul šlikove topove grometi, je z novega sovražnika v Kapolni napadel.
Vojskovodja je večkrat sam poterdil, de je še le takrat ukazal sovražnika zagrabiti, ko je bil prepričan, ker je čul topove grometi, da je res Šlik blizo.
Vojskovodja je ukazal enemu oddelku brigade Wys Kapolno z naskokom vzeti. Pri tej priložnosti si je posebno hrabri bataljon Schon-lials pešcev pod vodstvom pogumnega barona Schneiderja veliko slavo pridobil, je poslal brigado Colloredo čez' Totfalvo do A. Dobro, med tem je bilo sovražnika levo krilo iz Kala zapodeno.
Dembinski se je sicer uniaknul in je dvakrat zastonj poskusil Kapolno spet vzeti, bi bil pa še vedno zamogel terdno stati, ako bi ga ne bil nagli prihod Šlika primoral, se umaknuti. Ko je zvedel, da zmagavni šlik pride je rekel „Le borgne arrive, il faut nous retirer" (Enodk pride, treba je sc umaknuti).
Šlikov vojaški oddelk je prav za prav še le pravo bitvo pričel, ki se je za Avstriane sicer slavno končala pa brez vgodnih nasledkov.
Da bi se sovražnik iz Verpeletha iztiral, so mesto zažgali, dve hiši in več slamnatih šotorov je pogorelo.
Sovražne baterie so se morale pred našimi topovi nazaj pomaknuti, al posada v Verpelethu se ni liotla premaknuti.
Toraj ukaže grof šlik enemu bataljonu Oto čanov in 9. divizii Mazzuchelli pešeov, kraj naskočiti z besedami: „Vam pripustim čast, Verpeleth naskočiti in vzeti!"
Z navdahnuljem zavpijejo živio in hurrah da se po zraku razlega. Otočani, kterih geslo je bilo „Samo s bajonetom" so na desni strani in Mazzucheli v sredi vas na kočili.
Dragotin od Weis, ki je bil poveljnik Mazzuchelli pešcev je sovražnika s pomočjo Oto-čanov v zadni konec vasi zapodil. Pri tej priložnosti so dve krogli njegovo suknjo razter-gale, tretja ga je na roko ranila. Stotnik Lieb-ler je bil v ramo ustreljen.
Med tem sc je četnik Gablenc z Parma pešci, enim eskadronom konjkov in polbaterie v vinograde vstopil, na vshodno stran; s tem je bilo naše levo krilo zavarovano, sovražno desno krilo pa je bilo v nevarnosti.
Ko je bil Verpeleth z naskokom vzet, se je pa vendar še tu in tam po vertih bojevalo, je ukazal poveljnik oddelka šest eskadronov oklepnikov skoz to vas dirjati in na sovražnika uda riti, da bi ne utegnil se spet zbrati.
Oklepnikom se pa zunaj Verpeletha močnejši sovražni huzarji nasproti postavijo.
Iz obeh strani se je močno bojevalo. Naši oklepniki so svojo nalogo popolnoma doveršiti, 55 do 60 huzarjev je obležalo mertvih na bojnem polju, pa tudi oklepniki so mnogo terpeli, 30 do 40 je bilo ranjenih in nekoliko mertvih.
Ko so oklepniki sovražnika dalej gonili, so mu stir topove vzeli, pa so jih morali pustiti, ker je še več huzarjev pridirjalo.
Na strani stoječ honvedski bataljon je mnogo pripomogel, nam vence tega dneva oteti.
Tu se je prigodilo, da je nek begoč huzar, kterega je naš oklepnik podil, tako blizo memo našega poveljnika jahal, da je bil ta pri-moran za sablo prijeti, kar so tudi drugisto-rili, ki so bili blizo njega. En Otočan je sicer ustrelil vanj, ga pa ni zadel.
Ko je bil Verpeleth vzet, ste se brigadi Kriegern in Deym vedno bližej sovražnega središča poiiiaknule. Brigado Pergen je poveljnik oddelka na levo krilo postavil, ker se je bal, da bi iz Erlau-a sovražnik ne udaril.
Glavna armada se ni daleč čez Kapolno po-maknula. Samo brigada Colloredo je z nami enako daleč prišla, kije pri Dobro sovražnika zmagala.
Šlikov oddelk je imel zdaj z naj večjim od delkam in z desnim krilom sovražne armade opraviti, ki se je na jugoizhodnih berdih terdo ustavil.
Zoper njega se tedaj pošlejo brigadi Deym in Kriegern. Bilo je soparno, peščave so ove-rale naše vojake, žeja je bila velika, vode nikjer si jo vgasiti. Osem ur je že kervava igra terpela in vedno se še ni mogla pred nočjo zmaga upati.
