pra&a, Km.1, delavec In obrtnik na) bodo narodu vodnik 1 II U Itftila «aKe .rada. Naročnina i i. telo let. Dir lota. poi let. <•'— U inoiflm&iio M eolo lam Din »'-liMr.ti po Lrrtu Pla minim »pvaSariem na| aa prllcži tniiinko ia od (o.or. — Natrankirana plen« m na tpraiamaja. Kmetski list V.okdo v«t«| na .adoiM avojega dal« M mnnll-rostl I te]a. - Plato la ta« aa * LJubllam. - Ura* nllti« la uprava |a t LJiaMianl * Kaladvarakl •Hal tt. I. — Tatafaa atar. M. MM. — Raiaa M. tint Dr. ife Rosina. 1 <.-. - :•:.. ■m Svetovna agrarna kriza. celem svetu govore danes o neverjet- , nem padcu, poljedelskim pridelkom. V doslej 1 najtežji agrarni krizi se nahaja nele Evropa, temveč tudi Amerika, posebno Kanada in Združene severdarrieriške države. V predmetnem članku hočemo po znameniti razpravi D. K. Rittera o tem predmetu podati nekaj misli, iki naj vsaj nekoliko pojasnijo vzroke, obstoj in morebitne možnosti izhoda iz te gospodarske krize, ki vedno bolj ogroža poljedelstvo vsega sveta, posebno pa ono Prednje in severne Evrope, tedaj tudi ono naših krajev. 'Poglavitni vzrok svetovni agrarni krizi vidi dr. Ritter predvsem v ogromnem prevratu, ki ga je v 20. stoletju, prav posebno pa po svetovni vojni izvršilo poljedelsko gospodarstvo. Gre namreč za prehod iz zgodovinsko vezanega, krajevno omejenega gospodarjenja v epoho tržaogospodarsko, za dokončno uvrščenje v kapitalistični sistem in način gospodarstva. Svetovna vojna in leta inflacije po vojni so te razvoj samo neverjetno pospešile. Izvor pa ima v agrarnih reformah, ki so tudi gospodarsko osvobodile kaneta in po nekaj desetletjih vsled intenzivnejše obdelave zemlje znatno pomnožile produkcijo, posebej pa se v olajšanju prometa, ki povzroča, da lahko najrazličnejši agrarni produkti prihajajo na trge od kontinenta (dela sveta) do kontinenta. Istotako je izboljšanje tehnike obdelave zemlje, mlatilni stroj, motorni plug, traktor., itd in sem ni šteti le gospodarskih strojev in orodij, temveč tudi napredek v umetnih gnojilih, v krmljenju domačih živali končno tudi posredni vpliv vsled elektrifikacije itd., imelo za posledico porast produkcije, ki je že zdavno presegel predvojno — v nekaterih-panogah za več kot sto od sto. mnenju dr. Rittera ise uveljavlja v agrarni produkciji bolj intuitivno (po slutnji) kakor iz jasnega spoznanja, velika sprememba, ki bo morda učinkovala bolj revolucionarno kakor kterikoli dosedanji agrarni prevrat. Prehaja se k'izberi najdobičkanosnejših rastlin.npo .načelih gospodarnosti. Neverjetno hitro -pada svetovna produkcija v prosu, tudi ječmena, - rži in vsled motorizacije — tudi ovsa; Vse vodi k novemu razmerju sil, u cinku jočih v poljedelstvu. Poljedelec je vstopil v borbo z učinki zakona o postopoma (sčasoma) se zmanjšajočem donosu zemlje: to je o zmanjšu jočem-se donosu pri rastočih stroških. ' - ' Paralelno s tem zrevolucioniranjem zem-Ijedelstva sveta pa gre ono, kar imenujemo navadno kapitalistični način mišljenja, težnjo za po možnosti največjim dobičkom. To je težnja za amerikanizacijo poljedelstva, mentali-teta (mišljenje) ljudi 20. -stoletja, ki jo vedno bolj osvaja tudi mali, po agrarni reformi osvobojeni poljedelec, Čiip Halje tem bolj se bodo zemljedelci na celem Svetu' trudili, da iztisnejo iz ^etolje čflii; več mogoče; kajti zviša-vanfe produktivnosti gr# edino njim v korist. Pritisk konkurence vsled modernega prometa stoji z bičem za zemljedelcem. Že pri nas, v malih naših slovenskih razmerah, kako velika je razlika od prej, kako dalekosežno odstopanje -od konservativnosti in kako mrzlično iskanje novih poti in načinov agrarnega gospodarstva! Kako občutljiv je že tudi maš lokalni zemljedelski trg — baš vsled razvitih prometnih možnosti — za spremembe cen v inozemstvu. Kako velike so va-rijacije v posameznih cenah sadju, hmelju, lesu itd. v posameznih letih in celo v isti letni sezoni. Sirarstvo alli sadjarstvo v večjem je šele v zadnjem desetletju tudi pri nas vzra-slo. Poljedelec se polagoma osvoboja od tisočletne odvisnosti zemlje in s tem se izpre-mirnja tudi njegova memtaliteta. Kmetsko gospodarstvo po malem postaja trgovsko podjetje; — seveda z mnogimi pomanjkljivostmi napram industrijskemu podjetju. Kajti vse ono, kar razumemo pod pojmom kapitalizma — tehnika, stroji, promet, kredit itd. — je, pri nas še posebej vsled vpliva vojne in povojne inflacije, zrevolucioniralo gospodarsko mišljenje kmeta. Vedno bolj prodira nemirnost, pa tudi prožnost kalkuiliranja tudi na naše podeželje, vedno bolj stopa do ozadja čustvo sentimentalne vezanosti k rodni grudi in domu. Dr. Ritter v omenjenem spisu o svetovni krizi zemljedelstva podaja nekatere primere, ki nam jasno pokažejo, kako se je baš vsled gori označenega vpliva kapitalizma, posebno pa pri nekaterih rastlinah in zemlje-delskih produktih, v povojni napram predvojni dobi pomnožila proizvodnja agrarnih proizvodov, med tem ko je ostal konzum (potrošnja) vobče na isti višini. V tem ravno, da je izdatnost zemljedel-skih proizvodov zrastla tako, da jih ni mogoče prodati za cene, ki bi se rentirale, tiči glavni vzrok svetovne agrarne krize. Število prebivalstva zemlje je stopilo od let 1900/1913 k onemu let 1923/1927 za 7 odstotkov, v izvenruskem delu za 8%. Nasproti temu je zrasla produkcija žita v neruskem delu za 8 %, krompirja za 18 %, sladkorja za 35 %, Oljnih rastlin (repa, lan, konoplja) za 13 %, vina za 17 %, kave za 27 %, kakaoa za 113 %. V letih 1923/1927 je prišlo razen za koruzo do novega povišanja produkcij *. Razen pri žitu je tedaj zrastla proizvodnja daleč čez mero prebivalstva. Toda tudi pri žitu ni po mnenju dr. Rittera razvoj tipičen za celotno sliko. Kajti manjka druga neznanka, to je konsum. In tu pride dr. Ritter na podlagi statistike do zaključka, da se je na posameznika odpadajoči konsum pri žitu po vojni zmanjšal zlasti v Zruženih državah severoameriških in Avstraliji. Po njegovem mnenju gre tu za pojav povzročen vsled civilizacije; da naimreč pri sto-pajočem blagostanju ali doseženi gotovi točki začne potreba pri žitu padati v korist konsu-ma drugih življenjskih potrebščin. V Združenih državah ameriških je padla n. pr. potreba po moki v dobi od 1904 do 1919 za 10 odstotkov, od 1919 do 1923 pa še za daljših 12 %. V Nemčiji je padla od 122 na 108 q zaloge moke, ki odpada letno na poedinca. Za ozemlje bivše Avstro-Ogreke, kakor tudi za celi Balkan pa je potreba znatno narasla. Da pa je v celoti nadponudba tudi glede žita odnosno pšenice, dokazuje po njegovem mnenju tudi okolmost, da se je svetovna trgovina s pšenico zvečala za leto 1928 napram predvojni dobi za 28 %. Pri tem pa svetovna žitna produkcija stalno raste. Značilen: za žito pa je kakor rečeno predvsem pad povpraševanja po njem vsled zvečanega konsuma drugih užitnin. To pa predvsem velja za zelenjavo, sadje in sladkor. Pri sladkorju na primer, je potrošnja stopila od 13 5 kg letno v letih 1913/14 na glavo odpadajočega konsuma 