Nekega dne smo se zavedeli, da živimo in zdaj tega ne moremo več pozabiti. (Giannini) Ali pa morda le ni tako? Kako živimo? Med veseljem in žalostjo, strahom, jezo in obupom, med radostnimi pričakovanji in grenkimi spoznanji. Smo si sploh lahko kdaj kaj sami izbrali? Nekateri predrzni antropologi trdijo, da nismo podedovali ničesar, niti krvne skupine ne, v prihodnosti naj bi starši izbirali svojim naslednikom vse, od barve las, oči, krvne skupine do barve polti. Kaj pa okolje, v katerem smo odrasli? Dobo, v kateri živimo? Nič od tega ni bila naša odločitev. Skozi okolje smo in postajamo osebnosti, posamezniki, ki želimo biti različni med seboj. Strastno si dopovedujemo, da je prav tisto, kar so nas in kar smo se sami naučili. Hudujemo se nad normami, vrednotami, zakoni, pa vendar, ko se nam ta urejeni svet sesuje, smo nebogljeni. Potrebni smo pomoči prijateljev, staršev, mož, žena, sodelavcev, vere v Boga, ali pa je nemara vse mogoče preživeti skozi tisto obupno vdanost v usodo. In prej? Sodelavca bi raztrgali zaradi pol odstotka plače, enega službenega izhoda, zaradi njegovega dobrega razumevanja s predpostavljenim. Manj poznane v podjetju težko pozdravimo, ker se potem počutimo nelagodno, obvladuje nas sram, ki ga potem skrijemo za nevoščljivost. Gradimo si svetove in razmišljanja zase. dvigujemo fasade, se delamo nedostopne, prijateljem lažemo, da imamo raje belo vino, ki ga v resnici ne prenašamo. Najhuje je takrat, ko se nam zazdi, da nekdo ve, kakšna so naša razmišljanja in naši iskreni odgovori. Do kam sega to farizejstvo? Morda tja do tistih lepih trenutkov s partnerjem, ko nas nekje v notranjosti nekaj stiska, a zato nimamo pravega izraza? Mogoče je to težko razumeti. Zakaj pa po poldrugem litru vina postanemo drugačni? Za gol na nogometni tekmi, zmago v svetovnem pokalu, zavpijemo! Takrat se nam vrne dar govora, celo tako daleč, da lahko izrazimo svoja občutja. O vsaki kulturni predstavi lahko govorimo brez težav še dolgo čez sogovornikov čas. Se takrat zavedamo, da kultura nastaja tudi iz naših predstav, dojemanja in občutenja sveta? Da se s takšnimi komentarji razkrijemo bolj, kot bi si to želeli? Ali pa si globoko v sebi to želimo in se to pokaže le ob takšnih priložnostih? Tisti, ki poznajo odgovore na ta vprašanja so nesrečni ljudje. Razočarani. Vitomil Zupan, po moje najboljši slovenski pisatelj, je zaradi tega imel na nočni omarici krompirje, namesto dobre knjige. Jaz imam krompir raje v nedeljo, takole praženega in zraven zrezek. In tudi belega vina ne bi nikoli zamenjal za rdečega. Peter Pušnik OBISK OBISK TAJNIKARJA IN SOVIČA V torek, 18. januarja, so naš premogovnik obiskali Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, Boris Sovič, državni sekretar za energetiko v omenjenem ministrstvu s sodelavcema, ter mag. Franc Avberšek, poslanec v državnem zboru. Minister Tajnikar je bil tokrat prvič na obisku v velenjskem premogovniku, zato je seveda prvi del njegovega obiska veljal ogledu jamskih delovišč in najmodernejšega odkopa v jami Škale, ogledal pa si je tudi poskus v okviru projekta B 5/b. Sicer pa je bil obisk namenjen predvsem pogovoru z vodstvom RLV o likvidnostnih težavah, s katerimi se ubadamo iz leta v leto. V.d. predsednika poslovodnega odbora RLV dr. Franc Žerdin je gostom najprej predstavil proizvodne kazalce in poudaril, da so ti izjemno dobri, takšni, da se velen- Minister Tajnikar je v odgovor dejal, da je energetski sistem resnično zelo podhranjen in to je