Ko je poveljnik oddelka brigado Pergen na levo krilo postavil, je sani z njo jahal z enim oddelkom sklepnikovin nekoliko topovi, bojno polje ogledat. Naenkrat zapazi iz druge plati poldrug eskadron huzarjev nam nasproti dreti. Med stanjem Šlika in huzarji leži soteska, ktera se zavolj gojzda ni mogla viditi. Skoz to pride kardelo Poljcev naravnost Šliku nasproti in 70 do 80 stopin od njega ustreli. Krogle so memo grofa Šlika in njegove okolice brenčale brez da bi bile zadele. Z naše strani se je tudi na huzarje streljalo, in topovi so tako dobro zadeli, da je bil sovražnik pri-moran, se nazaj pomaknuti.
Četnik princ Nassau je najdel v gojzdu med mertvimi in ranjenimi sovražniki poljskega častnika, ki je bil ustreljen in .ravno na poti v večnost.
Ležal je na bojnem polju, bil je čverste postave izraznega obraza, pogum sc mu je na čelu bral, sovražnik sebe in človeštva, težko ranjen se je z smertjo bojeval. Strašno so njegove poslednje besede donele: „Tu ležim na kervavem bojišču, v sredi merličev; od celega sveta, kterega sim že dolgo klel, zapuščen, točim kri iz ran, ktere sim dobil borivši se za svobodo drugih! V Berolinu sim poslušal učene modroslovce, Hegelna, Fichte-a, Kanta, nobeden me ni učil velikodušno umreti, nobeden ni poznal človeka v poslednji smertni uri; tu sem si želim vse te modrijane, da bodo premislevali revno človeško življenje pri mu-
kapolnp ločitvi moje duše od telesa." — Strastno princa pogleda in uinerje.
Med tem ko je sovražnik napad vojakov Parma, nazaj zapodil, prederejo Otočani na desni plati od strani sovražnika. Zdaj je toraj veljalo sovražnikovo baterio napasti, berdo vzeti in sovražnika zapoditi. Pešci Latour so morali toraj čez dolino udariti, na berdo se podati in baterio od desne strani napasti. — Ko pridejo blizo sovražnikov, ustrele ti nanje in 40 mož pade, nekoliko je bilo mertvih, nekoliko pa ranjenih. Celi bataljon se toraj nazaj pomakne in se potem spet pogumno na sovražnike spusti.
Vidilo se je, da si je sovražnik vse prizad-jal, na desni strani ležeče berda v svoji oblasti obderžati, da bi se moglo središe brez nevarnosti čez edini most pred Kerecsendom nazaj pomaknuti.
Hartmanovi pešci so se bolj na desno pomaknuli pripravljeni berdo vzeti. Sovražno desno krilo, od treh strani napadeno, se je še o pravem času proti Kerecsendu pomaknulo.
Čez most pri Kerecsendu so sovražniki le počasi zamogli se nazaj pomaknuti, kar je bilo zanje silno nevarno. Ako bi bil imel grof Šlik ti dan več vojakov, da bi bil berda popred sovražniku vzel, bi bil zamogel več tisuč vojakov vjeti in nekoliko baterij v svojo oblast dobiti.
Imenovana berda braniti, je sovražnik svojim naj boljšim vojakom ukazal. Med njimi so bili tudi grenadirji. — Naši vojaki so njih po tleh ležeče medvedove kape pobirali, — jih z velikim veseljem na glave natikali, in vriskaje sovražnika gonili.
Od Erlave se bliža levemu krilu en oddelk poljskega kardela z nekoliko šestfuntnimi topovi in z enim oddelkom huzarjev.
Mazzuchelli pešci z topovi se obernejo na levo in se sovražniku nasproti podajo. Sovražniki divizie napadejo, med tem ko se je z topovi naše od obeh strani streljalo.
Več sovražnikov je bilo posekanih in 20 vjetili. Torej pobegnejo proti Erlavi in Kerecsendu.
Ob petih popoldne umolkne bitva. Šlikov oddelk se je vlegel po noči na berdu pri Kerecsendu.
Sovražnikov je bilo v vsem skupej okrog 500 mertvih in ranjenih, in zraven tega800 vjetili, ena zastava, z enim topom je bila vzeta.
Od naše stani pa je bilo le 390 mertvih in ranjenih.
Skorej celi čas bitva je bil grof Šlik tam, kjer je bila nevarnost naj večja.
Armada se je večkrat za njegovo življenje bala, zastonj so ga večkrat svarfli,ki so blizo njega bili. Kakor burja je od enega krila do druzega jahal, je tam dalj ostal, ker je bila večja nevarnost, kjer ga je bilo bolj potreba, in se je še le potem V drugi kraj obernul, ko je že vidil, da se bo dobro izšlo. Večidel gaje •spremoval njegov pobočnik, malokdaj kdo drugi.
(Konec sledi.)
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 10. velk. Serp. 1850.
od 100 (v srebrn) 96%
( » »	» 84'/,
— gld.
Deržavne dolžne pisma po 5
» » » » 4 » » » » 4
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkih, štajarskih, koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Dnarna cena 9. velk. Serp. 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 21 gld. Srebra	» » » » 15'/. »
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
Na Dunaju 10. vel. Serp.:
50. 44. 1. 38. 65.
V Gradcu 10. vel. Serp.:
59. 31. 59. 16.
Prihodno srečkanje bo na Dunaju in v Gradcu 24. vel. Serp., in 4. kimovca.