17-3 kg v letih 1917/1928. Vlkljub temu pa trpi sladkorni trg vsled množine povečane produkcije, Med tem namreč, ko je svetovna produkcija sladkorja pred vojno v letih 1909/1913 iznašala letno približno 175 mil.., se da proizvodnja 1924 do 1927 oceniti na približno 246 milijonov. Celotna produkcija se je povečala v primeru s predvojno za 40 %. Predvsem gre tu za povečanje sladkorne trte (za 71 %), ki vedno bolj konkurira sladkorni pesi. Bolj nas bo zanimal porast konsuma pri vrtnarskih izdelkih. Ti izdelki so komaj v 19. stoletju prodrli iz vrta tudi na polje. Gre tu za ogromni razvoj gojenja n. pr. krompirja. Glavni pro-ducenti so tu Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Ruska, pa tudi dežele bivše Avstro-Ogrske. Celotna proizvodnja v teh deželah je iznašala od 1909—1913 letno povprečno 1183 mil. q, v letih 1923/1927 1404 milijonov q. Gre tedaj za zvišanje produkcije za 19 %. Toda tukaj, predvsem pri zelenjavi in sadju, je porastel ogromno tudi konsum. Izvoz zelenjave iz Italije nasproti predvojni dobi je stopil za 144 %, iz Francije za 140 %, Ho-landske za 215 %. Dovoz sadja v Nemčijo je proti predvojni dobi stopil na 109 %, pri zelenjavi na 136 %. V Anglijo iznaša dovoz sadja napram predvojnemu 149 %. Seveda pa je baš v zadnjih desetletjih ogromno porasla tudi proizvodnja, čeprav se ob manjkajočih statistikah točno ne da ugotoviti. Gre tu za ogromne površine novih sadnih nasadov v Ameriki, v Zamorju pa za ba-nanovih, pomarančnih in ananasovih, ki pa še ne dajejo polnega užitka. r- • Vsekakor so pa na tem polju izgledi tudi za evropskega poljedelca slabi, čeprav vlada v Evropi po mnenju dr. Rittera, kar se tiče posameznih sort jabolk, velikanska zmeda. Vendar je celo vrtnarstvo, posebno gojenje sadja in trte tipični primer za to, da je mogoče v mladih agrarnih zemljah misliti na to, da se seže po novih produkcijskih vejah, kjer se tako brzo ne vrača investirani kapital kakor n. pr. pri žitu, šele tedaj, ko se je raz- merje med zemljo, delom in kapitalom spremenilo v korist poslednjega. Ali je ta trenotek za nas — za Slovenijo — že nastopil, kot nestrokovnjak seveda presoditi ne morem. Gotovo pa se je svetovni okus odnosno konsum — morda ravno vsled ogromne zdravniške propagande — spremenil v korist ravno sadju in zelenjavi ta še bo rasel. • Interesantni so podatki, ki jih daje dr. Ritter glede proizvodnje mesnih izdelkov, govejega in svinjskega mesa odnosno živali, glede mleka, sira, masla in jajec. Pri mlekarstvu na primer so po njegovem mnenju še lepi izgledi, kajti povpraševanje letno raste. Sprememba načina prehrane, ki se odvrača od prevelikega konsum a mesa, pride v dobro baš odprodaji mlečnih izdelkov, posebej masla in sira ter koncentriranega mleka. Tu je svetovna trgovina po svetovni vojni silno narastla. Po njegovem mnenju pa gre tukaj komaj za začetek raz- Drugo žarišče stare azijske kulture so tvorili I n d i j c i. Če so le ti že 7000 let pr. Kr. r. prvi začeli krotiti goved, tedaj je njihova kultura že prastar spomenik. Krotitev živali ni tako lahek posel in zahteva že globlji razum, precejšen telesni in duševni napor, vztrajnost, samozatajevanje itd. Izredno rodovitna tla njihove domovine Indije — ki jo še danes imenujemo deželo medu in mleka — je nudila izvrstne pogoje za obe panogi: za živinorejo in poljedelstvo, ki pa so ju Indijci pričeli gojiti šele v 2. tisočletju pr. Kr. Prospevajoče kmetijstvo je bilo povod jrugi pridobitni panogi — obrti. Ta je krila že večje potrebe naroda, narekovane po njegovem večjem kulturnem razvoju. Pojavil se je čut udobja in estetike (čut za lepoto), zato so tudi prospevale lončarska, tkalska, pletar-ska in. tudi kovinarska obrt. Indijci so gojili razne znanosti. Zlasti se moramo čuditi nijhovim zmožnostim v algebra jskem računanju (algebra je računanje v iskanju neznanih števil s pomočjo enačb, poslužuje se črk)! Tudi pojem »ničla« je baje njihov, izum.. Ta dežela bogate in najlepše prirode, skrivnost privlačnega bisera pesmi in sanj uklepa. človeškega duha, da razglablja in se oslaja s krepkimi doživetji. Tako se je v Indijcih porodila visoka verska kultura in iz nje budizem. Prerok Buda (Budha) je okusil vse naslade bogastva. Primerjajoč svoje bogastvo z revščino nešteto drugih ljudi ni mogel najti vzroka trpljenju. Končno je prišel do zaključka, da je temu krivo rojstvo človeka. A še huje da je, da se po njegovih verskih naukih rojstvo poedinca ponavlja. Da se to gorje prepreči, je učil čednostno življenje. Sam se je popolnoma odpovedal bogastvu in je šel med narod oznanjevat novo vero. Učil je socialno enakost in naglašal prednost notranjih vrednot (pravičnost, zmernost; skromnost itd.) pred zunanjimi, snovnimi (bogastvo) Indijsko božanstvo je temeljilo na nravstvenih vzorih kmečkega življenja — na zemlji, ki zahteva pravico, resnico, red, zvestobo. Svoje bistvene poteze je narod ohranil do danes. Poosebljene so v njihovem buditelju Gandhi-ju in v velikem modrijanu Rabindra-natu Tagore-ju, borcu za osvoboditev Indije od evropskega duha, t. j. od uničujočega ma-terijalističnega pohlepa, ki s pomočjo tamkajšnjega domačega razkošnega plemstva zasuž-njuje narod, ki na ta način naglo gospodarsko in moralno razpada. Na rodovitnih tleh Mezopotamije, dežele med rekama Evfratom in Tigrisom (Mezopo- voja. Kajti baš razvoj športa, alkoholne prepovedi itd. v različnih krajih pomnožujejo konsum teh izdelkov. Optimističen je dr. Ritter glede cen lesa in drv. Tu raste stalno povpraševanj e zlasti za lesom, ki naj služi produkciji paipirja. Velike rezerve lesa se nahajajo danes sam© Še v Kanadi, Azijskem delu Rusije in južni Amerike. Tukaj konsum prekaša produkcijo. Približna letna svetovna potreba po lesu je 1565 mil. m3; letni prirastek pa je mogoče oceniti na 1075 mil. m3. Tudi pri lesu v najbiližnji bodočnosti ni misliti na znatno stopnjevanje izdatnosti vsled napredujoče tehnike. Seveda pa je vprašanje, ali se ne bo dal les nadomestiti z drugimi snovmi in ali ne bo doseženo uspehov glede daljše uporabljivosti lesa z konserviranjem. Vsekako izgleda, da ruski dumping ne bo vzdržal Bog ve kako dolgo in gre le za bolj lokalne težave in padanje cen. (Konec prvega detla.) tamija = medrečje) so se že zgodaj pojavili izsledki indijske kulture. Prvi narod, ki se je naselil na tej izredno rodovitni zemlji, so bili črni Kušiti. Bili so dobri živinorejci, kar so se nedvomno naučili cd Indijcev. A okrog 3000 let pr. Kr. so semkaj prilo-mastili mongolski Sumerci. Zasedli so južni del dežele, dočim so se polastili severne Mezopotamije Akadci. Sumerci so v živinoreji in poljedelstvu prekosili Kušite. Končno pa sta oba naroda podlegla novemu plemenu Asircem in Babi* loncem, ki so okrog 2000 let pr. Kr. zasedli to zemljo. To je bilo pleme vztrajnega to smotrene-ga dela. Oba sorodna si naroda sta se odlikovala v raznih izboljšanjih (melioracijah). Š prekopi in nasipi so prepregli deželo, da SO ob