ena največjih napak iz preteklosti. Letos naj bi to stanje nekoliko popravili s stabilizacijo cen, pa tudi s podporo državnega proračuna. Za energetiko naj bi namenili 4,7 milijarde tolarjev, in sicer za investicije v racionalnejše gospodarjenje, ekološko sanacijo, del pa tudi za sanacijo razmer v nekaterih "slabših" podjetjih. Poleg tega naj bi celoten elektroenergetski sistem doživel nekaj reorganizacij. Tako naj bi pregledali kapacitete in njihovo zasedenost v elektro in premogovnih pod" I * mm ijplf J Uk:# H|| re|| " :>y pili " Jm "Energetski sistem je resnično zelo podhranjen...." je dejal minister Tajnikar. jski premogovnik z njimi uvršča med najboljše evropske premogovnike, s konstantno kvaliteto premoga pa zagotavlja Sloveniji tretjino potrebne električne energije. Dr. Žerdin je dejal, da v Velenju nudimo Sloveniji premog, ki je konkurenčen uvoženim premogom, tudi s ceno, ki jo dosegamo brez subvencije države. Nato pa je naštel, kaj v našem podjetju pričakujemo od vlade. To je najprej sprejetje dokumenta, ki bo dolgoročno opredeljeval strategijo Republike Slovenije za racionalno rabo in oskrbo z energijo, nadalje zagotavljanje pogojev poslovanja, ureditev neporavnanih obveznosti države do RLV iz preteklih let, plačilo premoga po ceni 5,5 DEM/GJ, definiranja lastništva nad premogovništvom in pogojev, ki iz tega izhajajo, ter sodelovanje vlade pri tekočem reševanju likvidnostnih težav. jetjih, izvedli finančno reorganizacijo sistema v bolj centralističnega ter bolj spremljali proces privatizacije in lastninjenja sistema. Vsi ti načrti za naše podjetje ne bodo prinesli velikih sprememb. Med vsem je le državni sekretar Sovič zagotovil, da bo cena energetskega premoga 5,5 DEM/GJ letos tudi dejansko plačana, medtem ko v proračunu za RLV ni predvidenega denarja. Sicer pa se v RLV ne bojimo toliko za svoj obstoj, saj naj bi imeli z razvojno strategijo energetike in ekološko sanacijo TE Šoštanj zagotovljeno delo vsaj do leta 2010. Ker smo s svojim znanjem in delom sposobni preživeti na trgu, si želimo le, da nam država zagotovi stabilne pogoje poslovanja. Diana Janežič Komentar v.d. predsednika pošlo-vodnega odbora dr. Franca Žerdina o obisku ministra Tajnikarja: "Naš namen pri organiziranju tega obiska je bit, da bi ministru za gospodarske dejavnosti in njegovim sodelavcem pokazali, kako je premogovnik organiziran, kako teče delo v jami, kako poslujemo in s kakšnimi težavami se pri tem ubadamo. se je celo življenje ukvarjal z malim novost. Pri svojem delu ima poleg tega največ težav prav z velikimi sistemi - Železarne, Litostroj, Metalna. Torej nima v času svojega ministrovanja nobenih pozitivnih izkušenj z velikimi podjetji. Želeli smo mu dokazati, da tako velik sistem, kot i» premogovnik, lahko tudi dobro dela, če so vzpodbude vlade ustrezne. Torej, če so zakonitosti trga, poslovanja take, kot morajo biti. To nam je uspelo in minister je spoznal, da bi v RLV lahko povsem normalno delali in živeli, če bi uspeli uresničevati tisti del pogodb, ki definirajo ceno. Naša lastna cena ni visoka in je zelo konkurenčna vsem uvoženim premogom v Sloveniji. Pozitivna stran tega obiska je bila predvsem v tem, da se bomo z minis- SSSSTSS nosti, o lastninjenju. Prav na teh po-dročjih smo namreč prej pri ministru naleteli na "zid nerazumevanja, ki je izhajalo iz njegovega preslabega poznavanja naše dejavnosti, premogovništva. Minister je že med obiskom temeljito spremenil svoje mnenje in nam je dal priznanje za delo