suši napeljavali vodo preko polja ,in lepih nasadov. Tako so večali itak bogate letino, osobito lana in žita. Zgodovina piše o znamenitih visečih vrtovih, zgrajenih na obokih čez največje in najlepše zgradbe v Babilonu. Semkaj so nanosili debele plasti zemlje, kjer so razen cvetic rastla mogočna drevesa. Obdelovanje zemlje je bilo zelo intenzivno. Surove produkte, zlasti lan, so znali temeljito predelati. Njihova obrt se je neverjetno visoko povzpela. Bili so prvovrstni tkalci, steklarji, zlatarji, mizarji i. dr. Svoje umetno in solidno izdelane produlkte so razpečavali po vsej srednji Aziji. Blagostanje je imelo svoje posebne zahteve, ki so presegale telesne potrebe. Oko se je tešilo na umetnih kovinskih izdelkih, vonj pa se je oslajal z dišečimi mazili. Tega blaga so izdelovali nad svojo potrebo. Zato je dobro razvita trgovina skrbela za odjemalce preko mej domovine. A trgovina gre v natančnost in sloni na meri in vagi, ti pa na znanosti. To pa se pojavi vedno in povsod v visoko razvitem gospodarstvu. Sploh sta si gospodarstvo in znanost sestri in segata druga v drugo ter se dopolnjujeta. Oba naroda sta gojila pred vsem matematiko in zvezdoznanstvo. Delili so čas kot mi (leto, mesec, teden itd.) in so poznali dekadna (desetična) števila, krog itd. Tudi so se bavili z zgodovino, zemljepisjem to prirodoslovjem. Pri njih se je pojavila prva knjižnica. || 1 iz afrika, močno blago Morim m k Din - ll/lIIIII lil II žimnate modroce, pe- IIIIIIJI IIlili resnice, mreže, cvilh w uu in žimo> pOSteljne odeje kupite najceneje pri RUDOLF SEVER-iu LJUBLJANA, MARIJIN TRO ^ Nemčiji i« aa Ogrskem so začeli v najnovejšem času oster boj proti draginji. Ker je položaj* v obeh državah v tem oziru precej tak, kakor je pri nas, bo gotovo tudi naše bralce zanimalo vedeti o tem kaj več. V Nemčiji se godi kmetom vedno stobse, ker cene žita to drugih kmečkih pridelkov stalno padajo. Na drugi strani pa plačujejo ljudje v mestih za vsak grižljaj cene, ki so na vsak način pretirano visok«, tako da toduetristko delavstvo in meščanstvo od znižanj,*.. cen poljskih pridelkov nima prav nobene koristi. Boj med kmeti in meščani je počasi zavzel take oblike, da je morala tudi vlada poseči vme8, ta sedaj vlada z vso šilo pritiska na peke, mesarje in aa Ostale obrtnike živilske stroke, da morajo svoje cene spraviti v sklad s cenami poljskih pridelkov pri kmetih, pa čeprav znaša 2ai-Žanje le en sam »pfenig«. Na Ogrskem je stvar nekoliko drugačna, a za Ms Še bolj zanimiva. Ogrska je še danes, čteprfcv je izgubila Banat ta Bačko, še vedno dežela, ki prideluje silne količine žita. Kljub temu p* je bil kruh v Budimpešti dražji kakor V vsaketa drugem evropskem mestu. Zoložaj je bil tafrei tak, da kmet od Svojega bogatega pridelka zaradi nizkih cen ni skOro nič imel, mestno prebivalstvo pa tudi nič; ker je taoi-ah) mesa to kruh silno drago plačevati. V tem kritičnem položaju so še odločili ogrski kmetje ža odločilen korak: kupili so V Budimpešti staVbi-šče ta sezidali so svojo skupno pekarno, fcjej prodajajo kruh po znatno nižjih cenah feakdr budimpeštattski peki, a obenem dobe še vedno precej več za svoje žito kakor so dobili prej, To so zanimivi gospodarski pojavi, ki jih Utegnemo doživeti tudi se pri nas, kajti tudi pri naš je tako, da fle dobi kmet ža SVoje pridelke skoro nic — to vedo vsi kmetje — mestni ljudje pa morajo plačevati neverjetno visoke cene Za kruh in meso, za fižol ta krompir. Z drugimi besedami se to pravi, da bo treba gledati na to, da se spravi produceftte v kolikor mogoče neposreden stik s konžu-menti ta različno posredovalstVo kolikor iflo* če utesniti, če še že ne da popolnoma odpra* viti. Angleška. Važni dogodki se odigravajo tudi v 1»«* donu. Tam je zborovala te dni velika angleško-indijska konferenca, ki je imela namen urediti zelo napeto razmerje med Anglijo to Indijo. Na konferenco je prišlo precej indijskih knezov (deželnih poglavarjev ali »maha-radžev«), s katerimi je hotela doseči angleška vlada sporazum, toda brez uspeha. Tudi na tej konferenci se je pokazalo, da brez sporazuma z indijskimi nacionalisti, ki jih vodi Ghaadi, ta brez dalekosežnih ustavnih ta upravnih izprememb Indije ne bo mogoče pomiriti. Zgodovina in razvoj velikega angleškega cesarstva (imperija) pa nam dokazuje, da se velika ozemlja ne dajo vladali in držati skupaj, razun takrat, če ima vsak- del tiste svobodo ta toliko svobode, kolikor je pač potrebuje za svoj lasten raaSvoj. V sosedni AvStrifl se položaj po volitvah ni nič izpremenil, k«f si še vedno stojita sovražno nasproti dve sku- Najstarejši kmečki narodi. (Nadaljevanje.) pfak ^meščanska« alt krSžttnSkb-»socialna <%er »o krščanski socialisti najmočnejša meščanska stranica) in pa socialno-delokratična. Mnogi se boje, da vtegne zaradi tega še priti do- kakfine nasilne izpremembe ustave. V Rusiji se mora- sovjetska vlada boriti; s težkim finančnim položajem. Da dobi- potrebni ji de* nar, se je rnska vlada odločila izvažati v evropske države vse,.kar je le premakljivega; Preteklo poletje so začeli Rusi izvažati- les; in dosegli so da je cena lesa . povsod znatno padla. Potem so začeli izvažati žito, sedaj pa izvažajo tudi; že razne industrijske produkte, zla&ti na Angleško. Da onemogočijo ruski sdumping«, zahtevajo angleški ihdriistrijci visoko carino na rusko blago, malo verjetno pa je; da bi angleška? vlada pristala na ta predlog; Na Poljskem m imeli v nedeljo- volitve: za državni zbor. G teh volitvah se da težko reči,.da bi bile pravi izraz ljudske vodje, ker je vlada z VSo svojo mpč|6 pritisnila, da pridobi večino za sebe. Poljaki parlament šteje okoli 440 poslancev, od teh je dobil vladni blok 248 mandatov pri < nedeljskih volitvah. Strašilo Habsbtirž&nov. Precej pozornosti vzbuja v najnove jšem fesu tudi habsburško vprašanje. Oton Habsburški, . najstarejši sin ranjkega avstrijskega cesarja Karla, bo namreč te dni (20. novembra) postal polnoleten, ker bo star 18 let. Po nekih »starih pravicah« bi imel Oton postati, čim je polnoleten, ogrski kralj oziroma tudi avstrijski cesar in na Ogrskem res delajo ze-la vplivni ■ posvetni in cerkveni krogi na to, da se Oton vrne na Ogrsko in zasede ogrski prestol. Tej . nameri se seveda upirajo zlasti države Male antante, kajti Oton bi moral, če postane ogrski kralj, priseči; da bo varoval in se boril ža »nedotakl jivost dežel pod krono sv« Štefana«, to pa bi značilo stalno ogrožanje miru v Srednji Evropi. Na Španskem traja uporniški pokret dalje. V najnovejšem času so izbruhnile po celi deželi močne delavske" stavke in vsled- tfega je pfišlo na" več me-stih do krvavih pobojev med delavci iti policijo. Ministrski predsednik Berenguer bo težko obvladal položaj. Spor med Turčijo in Grško poravnan. Pred nekaj dnevi je bil poravnan skoraj 100-letni spor med Grško in Turčijd. Pogodbo so podpisali v glavnem mestu nove Turčije,-v Ankari (to je pravilno ime in ne An-gcra). Sporazum med Grčijo ih Turčijo je ve-levažen tudi za balkansko politiko, Zlasti če se obistihijo vesti o sporazumu med Albanijo,1 Bolgarijo, Grško in Turčijo. V Zedinjenih državah! so bile pretekli teden volitve za ameriški državni zbor. Izid volitev je silno presenetil ne ie ameriško, ampak vso svetovno javnost, ker so dobili večino politični nasprotniki sedanjega predsednika Hooverja, ki so obenem tudi veliki nasprotniki popolne prepovedi alkohola. Za delavske kr<^e v Ameriki, torej tudi za naše1" izseljence, sO Volitve v Ameriki važne, ker je znano; da tik pred volitvami ift med volitvami zastaja v Ameriki vse gospodarsko življenje; takoj po volitvah pa se delo zopet odprem a _ ' - Naročajte žepni Kmetijski koledar za leto im.f ,ki g* dobite wri Kmetijski tiskovni z** dragi t Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. — V.- _ nagradna naloga ki se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje! Fakultativen odkup agrarne zemlje. Kraljevska banska uprava je izdala načelno odločitev glede fakultativnega odkupa agrarne zemlje, ker se v zadnjem času vedno bolj pojavljajo ponudbe od strani raznih veleposestniških uprav na agrarne interesente. Najbolj agilen v tem polgedu je pravni zastopnik veieposestnice Elze Bachler pri Mariboru, ki je tiral agrarne interesente kar pred sodišče radi odkupa veleposestniške zemlje. Agrarna zajednica v Hotinji vasi se je obrnila s posebnim dopisom na kr. bansko upravo za pojasnilo in zaščito svojih članov. Na njen dopis ji je izdala kr. banska uprava sledeče pojasnilo načelne važnosti: Vrača se pod tamošnjo št. 46/30 z dne 2. novembra 1930 sem»vposlane spise s sledečim pojasnilom: Kakor je kraljevska banska uprava že pojasnila agrarnim interesentom velep, Bachler Elze, je po fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča- velep. (gl«j Uradni list štev/ 102 z dne 7. nov. 1925) agrarnim interesentom čisto na prosto dano, da se pogodijo z veleposestnikom radi odkupa agrarne zemlje, ali ne. V pogajanja ki se vrše med strankami, se agrarne oblasti nimajo mešati. Ako se agrarni interesent noče pogoditi za agrarno zemljo, ga nihče k temu siliti ne more in ako izpolnjuje vse obveznosti, ki mu jih nalagajo agrarno reformni predpisi, ga tudi nihče iz agrarnega zemljišča gonil ne bo. Kraljevska banska uprava odobri ali pa odreče pritrdilo kupnim pogodbam, katere ji je treba predložiti, ne vtika pa se v pogajanja za sklenitev kupnih pogodb. Po odredbi vršilca bana: agrarni inšpektor. Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef«-grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josei«-vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. v IbiMiti, podeželski trgovci in obrtnim Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo e:lede cen in solidne postrežbe na TISKARNA »MERKUR* ljubljana, gregorčičeva M ti« a 33. KMETSKI LIST mmmmammm -aaaiMMiaaMM Vtem društvom kmečkih fantov in deklet Že v zadnji >Grudi< smo na kratko navedli, da se vrši od 1.—7. decembra t. L prosvetno organizatorižen tečaj Zveze, ki ima namen vsposobiti člane naših društev za dobre društvene delavce. Natančnejša navodila so društva že prejela in tu ponavljamo isamo željo, da društva ■ izberejo res zavedne fante, ki imajo voljo in . Tesen namen požrtvovalno delati po naših ' društvih. Udeleženci tečaja imajo dolžnost, da znanje, ki si ga bodo pridobili na tečaju, zanesejo ne samo med ostale člane društva, temveč tudi med naše kmetsko ljudstvo sploh in s tem pomagajo, da se dvigne kultura našega podeželja. Odbor Zveze. fDopbt Poljanska dolina pri Črnomlju. Po dolgem deževju smo dobili krasno vreme. Poljski pridelki so večinoma že pod streho. Letos ni sadja in tudi ne kupcev, kateri so ponujali lansko leto po 50 para do 1 dinarja za kg jabolk. Vino je precej obrodilo, toda ni ga komu prodati. Ravno tako je tudi z medom in prašiči. Svoj čas je bil Trst kupec za naše prašiče, a danes ga baje zalaga Ogrska. — Izseljevanje v Kanado in Severne ameriške države je zaprto, beda za zaslužkom čimdalje večja posebno za naše male 'kmete in obrtnike. — Nekateri so mislili, da bomo plačevali sedaj manjše davke, odkar smo v Savski banovini. Te dni smo dobili od davčne uprave položnice z mnogo večjo vsoto kot prejšnja leta. Nekateri so si morali denar izposoditi, drugi iščejo, kje bi ga dobili, ker ga sami nimajo. Težko nas prizadene tudi kuluk, ker plačujemo že itak cestne doklade. In tudi cestarjev je za popravilo in oskrbo cest potrebno število nastavljenih. Škocijan pri Turjaku. Oprostite, gospod urednik, da se bolj redko oglašamo iz naše škocjanske doline. Odkar so ponehali hudi strankarski boji, se obrača vse na boljše. Ljudje se ne gledajo tako pisano in ne govore eden čez drugega in ne 'blatijo poštenjake, kakor svoj čas, ko so to delali iz strankarske strasti. Iskreno želimo, da »bi tudi- raz prižrrice slišali samo besedo božjo. Verujemo, da se bo počasi vse zboljšalo. Prijateljstvo in bratstvo se vračata po naših domovih in ljudje se spoštujejo v večji meri med seboj. — Ni treba misilti, da v škocijanu kar spimo. Saj imamo gasilno društvo, društvo kmetskih fantov in deklet, dramatični odsek itd. —»Pretekli mesec so se poslovili od nas nad vse priljubljeni duh. svetnik g. Janez Jereb, župnik v pokoju, odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Nikdar jih ne bomo pozabili, saj so hrli pri nas celih 24 ,'let kot kulturen delavec. Želimo jim še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. — Kakor je sklenila komisija, ki je prišla pretekli mesec v Škocijan, se bo našo šolo nadzidalo za eno nadstropje. V pritličju bodeta dva razreda, v I. nadstropju bo- iNajvečjo izbiro kuhinjske posode, in to aluminijaste, železne in emajlirane, različnih kvalitet in barv, po najnižji ceni, nudi tvrdka z ieleznino Stanko fflorjančič Jčjubljana, Sv. ZPetra cesta št. 35 do pa stanovanja. Delo se bo začelo takoj spomladi. Dopis z dežele. Po raznih časopisih smo brali, da se umetna gnojila izplačajo. Da pa kmet žrtvuje za umetna gnojila denar, se pa mora o njihovi izdatnosti sam prepričati. Kdor pa danes napravi take poskuse, pride kmalu do prepričanja, da se mu gnojila ne izplačajo, ker mu krijejo komaj stroške. Res se namreč pridelek z umetnimi gnojili poveča, toda kaj nam to pomaga, če se je pa cena pridelku toliko znižala, da kmet nima ničesar od tega. Cene kmetijskim pridelkom padajo od dne do dne, a cena umetnih gnojil ostane neizpremenjena. Letošnje leto je bilo izvršenih veliko število poskusov z umetnimi gnojili: V prvi štev. let. »Kmetovalca« je razpisala ^Kmetijska družba« nagrade za uspešne poskuse z umetnimi gnoiili. V kranjskem okraju smo se kmetje udeležili teh tekmovalnih poskusov. Postopanje pri teh poskusih od strani onih faktorjev, ki so stvar organizirali, pa ni bilo tako urejeno in izvršeno, kakor smo kmetje pričakovali. Bilo je mnogo premalo kontrole. Tudi razstava pridelkov je bila organizirana tako, da