in nivo, na katerem ga opravljamo. Ali bo obljuba v zvezi s 5,5 DEM/GJ držala ali ne, bomo videli. Jaz vanjo nič kaj preveč ne verjamem, si pa želim, da bi se uresničila." ERICo PREDSTAVILI SVOJE DELO V LETU 1993 ERICo je eno od hčerskih podjetij RLV. Registrirano je kot Zavod za ekološke raziskave. V njem je zaposlenih 18 delavcev, in sicer 3 magistri znanosti, 10 raziskovalcev z visoko izobrazbo in 5 tehnikov. Direktor Zavoda je mag. Boris Stropnik. Dejavnost Zavoda financirajo RLV, TE Šoštanj, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, inštituti v Ljubljani, občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje. ERICovi raziskovalci so dosedaj objavili 92 strokovnih publikacij s področja ekoloških raziskav. Svoje delo v letu 1993 so predstavili 12. januarja v sejni sobi RL V. Za to priložnost so pripravili preliminarno poročilo o ekoloških raziskavah v letu 1993, ki so jih in jih še izvajajo za potrebe RLV in TEŠ. To so raziskave aerosolov v Šaleški dolini, spremljanje stanja rastlin na vplivnem območju TE Šoštanj, radiološki nadzor odlagališča pepela, raziskava vodotokov Šaleške doline in program ukrepov za izboljšanje stanja, spremljanje stanja jezer v Šaleški dolini in program sanacije jezer, vpliv V A mikorize na rast rastlin v elektrofiltrskem pepelu, vpliv onesnaženih padavin in tal na vodne izvire, vplivi dodajanja blata in kompostiranega blata Čistilne naprave Šaleške doline elektrofiltrskemu pepelu in tlem na rastline ter rudarske ugreznine, ojezeritve v Šaleški dolini in varstvo okolja. Raziskava aerosolov je pokazala, da imamo v Šaleški dolini poleg običajnih onesnaževalcev zraka, kot so promet, privatna kurišča, industrija, odlagališča odpadkov, kamnolomi, še velik kontroliran izvir primarnih in sekundarnih aerosolov -TE Šoštanj in RLV. Vzorčenje poteka 365 dni na leto 24 ur na dan na šestih merilnih mestih v Šaleški dolini in enem izven nje. Primerjava vsebnosti aerosolov po masi in težkih kovinah z veljavno zakonodajo je pokazala, da mejne vrednosti niso bile presežene. Primerjava rezultatov s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pokazala, da ni pričakovati nevarnosti za zdravje ljudi zaradi vsebnosti aerosolov in težkih kovin v aerosolih, ki jih ljudje v Šaleški dolini vdihujemo, kadar smo na prostem. Nekoliko večje približevanje mejni vrednosti za vsebnost svinca v zraku (promet) je v Velenju. Namen raziskave spremljanja stanja rastlin na vplivnem področju TE Šoštanj je bil preverjanje dejanskega vpliva termoelektrarne na gozdne ekosisteme ob sedanji emisiji. Glede na naravne danosti in vpliv TE Šoštanj naj bi določili rizična in najbolj prizadeta območja in ugotovili kolikšen delež ima pri propadanju gozdov TEŠ. Raziskava še ni zaključena. Izmerjene koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev v raziskavi radiološki nadzor odlagališča pepela so bile na odlagališču nizke in primerljive s koncentracijami v okolici. Zunanje sevanje gama je bilo na odlagališču pepela 1,6 do 2-krat večje kot v okolici, na delu odlagališča, ki je zatravljen in prekrit z zemljo, pa se je sevanje gama znižalo skoraj na nivo okolice. Raziskovalci predlagajo poleg ugotavljanja radioaktivnosti zraka še spremljanje radiološkega vpliva odlagališča na vode in tla. Delni podatki raziskave vodotokov Šaleške doline so pokazali, da se stanje vodotokov lani ni bistveno spremenilo od prejšnjih let. Le Lepena kaže tendence slabšanja, medtem ko se v Paki na četrtem zajemnem