bi marsikateri kmet drugače sortiral pridelke z »gnojenih« in »negnojenih« njiv. Seveda bi tudi nagrade drugače izpadle. V splošnem moramo reci, da s poskusi nismo bili zadovoljni vsi kmetje. TVORNICA (IKORIJE Priporoča svoje izvrstne izdelke Tritedenski tečaj za gojitev in pitanje perutnine. Spričo velike važnosti perutnina rstva za maše malo kmetsko gospodarstvo, bodisi, da se goji kokoši za nesenje jajc, bodisi da se jih goji za zakol, se opaža pri nas zlasti v bivša ljubljanski oblasti malo zanimanja za povzdigo te izredno dobičkanosne panoge. Na naših trgih se opaža veliko pomanjkanj s posebno dobro pitanih živali, in to ne samo na ljubljanskem trgu, temveč tudi ipo zdraviliščih in letoviščih naše prekrasne domovine. , Da se odpomore temu občutnemu pomanjkanju dobrih pitanjih živali, se je odločil Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v (Ljubljani, da priredi nalašč za svoje Člane in tudi nečlane, ki se za to panogo zanimajo, v času,od 2. do 21. decembra t. 1. poseben tečaj za gojitev in- pitanje razne perutnine. Tečaj ima namen pokati teoretično in praktično, kako se mora s perutnino ravnati, jO pravilno pitati dnrzakfeti ter pripraviti1 ia tog za prodaja. Otvoritev 'tfečajVbo' dne 2. decfemlira ob pol enaj, stih, in.-sicer v valilni .centrali Odseka Linhartova ulica 9 v Ljubljani; Predaval tod priznani stfobOvnjak perutrainarstva * kmetijski' referent g.' Zupane' iz Maribora.. Popoldne, od' pol Štirinajstih do sedemnajstih bo poleg teoretičnega, -tudi praktični poiuk o pitanju okoli 200 komadov razne perutnine, ki jo je odsek nakupil s pomočjo prispevka banske uprave v ta namen. Zvečer lahko vnanji tečajniki odpotujejo. Isti tečajniki «e poteim zbero 10. decembra ob istem času to na istem prostoru. Na ta dan bodo zopet predavanja in praktične vaje. Končno se zbero tečajniki še 20. decembra ponovno na zbirališču, kjer tse bo predavalo in razkazovalo pravilno klanje živali in priprave za prodajo. Naslednji dan si tečajniki ogledajo še ^perutninarsko farmo g. Goloba na Lesnem Brdu pri Virhniki. Za tečaj se 'je priglasiti do torka, 25. novembra t. 1., in sicer na tajništvo Odseka pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Odsek; bo poskrbel, da dobe tečajniki hrano opoldne brezplačno. Najrevnejšim in oddaljenim se bo povrnilo tudi polovico voznine. Knjiga Obmejni promet. Izšla ie iz tiska knjiga »Obmejni promet, zbirka zakonskih odredb o obmejnem prometu v Dravski banovini«. Ista obsega v prvem delu vse zakonske odredbe in pravilnike, dopolnjene z razpisi in pojasnili ministrstva za finance, o obmejnih prebivalcih, dvovlastnikih. potriikih, turistih, avtomobiinem prometu in o tranzitu domačega blaga preko tujega ozemlja. V drugem, tretjem in četrtem delu so objavljene specialne odredbe iz trgovinskih pogodb z Itali;o, Avstrijo in Madžarsko, v kolikor se nanašajo na obmejni promet. Te odredbe so dopolnjene z vsemi zapisniki in pojasnili, ki niso nikjer objavljeni in vsled tega jako težko dostopni. Knjiga je namenjena predvsem za prakso in se je ne bodo posluževali samo obmeini organi, nego je potrebna tudi občinskim uradom, dviovlastnikom, turistom, av-tomobilistom, obmejnim zdravnikom in veterinarjem itd. Po njej bo segel sploh vsakdo , ki ima opravka 7. državno mejo, in so mu zadevni predioisi neznani ali pa nejasni. Cena knjige iznosi .35 Din, z poštnino 4-50 Din več, ter se naroča pri Vinku Sterie. računo-ispitaču glavne 'kontrole, Ljubliana, glavna carinarnica. Na kmetijski šoli na Grmu se je slovesno zaključilo šol. il. 1929/30 dne 31. oktobra. Pri izpitih, ki so se vršili zadniji teden šol. leta. so dosegli gojenci lepe ■uspehe toko v vedenju in pridnosti kakor tudi v posameznih predmetih. Z odličnim uspehom je dokončal šolo 1, in «ior Svete? Pavel iiz Leskovca. ki ie dobil pohvalno diplomo in lepo darilo od zavoda. S prav dobrini uspehom je zaključilo šolanje 14 učencev, z dobrim 11 lin z zadostnim 3. Izpitom ie prisostvoval načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave g. inž. A. Podgornik, ki je tudi zafcliučil šolsko leto z lepim nagovorom in razdelitvijo izpričeval. V .svojem nagovoru je priporočal od'hajaiočim gojencem zlasti vsestransko izpopolnjevanje niiihovega znanfa, ffu-bezen in STOŠtovahiie do starišev. ki so veliko žrtvovali, da so jiih vzgojili in mogli dati v kmetijsko šolo. in varčnost. ki ie važen pogci za razvoj in na.orsdek nnššh kmetij. Že 'preišnji večer se je g. načelnik udeležil tudi poslovilnega večera, ki so ga priredili učenci v okrilju svojega' društva. Na tej poslovilni prireditvi je bilo od strani učencev samih izraženih polno -lenih misli, načrtov za bodoče delo in zahvala učitelistvu, ki se je toliko trudilo za njih izobrazbo. Na poslovilni večerji so se učitelji 'ro'slovili od dragih svoiih učencev s toplimi nagovori, ki so vsi doneli v en akord: kako bodo vsi skupno delali za napredek in čast kmečkega stanu in s svojim življenjem in delom služili lepi domovini. Sedaj pred novim letom, je najlepša prilika za pridobivanje novih naročnikov »Kmet. lista«. Vsak, ki jih bo pridobil vsaj 8 novih, bo prejemal list celo leto brezplačno!....... .. Podrte.hiše v Sehegalliji. Hud potres ob italijansko-jadranski obali, ki je potresel pred nekaj-dnevi vse ozemlje od Trsta do Ancorie,. je najbolj poškodoval mesto Sene-gallia, kjer je bilo središče potresa. Potres je zahteval po najnovejših poročilih 25 človeških - ■ :' žrtev. ki .Ou--'"- . Kraljev dar najštevilnejši družini v SIo-teniji. Nj. Vel. kralj je odredil, da se potom sreskega načelnika- v Brežicah- izplača zakoncema Mariji in Martinu KozOle iz sela Rožna 1G,Q00 P in kot kraljevo podporo najštevilnejši. rodbini v Dravski banovini. Zakonca Kozolp imata namreč 17 živih in zdravih otrok, od teh je 11 sinov in 6 hčera, Kralj boter 19. otroku. V nedeljo je prispel v Hrastnik polkovnik 39. pp. v Celju g. I. Rojniik^ki je- zastopal Nj. Vel. kralja kot boter pri krstu devetnajstega otroka rudarja Franca Šosterja. Botrov zastopnik je dal po izvršenem obredu krsčencu okrog vrata zlato verižico s križcem, staršem pa izročil zanj cekin. Od 19 otrok jih živi še deset, tako da ima reven rudar dovolj skrbi, kako jih bo oblekel in nahranil, •*" ' ' ' * s" Seje Vrhovnega zakonodajnega fefeta so se pričele v ponedeljek 17 .t. m. Razpravljali so o gradbenem zakonu. »Novi list« ustavljen. Primorske Slovence je zadel v petek preteklega tedna nov udarec, ko jim je goriški prefekt ustavil zadnje politično glasilo »Novi list«. Prepoved je bila izrečena brez vsakega povoda. Črnogorski kmetje v ! Slo veni ji.. Koncem preteklega tedna je obiskalo naše kraje 40 črnogorskih kmetov, ki so si ogledali kmetijske šole, zadružne naprave in vzorne kmetije v Dravski banovini ' Dijakov je v zagrebških srednjih in strokovnih šolah 10.089, to je toliko, kolikor je imel Zagreb pred 50 leti vseh prebivalcev skupaj. Šole za pomožno osobje v socijalno-zdrav-stveni službi. Nj. Vel: kralj je podpisal zakon o strokovnih šolah ža pomožno osobje v socijalni in zdravstveni službi. Po tem zakonu 1 bo imela Ljubljana šolo za sestre pomočnice, šolo za bolničarje in šolo za babice. Posledice prijatelske pogodbe med Grčijo in Turško bodo najbolj občutili nasprotniki predsednika turške republike Kemal paše, so se zatekli v Grčijo. Grški listi namreč poročajo, da bodo vsi ti nasprotniki izgnani, ker ne more trpeti grška vlada, da se na njenem ozemlju kujejo sovražni naklepi proti njenemu zavezniku. Za zimo je treba novih čevljev, ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma y Trebnje v trgovino IVAN A. GROSEK — tam bo- dete kupili najboljše gornje usnje in najboljše podplate po z niša ni ceni. Zaupniki, premotrite tekom zime dobro svojo okolico. Dobili boste kmetske domove, kjer še gotovo nimajo »Kmet. lista«, temveč čitajo iz nevednosti še gosposke -liste. Poučite take gospodarje in gospodinje, da je v naši banovini samo en in edini Kmet. list, ki je v resnici samo kmetski. Za zimo je treba gorke obleke, ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v Trebnje v trgovino IVAN A. GROSEK — tam imate letos priliko kupiti vsakovrstno blago za obleke po zelo znižani ceni. Izbira v moških in ženskih štofih je res velika. — Na novo: gotove obleke in zimski povržniki!! Moje geslo je: Dobro blago, — veliki promet — mali dobiček. j. Vino za naše vojake. Vojno ministrstvo je sklenilo, da bo dobival vsak vojak naše armade po tri decilitre vina na dan, da se bo na ta način več vina potrošilo in ublažilo pretečo propast te panoge kmetijskega gospodarstva. V Dalmacijo je odpotovala posebna komisija, ki bo vino nakupila. Sestanki agrarnih interesentov so se vršili v nedeljo -9. novembra v Hočah pri Mariboru in v sredo 12. novembra v Cerknici. Na obeh sestankih je predaval tajnik Zveze slovenskih agrarnih interesentov geometer Milan Mravlje. Predaval je predvsem o vprašanju fakultativnega (prostovoljnega) odkupa agrarne zemlje. Sestanki so bili povsod izredno lepo obiskani, kar priča, kako je vprašanje agrarne reforme v Sloveniji pereče. Krušna peč povzročila požar. Posestnica Marija Mulej v Lužah pri Šenčurju je pripravljala krušno peč za. peko.Vsled silne vročine so se vnele v dimniku saje in ogenj se je razširil na vse ostrešje. Požrtvovalni gasilci so obvarovali, da ni zgorela cela hiša. Požar je napravil za 27.000 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. Posestnik M. Š. iz vasi Češnjevka pri Kranju, ki uporablja že od leta 1927. za rejo svoje živine »Težakovo olje za živino«, piše dne 3. novembra o tem olju dobavitelju sledeče: »M. Težak Zagreb. Prosim pošljite mi eno kanto Težakovega olja. Kakor sem skus'1, ni boljšega za mlade prašiče ali teleta, kakor je Vaš redilni preparat, ker je žival tudi proti bolezni odpornejša.« — To olje se dobi samo pri M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13, v kan-tah od 5 kg za Din 125 s poštnim povzetjem. Regulacija Save pri Kresnicah. Gradbeno ministrstvo je te dni odobrilo podrobne načrte za regulacijo Save v daljavi treh kilometrov od Kresnic proti Verniku. Stroški so preračunani na 1,438.838 dinarjev. Pletarski tečaj v Rakičani v Prekmurju je preložen na 24. nov. Imel bi pričeti že 10. novembra, a je na prošnjo prijavljenih ude-ležnikov za 14 dni preložen, tako da se bo pričel nepreklicno 24. nov. Otroci so zažgali gospodarsko poslopje posestnika Ivana Bratuša v Gajevci pri Moš-kanjcih. Uničeni so tudi vsi 'kmetski pridelki. Požrtvovalnim gasilcem se je zahvaliti, da se ni. požar razširil tudi na ostala poslopja. Smrt ob električni žici. Mizarski pomočnik Joško Poljanec je šel od svojega mojstra v Sp. Polskavi k sosedu po ročni voziček. Pot ga je vodila mimo nekega kozolca, skozi katerega je bila napeljana električna žica. Fant je lahkomiselno otipal žico, pri čemur ga je električni tok usmrtil. Ivan Albreht: ' Sestra Dolorosa. (Nadaljevanje.) »Kje imaš pa Lenko?« je presunilo Lono. »Ona je rešena,« je vzdihnil Šimen. »V Rablju sem delal nazadnje v rudniku, ona pa je prala za delavce, f red tremi leti jo je doletelo. Prinesla mi je kosilo, pa se je sprožila orjaška skala nad njo in jo pokopala. Priskočili smo ji na pomoč; toda zastonj. Čez dva dni je v "strašnih bolečinah zatisnila oči.-Vse mi je odpustila na smrtno uro in mi je naročila, naj poiščem otroke in jim izročim pozdrave ter jih v njenem imenu prosim odpuščanja.« »Ali sta imela več otrok?« »Četvero. Dva sta že odšla za materjo: Enega je vzela davica, drugega je pobrala pljučnica, jaz pa sem ob tisti nesreči osivel in se postaral, -da sem takle, kakoršnega me vi-, diš. V Rablju me ni več vzdržalo, venkaj si nisem upal. Bal- sem še sramote in sina, potlej je pa moralo priti kakor' nalašč, da me je po triletnem tavanju križem svet pobral lastni otrok onemoglega v loži.« Loni so silile solze v oči. »Bog nebeški,« je ponavljala in kakor zamaknjena nihala z glavo. »In kje imaš četrtega otroka?« v' Šimen je skomignil z rameni in pogledal v stran. ;; »Rad bi ga našel, če le še živi,« je zastokal. »Potlej vem, da bi lahko umrl.« Tako te je torej teplo po svetu?« je so-; čustvovala Lona. - »Tako! Pa bi rad vse še v drugič pretrpel, ako bi mogel spremeniti, kar sem zakrivil,« je jecljal Šimen in obmolknil. Potem sta se še domenila, da pojde popoldne Lona sama na Humče m povabi Rod-nika in Cencana ter nevesto, naj pridejo malo pogledat v Glin je. ' . . »Odkod je pa nevesta?« ' Lona je dvignila rameni: ",fo ve ,menda ' sam Bog.« Kako to?« »Tako pač: v hlevu so jo našli. Rodni-kova rajna dekla jo je pobrala in ni bilo niti toliko znamenja pri njej, da bi bili vedeli, če 'je že krščena ali ne.« »Sirota,« je skril Šimen obraz in je molčal. Vihar, ki je zidaj zadivjal v njem, mu je zaklenil sleherno besedo, \ »Pa še malo počij,« je dejala Lona, ko je uvidela, da z govorjenjem zdaj ne bo nič več. Vstala je in zamišljeno odšla po stopnicah, Mojca pa se je natihem čudila, kaj se je zgodilo z materjo, da je tako redkobesedna, - • VIII. Peter Rodnik je dejal, ko so popoldne po nauku sedeli vsi trije na vrtu: »Čakaj, Zalka, ti bom nekaj prinesel.« Stopil je v hišo ter se kmalu vrnil z drobnim zavitkom, češ: »Na! Takega darila vem, da še ni imela doslej nobena nevesta na Humčah.« * . Zalka je nestrpno odmotala zavitek in zagledala perilce in pregrinjalce za novorojenčka, vse že precej zarumenelo. »Uganeš, od kod je to?« Mladenka je samo začudeno gledala nenavadni dar. »Sem si koj mislil,« se je nasmehnil gospodar, »da ne boš vedela. »Viš, v temle te je rajna Hana našla v hlevu in je že brž takrat rekla, da ti bo shranila, češ da bo to edini in najlepši spomin zate, ako kdaj do-rasteš.« Dekletu se je tresla roka, ko je razprostirala skrbno vezeno drobnjavo, in tudi Cencan je z nekakšno sramežljivo radovednostjo ogledoval čudni dar. »Po tem smo sodili, da je morala biti tvoja mati bržkone imenitnega stanu. Kmetske matere se nimajo časa toliko ukvarjati s takimi rečmi,« je pripomnil Rodnik. Zalki se je inako storilo pri srcu. »Kaj je napotilo mater, da me je tako zapustila?