mestu - v Prelogah za dotokom vode iz Velenjskega jezera - kažejo izboljšanja; v določenih obdobjih se pojavljajo celo organizmi. V raziskavi spremljanje stanja jezer v Šaleški dolini raziskovalci izvajajo kontinuirane meritve Velenjskega, Škalskega, Turističnega in Družmirskega jezera. Z raziskavo vpliva VA mikorize na rast rastlin v elektrofiltrskem pepelu so bile opravljene analize, ki naj bi pokazale lastnosti in kvaliteto elektrofiltrskega pepela kot substrata za rast rastlin. Delni rezultati raziskave vpliva onesnaženih padavin in tal na vodne izvire so pokazali povečane koncentracije toksičnih elementov v padavinah, večje koncentracije teh elementov v padavinah bližje TE Šoštanj, akumulacijo nekaterih težkih kovin v tleh in izpiranje nekaterih težkih kovin iz tal. Pri raziskavi vplivov dodajanja blata in kompostiranega blata Čistilne naprave Šaleške doline EF pepelu in tlem na rastline so pokazali, da kalitev rastlin na EF pepelu in tleh ni ovirana. Projekt rudarske ugreznine in ojezeritve v Šaleški dolini ter varstvo okolja ima tri poglavitne cilje: analizo pojezerja jezer v občini Velenje in s tem pridobitev osnove za oceno vpliva pojezerja na jezera; vpliv jezerskega dna in pojzerja na kvaliteto vode s pomočjo analize pojezerja in pokrajine pred odkopavanjem premoga; določitev osnove za okoljevarstveni režim jezer in pojezerja. Diana Janežič PRVO LETOŠNJE PREDAVANJE V četrtek, 20. januarja, je rudniško Društvo inženirjev in tehnikov prvič letos pripravilo strokovno predavanje. Potekalo je v prostorih Restavracije Klub in je privabilo kar precej poslušalcev iz našega podjetja. Predavatelj je bil dr. Franc Žerdin, ki je lani pridobil naslov doktorja znanosti. V svojem predavanju je predstavil povzetek svoje doktorske disertacije z naslovom "Metodologija izdelave dolgoročnega plana proizvodnje v premogovnikih". Uvodoma je opozoril, da je metodologija dolgoročnega plana proizvodnje z uporabo metode geostatistike in krigiranja v svetu že poznana, vendar do sedaj ni bila prirejena oz. uporabljena v premogovnikih. Predavatelj je temo predavanja podal na visokem strokovnem nivoju, kar je morda v začetku komu od poslušalcev povzročilo težave, predvsem v razumevanju formul in drugih matematičnih izrazov. Vse nejasnosti pa so postale razumljive ob predstavitvi praktične uporabe metodologije pri planiranju proizvodnje v severozahodnem predelu jame Preloge ter načina uporabe geostatistike in krigiranja. Po končanem predavanju je stekla razprava med drugim tudi o trenutni pripravljenosti premogovnika na selektivno odkopavanje oz. upoštevanje želja odjemalcev lignita glede na njegovo toplotno vrednost. Dr. Žerdin je dejal, da lahko RLV glede na trenutno stanje in predviden razvoj jame ter sedaj uporabljeno tehnologijo pridobivanje premoga, že sedaj upošteva tudi takšne želje kupcev. Predavatelju se je za izvajanje zahvalil mag. Evgen Dervarič, vsi pa smo si zaželeli še več takšnih ali podobnih predavanj. Gabrijel Triglav TENIŠKO SREČANJE Člani rudniškega DIT so se v petek, 21. januarja, pomerili s člani DIT Rudnikov rjavega premoga Slovenije v igri teniških parov. Dvojica Lampret-Gluk se je uvrstila v finalno igro, kjer je tesno izgubila, medtem ko je v tolaži ni skupini zmagala rudniška dvojica Čuljak-Roškar. PREMOGOVNIŠTVO V SVETE Povzetki iz revije World Mining Eguipment 3/93, nadaljevanje iz Rudarja 9/93 POSKUSI HIDRAVLIČNEGA TRANSPORTA EF PEPELA IZ TE "VALES POINT" NA ODLAGALIŠČE PEPELA Izbira cevovoda Cevovod je bil izbran na osnovi Bunnovih reoloških podatkov. Izbrali so cevi z notranjim premerom 0=150 mm in dolžino 1737 m^Sestavljen je iz 12 m dolgih črnih jeklenih cevi z debelino stene 5,22 mm. Cevi so po dolžini spojene s posebnimi izbočenimi varnimi spoji tipa "Victualic". Trasa cevovoda sledi obstoječemu cevovodu od DPAS postaje prek pokrajine do odlagališča. 3 m dolga visokotlačna fleksibilna hrapava cev, ki zdrži tlak do 13,4 MPa, je priključena na izstopni del črpalne naprave. Ta cev služi za čiščenje cevovoda, ki ga izvajajo s pomočjo čistilne krogle. To vstavijo skozi izolacijski ventil v prej omenjeno fleksibilno cev in jo priključijo na visokotlačni vodni vir. S poskusi so ugotovili, da se usedline odlagajo v ceveh. Za določanje stopnje te sedimentacije so cevovodu na koncu dodali stekleno lečo, skozi katero so opazov/ali nabiranje usedlin na stenah* cevi do dopustne debeline 50 mm.;S stopnjo sedimentacije je mogoče oceniti približno hitrost toka v cevovodu. Odvisno od premera batov črpalne naprave ta hitrost znaša za premer 0=200 mm 0,55 m/s oz. za 0=230 mm 0,73 m/s. V obeh primerih podatek velja za max. obremenitev črpalne naprave. Za določitev površinske povprečne hitrosti, ko se gosta pepelna masa pretaka po cevovodu kot homogena mešanica, služi 30 m dolga cev s premerom 0=100 mm, ki je vgrajena na koncu cevovoda. Z merjenjem je bil ugotovljeno, da sedimentacija preneha takrat, ko hitrost toka naraste nad 1,65 m/s. Temperatura v cevovodu se meri na mestih, ki so poleg merilcev tlaka, z ADM termometrom, ki ima razpon od 0 do 100°C. Pretok suhega EF pepela merijo z Snakyo kontaktnim linijskim merilcem pretoka, model ILH-37 z merskim razponom od 0 d 40 t/h. Merilec pretoka je vgrajen med dozatorjem in mešalcem. Pretok goste pepelne mase pa merijo s kontaktnim pretočnim merilcem Flovvtek 30/45 z dvojnim merskim razponom od 0 do 15 t/h in od 0 do 30 t/h. Flovvtek je vgrajen med vijačnim transporterjem in mešalcem. nem razmerju (8V/D) ter Cvv, ki vpliva na razmerje strižne vrednosti (pD/4L). Spreminjanje Cvv povzroča spremembe reoloških vrednosti goste pepelne mase in časovne spremembe fizičnih lastnosti pepela. Za ohranjanje konstantne koncentracije goste pepelne mase je potrebno uprabljati izbran Cvv. Izračun so opravili za navzkrižne logične relacije in za razmerje mase pretoka EF pepela proti skupni masi pretoka. Instalirali so tri avtomatske kontrolne merske enote; prvo za izračunavanje vhodna kontrola vnos merjenja podatkov TEXAS INSTRUMENTS PLC. hitrost vrtilnega kontrolnika masni pretok konstantna hitrost mešalca hitrost črpalke Oprema in instrumenti za merjenje Tlak goste pepelne mase v cevovodu se meri na petih različnih lokacijah. Prva je pri izstopu črpalne naprave za fleksibilnim spojem, naslednje pa na oddaljenosti 32, 93, 229 in 1231 m. Nivo padca tlaka med mešalcem in črpal no napravo se meri z uporabo Druck merilca tlaka, podobnega tistemu v cevovodu. Razlike so le v občutljivosti merjenja, ki znaša v tem primeru od 0 do 50 KPa. DPAS kontrolni sistem Pretok vode merijo s Process turbinskim merilcem pretoka, model PAFI/50/66, ki ima merski obseg od 6,6 do 66,0 t/h. Tudi oba motorja, na črpalki in mešalcu, sta opremljena z električnim regulatorjem moči, ki omogoča nastavitev moči v obsegu od 0 do 80 KW za črpalko in od 0 do 20 KW za mešalec. Celotna DPAS oprema je priključena na dva šest kanalna analogna registratorja, ki beležita dogajanje med začetkom operacije. Nadzor