« je spet z novo močjo zakljuvalo v njej, zdaj tem hujše, ker je po obleki sodila, da jo je morala mati vzlic vsemu le rea imeti rada. Vnirl ie v Celju znani slovenski industrijalec Peter Majdič. Vlomil je v hotel »Stara pošta« v Rimskih toplicah predrzen uzmovič in pokrad 1 h omare več škatelj cigaret ter gramofon s ploščami. Tat je moral hišne razmere prav dobro poznati, da je izvršil vlom ob takem času, ko so domači trdno spali in na takem mestu, da ga niso mogli takoj čuti. Pri oknu posebne sobe je izreza! z diamantom šipo ter nato okno odprt in vstopil v sobo, kjer je nemoteno gospodaril ift pospravljal plen. Upati pa je, da bo kmalu v rokah pravice, ker je zapustil precej znakov, po katerih ga bodo spoznali. Dr. Korošec je prispel pretekli teden v Ljubljano. Takoj po svoji ostavki je odpotoval it Duibronik, nato v Split in Zagreb ter pretekli petek v Ljubljano. Celjski podžupan odstavljen. Dravska banska uprava je izdala 10. t. m. odlok na podlagi naredbo predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev, s katerim se odstavlja celjski podžupan odvetnik dr. Anton Ogrizek. na cesti Stahovica—Gornji grad. ©no. 9. novembra 1930 se je utrgal plaz na cesti Stahovica—Gornjigrad pod takozvano <0£rivčev;o: rido« pod vasjo Podstudenec občin^ Gozd. Cesta jo popolnoma zadelana in zasuta s kamenjem in zemljo, ter je vsak promet nemogoč, dokler ne bo odstranjen plaz. — Ovira bo trajala 1—2 tedna. Ustreljen tihotapec. V Slatinskem dolu pri, Zg. sv. Kungoti je hotel prekoračiti jugoslovansko - avstrijsko mejo ključavničar Got-frid Lazar. Ker se na klice »stoj« naše varnostne straže ni zmenil, so oddali nanj več sjrelov, od katerih ga je eden pogodil v srce. Bil, je takoj mrtev« Str«! skozi prsa je dobil čevljarski pomočnik Rudolf Goričan iz Leskovca. Ko je šel; v- nedeljo 9. t. m. po nekih opravkih v Brezovško goro, je naletel tam na večjo do- mačo družbo, ki je pekla ?mm» in sviajifco pečenko zalivala z vinom. Po kratkem prerekanju ga je nekdo ustreli-l. Krogli mu je predrla prsa in izstopila pod srcem. Sojeni fant se je s težavo privlekel do nakar so ga prepeljali v krško bolnico. Vzrok storjenega čina bodo pojasnile oblasti, ki so »ve-, dle preiskavo, Razmeram odgovarjajoče ukrepe je »klonilo češko-slovaško aaaiistrstvo zunanjih zar dev. Z ozirom na splošno gospodarsko kriz** ibo ministrstvo znatno omejilo družabne- prij* reditve tekom letošnje zime, ki so zvezane 9. večjimi aH manjšimi ladatki in stroški. Tudi francoski zrakoplov se ponesrečil. Veliki francoski zrakoplov »V Ifts j«, prišel v silen vihar, ki ga je premetaval pozra--ku in nazadnje treščil na zemljo. Zrakoplov se jo prelomil na dvoje. Nesreče ni. zahtevale nobenih človeških žrtev, ker je- poveljnik pravočasno ustavil vse motorja. Zračni proanet med Londonom i* New-jorkom bodo vajpostavili prihodnje leto, M bo stalno vzdrževal zvezome«d Angiijo»i3 Ze-dinjenimi državami,. Ustrelil svojo ljubico in. nato, le. sebe. T Peči sta končala svoje življenje zalhibljpnca Jovo Ristič in Jelena Bitene. RietiČ |e zagrešil v službi neke nepravilnosti in, da s* iz* ogne posledicam, je sklenil obračunati sam s. seboj. Pregovoril: je pa tadi svoj©, d3kle»,Slo. venko Ifelno Bitenc, da je šla ž njim, v «mrt. Fant je ustrelil najprej njo, potem, pa še sebe:. Mož katoliške cerkve. Katoliška cerke* ima na celem svetu 14- partriariialov, 245* nadškofij, 57, opatij, 908 škofij: in 331 »lisi-jonskih vikarijatov. Vatikanska cerkven* država ima svoje diplomatske zastopnike' v,-45 državah. Vseh pripadnikov rimSko-katolir-ške cerkve je okrog 305 milijonov; Vseh prebivalcev na zemlji pa je okoli 2000 milijonov. Atentat na japonskega, min. predsedniki je izvršil pretekli petek 23-letni mladenič ne kolodvoru v Tokiu, Ministrski predsednik HamagučiJ se je hotel odpeljati na vojaške manevre. Na. kolodvoru je pristopil k njemu mladenič in ustrelil nanj te revolverja. Predsednik m je- težka ranjen igrudil v naročje tfcjjBtik*. Njegovostanje je zelo resno, ker je zgubil toliko krvi, da so mu jo monak vbrizgati večjo fcali&ino o^ njegovega sina^ predno se ga nagi* operirati. ' ' ¥ Ameriki hode spet pik Te med njimi tudi več visokošolskih profesorjev. Aretacije ae še nadaljujejo. Kakor* se vidi iz i teg*. preganjanja. fašistična vlad« kljub zatrjevanju, da je veSi italijanski narod enodušen zafašiaemv vendarle prizna vttydase nahajajo njeni, nasprotniki v vseh srtanovifi in poklicih, ki jjtti delajo prav resne skrb« ža bodočnost. KekeS s pi acem v drobovju. V Zenici je neki obrtnik pripravil » nedelje beJjše ko- -' \ sito in zaklal že priletno kokoš, ki je redka prikazen na^čg^vimizL Trogir, Vodo Graščak Tone Pirnat. Dobrotnik Moravške doline. Bratu v spomin ob petletnici smrti, Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje! Simon Gregorčič. ' V • jeseni 1925 se je mojemu bratu Tonetu, zelo pohujšala bolezen. Že dolgo ga je • mučila prsna vodenica. Zdravnik je povedal ženi njegovi, da je vsaka pomoč izključena. Smrt: nastopi lahko vsak trenutek; Zato se j?, dal Tone prevideti. Ko so sosedje in Znanci to zvedeli* so ga prihajali kar v, trumah obij3k»v;ftk Ift kako so- se čudili, ko ga niso; na^U v p^teijL. Sed«l je lepo pri mi?i, in se ž njimi pogovarjal, kakor bi mu nič ne- bilo« in tako je napočil 17; november. Ko so se razšli obiskovalci; je v kuhinji pri Štedilniku; še malo povečerjal, bral pol ure »Kmetijski list« in »Domovino«, nato pa odšel v pos^eljpi Zadremal je za par ur, kar pa se prebudi inv reče ženi: »Umrl bom,« naslonih glavo in brez bolečine izdihne, star komaj, 4? let. Ob krsti je v obupu plakala žena, ki? je izgubila predobrega moža, vzdihovalo j?-deset otrok, katerih trije niso mogli vsled nežne starosti razumeti, da jim je vzet najskrbnejši oče, žalovali so nešteti znanci, ki j}m je smrt u-grabila najzvestejšega prijatelja. Na odtu so ga vsega obsuli z jesenskim cvetjem. Obsežna moravška cerkev je bila premajhna? da bi sprejela vase vse pogrebce. Ko so ga izročali dragi grudi domači, je mlado in staro jokalo. Videlo se je, da so pokopavali tedaj navadnega moža. Vsled bolezni, nisem mogel> priti k pogrebu, a v duhu. sem ves- potrt: spremljal ljubega brata, na zadnji poti njegovi. Danes pa ob petletnici smrti rou.piŠeift-tele vrstice, nareka mi jih iskrena hvaležnost!: do predobrega brataj nareka, mi j^h želja,, d# iznova poživim spomin na tega plemenitega« moža med sosedi in znanci, njegovimi. Tone je imel trdo mladost. Lotil se je> težke kovaške obrti. KO se je izučil pri izvrate-nem mojstru Bedenščli v Dobu, je ostal nekaj časa doma, nato pa je prostovoljno odšel k vojakom. Uvrstili, so ga"; k 5; dfagonskem« polku. Pri vojakih je ž izvrstnim- uspeKoafc naredil'skušnjo za podkovskega-mojštMK Ko se je vrnil domov-v- Zgornji: TuStti^, jfe kaj časa materi pomagaj,- pri; ®j#podafstv% a: leta 1904 mu je-izročila ppsesttma in sestram ljubeč brat,. sosedom najboljši tovariš. Slovele je njegovo gostoljubje; ni bilo skoro dnevfl; da ga ne-bi kdo obiskal. Vsakemu je postregel, s prigrizkom in mu natočil čašo okusnega sadjevca. Bil je nenavadno blage-gaf mehkegar srca? Posfebne fad je pomagal •poferel^en^ sploh priskočil na pomoč vsakemu, ki ga je zadela ta aii o«a nesreča pri gospodarstvu. BeTač hi odšel brez daru od hiše. Koliko- je storH med- vojsko. Od vseh strani so prihajali k. njemu po živila, revežem, j^ je dili zastonj dfagite za nizke- ceno. Enkrat- mi je rekel« »Olej, veliko žita sem razdil, & zato vente* ne trpimo no-benega pomanjkanja.