procesa, opazovanje, obdelava podatkov in drugi računalniški procesi so zaupani računalniku in programskim krmilnikom. Za normalno obratovanje je treba ohranjati konstantni volumski pretok ob konstant- merilec razlike tlaka Cw za nadzor dotoka vode, drugo za nadzor podtlaka črpalke, tretja pa je beležila nivo EF pepela v dozirnem lijaku. Obremenjeni sta bili predvsem prvi dve enoti, saj so se na tistih mestih občasno pojavljali močni turbulentni tokovi, ki jih povzročijo zračne blazine v dotoku EF pepela. Pri poskusnem obratovanju je bil rotacijski dozator voden ročno. Tudi kontrolna enota v črpalki je bila v primeru obratovanja črpalke na največji hitrosti preklopljena na ročno vodenje. DELOVANJE DPAS SISTEMA Odpravljanje tehničnih pomanjkljivosti Sistem DPAS je bil maja 1988 pripravljen za poskusno delovanje, prvi zagon pa je PREMOGOVNIŠTVO V SVETE stekel junija tega leta. Med poskusnim delovanjem se je na delu za dovod pepela in tudi na črpalnem delu pojavilo mnogo pomanjkljivosti. Največ težav je povzročil hidravlični kontrolni sistem za "S" kanal, ki ni deloval zanesljivo, zato so ob njem vgradili še paralelni elektrohidravlični sistem. Oktobra istega leta so poskusno delovanje končali. V tem času je DPAS sistem obratoval 492 ur. Nekaj sitnosti je povzročil tudi pnevmatski sistem za dovod EF pepela, saj je cev puščala. Napako so skušali odpravili tako, da so vgradili na vstopu cevi izolacijski ventil za ročno nastavljanje dotoka EF pepela v mešalec. Kljub temu je še vedno prihajalo do neenakomernega toka EF pepela iz silosa zaradi spreminjanja tlaka med transportom pepela. Odpravljanje težav je bilo zahtevno, kajti fluktuacija je povzročala močno zmanjševanje dotoka EF pepela do njegove popolne prekinitve. Zagon sistema Za zagon postrojenja najprej odprejo ventil za dovod EF pepela in poženejo rotacijski dozator s potrebno hitrostjo. Istočasno napolnijo sesalni del črpalke z vodo prek ročnega kontrolnega ventila. Ko se sesalni del napolni z vodo, je črpalka pripravljena za obratovanje. Delovanje črpalke ročno nastavijo na zahtevano zmogljivost. Potem odprejo regulacijski ventil na vstopu pnevmatskega dotoka EF pepela in s pomočjo ventila nastavijo predpisano količino pretoka pepela. Hitrost rotacijskega dozatorja in ventil pnevmatskega vstopa pepela nazadnje sinhronizirajo tako, da samodejno stabilizirata pretok E F pepela in Cw. Ustavitev DPAS sistema Najprej preklopijo kontrolni ventil za vodo na pozicijo "ročno" in zaprejo regulacijski ventil za dovod EF pepela. Rotacijski dozator in cev za dovod EF pepela očistijo in ločijo od sistema. Od sistema oddvojijo tudi črpalko in takoj pričnejo z izpiranjem cevovoda z aktiviranjem sistema za vodno čiščenje. Vstopne dele mešalca in črpalne naprave očistijo z vodo in pri tem odprejo drenažne pokrove. Cev med priključkom čistilne in črpalne naprave očistijo tako, da črpalno napravo poženejo v nasprotni smeri. Na začetku izvajanja poskusnega obratovanja DPAS sistema so cevovod čistili s čistilno kroglo, ki so jo vstavili v cevovod ob izstopu črpalne naprave, ki so jo nato pognali na maksimalno moč. Krogla je skupaj z vodnim tokom potovala po cevovodu in odstranjevala obloge. Ta metoda pa se ni pokazala za preveč uspešno. Ko so namreč kroglo večkrat spustili skozi cevovod, se je deformirala in prešla skozi ozka mesta, ne da bi odstranila obloge. Usedline so zamašile cevovod. Nato so izvedli poskus čiščenja cevovoda s čistilno kroglo iz odpadnih