« Ravnal se je res po b^edal^ ki sem jih zgoraj zapisal. Bil je Tone nenavadno- brihtna glava. V vsalaistva^ je-:-Zimi pogoditi pravo. > Zalo so semmo^ v zadregah iac težavah obra-čali do njega, das peš-, j©: svetoval z. modro tesedo svojdi čepriiaf,: se njega-, samega pri :g0sp04&gfttr.? zadjfer«w mnog^ ian težke ne--sreče eititraf tmi je -zap6red6ma poginilo p.«t - g^vedr. ia en,-, konjni . nikda* težil in , ob^avai.:. »8e;:že>- je^ pripomnil in o nesreči ni, hotel ve& g»voritL Dasi lastnik večjega posestva* ^ ai nikdar bahal, nikjer se nI silil v-ospredj^ &a$taj$ir imel pre- t«tt*** Mtt 7 »o zajeli V potok« Ja&fe. stroški za ., ki je napeljan H nov dinarjev in jih Izobčen duhov ... . M i m pr« » L K 5................'«. Mk. krtnfcrogacija je izobčila francoskega duhovnika Jo«. Turneja, fcfi* -je opisal ia objavil knjige, v. kale* rih po svoje razlega ceritvene nauke. rad*$ev ji, bilo ubitih .pri «^ padu s policijo v Peruju, kjer je zbruhnila splošna stavka delavcev. , . Samomor tu potk*. V Nižini Objeto* je skočil v Dravo in utonil župnik Karal $*8s. Vzrok samomora je neznan. Pač pa pftpOve diije jo {aram 4a vasi tu' koval, 4a m zahajali ®ražbo, sfeBi «4 jO živel k<&|ft ------- njem dolu Baattftfc} i jev svoji ftatak marala fca njegove beznjivafca .....V- "IvSHvj naiaki nje je njo- . , Solo ¥ Bovcu s« poskušali zažgati nežna ni storilci. Pretekli teden So vdrli zvečer je«0&i v italijansko Solo v Bovcu, polili tla a pe*rotoijera m nato šolo zadali. Po aftor-jendifc čirtk so "Via *rije brez otedu fagifrili. Dušeči dim prebudil v prve® natdstj 8pe$ -»gfteljiei, la sta hiteli klicati na . Karab&ferji Th S»iTi5Sniki sd Ogenj "hitro pogasili, tako da je nastala škoda prav neznatna. Proti storite*« orgaa&z&ali skrbno zasledovanje, ki "ga vodi Se! policije v Golici ffo-desti in pokrajinski fašistični tajnik. .. Pet norih kardinalov namerava imenoval papež meseca decembra. Izmed teh bodo štirje Italijani, eden pa Spanec. Aretacije v Indiji. Do sedaj so oblasti zaprle nad 40.000 ljudi od Gandlijevega pokreta Indiji. Med. temi je ve& kot lOOOfena. ^Zemeljski plaz porušil 22 hii Nad francoskim mestom Lyono®a se je odtngal okrog 300 metrov Širok zemeljski plaz ift se pomaknil proti hišam v najgostejše naseljenem delu mesta. PilM^il g* 22 hiš in pokopal pod i"1 -—— proste, dobre, poštene ljudi. Med njimi se je počtfta ftajbePj todtovoljkega. Ponosen je bil pa na to, da ^e kmet. Zato se je tudi z velikim upanjem oklenil bivše Samostojne kmetske ^trainke. - f Midva sva se vedno dobro razumela. Rad je prihajal k meni, kjer sem pač služboval, * Idrijo, v Krfclhj Sn v Maribor. Za Veliko ii« otkdar pozabil poslati okusne domače svinjine. Med vojsko .mi je šel na roke ia poskrbel da moji dolinici ni manjkalo kruha. Zato sem tudi rad zahajal k njemu in na naš sta« dom. S kakim veseljem me je vedno prišel z vozom čakat vlak v Domžale. In na vožnji domov sva morala obiskati vse stare prijatelje in znance* tako da sva vČasi precej kfesno prijadrala na domače . dvorišče in pod ljubo rojstno streho, kjer naj« je vselej pričakovala s slastno večerjo gospodinja Franca. .. Da^e tako dobrega človeka vse ljubih), spoštovalo in cenilo, ni čuda, ko je umrl, je i zaplakala vsa Moravška dolina in tudi daljna okolica. Prežel bo ta in še drugi rod, k še vedno se ga bodo Moravčani spominjali s spoštovanjem Tone! Naj končam t besedami, katere sem (M "vklesati na Tvoj nagrobni spomenik. Skušal &emž njimi načrtati Tvoj zlati značaj. Glase*: ' *X1erk6li ti bodH, Tona, kjer* bH, povsod ljubezen in dobrote si 'delil. - PogrteSa bridko TVfl^i Te d rutina, Moravška v«a pogrela to, dolina. Naj bo Ti lsfalA &mljW» a del« Tvoja naj Ti Bog poplaia « A-Tfr.i... •oboi aad 100 ljudi. & "glasnim plazom se je utafcalos hriba fe več manjših, ki so reševal-kadefe preprečili. Med mrtvimi je tudi 12 gasilcev, ki so poafragali reševati ponesrečence. • Ittfijsftskegfc ksnseia so pretepli proti-tejsti v lrancoskem Toiriouse, ko se je vračal z -neke svečanosti. Konzula je sicer ščitita francoska policija, toda protifašisti so peedrH njene Vrtfte in gospoda konzula olbde-lavali na vse najine s palicami in pestmi. Poraz beJgajft&e vlade. Pretekli teden so «e vršile v Bolgariji okrožne volitve, pri ka-teiph so pretrpele vitadne istranke občuten V « mu sporoča: »Pijte kar naprej, da Vam postane nos plav«! H Al O & NEU smili Strti mj prvovihtei u. itiški izdelek. Prodaj« lih m; T* - -■■ "Jt Najboljši trdi in mehki koks kovaški premog Vam nudi Družba »ILIRIJA Dunajska cesta 46. " - LJubljana Telefon 28-2C (Leno 5 (fin. „VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgov!uan in se lanKO naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni |. Blasnika nasl. d.cfl. y Ljubtiani. 619 « Ud l ml II gj B «^-^ZANESLJIVO •^-""SREDSTVO ^^protiREVMATIZMU. A PREHLADU in ISHIJASU. W LABORATORIJ Dr RAHLEJEVA BEOGRAD SARAJEVSKA 84 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH POCENI DIM.7S Vsak kmet mera biti naročnik Kmetijske Matice 1 Gospodarji,! APNENIM Gnojite z DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITBOFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskaloin gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in . domačo hioko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA "vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland cementa. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun pošt. hranilnice it. 14.257 registr. zadruga i neomejeno zavezo Brzojavi: „Kmetski dom" Telefon 2847 v Ljubljani. Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Teie'°" 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7>/, V„ brez odbitka davka na rente -i. Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve, nad 500.000 dinarjev Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih eavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA claje proti poroštvu. na vknjižbo in proti easlavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji O BLAGAJNIŠKE VEB: Ob delavnikih od 8—12V« in od 3 — 4Vi, ob sobotah in dnevih pred praeniki od 8 — 12 Mre. Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomikov trg 3 M*