kosov gumitraka. Toda tudi ta se je hitro obrabila in neredko celo zastala v cevovodu. Zato so čiščenje cevovoda s kroglo opustili in montirali izplakovalni čistilni sistem z vodo. Ta ima max. pretok 30 l/s in hitrost 1,7 m/s. To zadošča za uspešno odstranjevanje oblog. SKLEP Obratovanje DPAS sistema v TE Vales Point je pokazalo, da je bilo pri transportirani količini 9300 ton suhega EF pepela za ohranitev želenega tlaka v cevovodu najbolj idealno razmerje snovi trdno/tekoče Cw=60%. Pepelno goščo so odlagali na brežino deponije pepela do višine 1150 mm, naklonski kot deponije pa je znašal 2 do 3°. Deponirani material se je osušil in strdil do te mere, da ga niti večje deževje v dveh letih ni opazno erodiralo. Maja 1992, skoraj dve leti po seriji poskusov, so na deponiji pepela izvršili in-situ raziskave gostote materiala na štirih različnih lokacijah, v laboratorijih pa so z vzorci pepela določili tudi max. suho gostoto in optimalno vsebnost vlage. Raziskave so potrdile, da površina deponije delno otrdi in cementira v skorjo, konec S.Hostnik, sektor za raziskave in razvoj ZAKON O DOHODNINI - OLAJŠAVE V Novicah št. 1, z dne 14. januarja, je prišlo do neljube napake pri postavki "olajšave". Pravilno besedilo se glasi: Spremenile so se postavke za otroke in druge vzdrževane družinske člane: - za enega otroka ali vzdrževanega družinskega člana z 8% na 10% povprečnega BOD v Republiki Sloveniji, - za dva otroka z 18% na 25% povprečnega BOD v Republiki Sloveniji, - za tri otroke s 30% na 45% povprečnega BOD v Republiki Sloveniji. Odstotki olajšav na kuverti za mesec december 1993 so pravilno obračunani! Navedimo še nekaj primerov za lažje razumevanje 10. člena Zakona o dohodnini (ULS 71/93): ...........................................odstotek olajšave en otrok ali vzdrževan družinski član ................10% en otrok in en vzdrževan družinski član...............20% (10+10) dva otroka in en vzdrževan družinski član ............35% (10+15+10) dva otroka............................................25% (10+15) trije otroci .........................................45% (10+15+20) Služba za organizacijo, nagrajevanje/izobraževanje in informiranje Sonja Kugonič O DENARJU Denar je blago, ki ga najdražje plačujemo, (ruski) Denar prihaja šepaje, odhaja poplesovaje. (nemški) Z denarjem lahko še celo bogove na pomoč prikličeš, brez njega niti ljudi ne moreš, (kitajski) Drag je kruh, kjer ni denarja, (nemški) Stotak je veliko, ko ga služiš, pa malo, ko ga trošiš, (finski) Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor - Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, mag. Boris Sa-lobir - Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15 - Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje. Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka. LETO DRUŽINE LET© 1994 ° MEDiAlRSDi® LET© DRUŽiiE GEiERALiA SKyPŠ«A ®Ri/lllACIJE ZDRUZEilM iAR®D®Y JE I P®SEBi® IREiSLU-CII J® LET® 199S RAZGLASILA ZA MED-IMRp>DW® LET® DRUZliEo Resolucija pravi, da si družina kot osnovna celica družbe zasluži posebno pozornost. OZN bo z vsemi svojimi instrumenti podprla sleherno dejavnost, ki je naravnana k razvijanju družbene občutljivosti in zavesti o pomenu družine za družbeni razvoj. Prizadevala si bo zagotovi temeljne pravice in svoboščine človeku - posamezniku, ne glede na to, v kakšni družini živi in kakšen je njegov status znotraj nje. Vsako posamezno zaokroženo okolje pa si mora samo oblikovati svojim razmeram primerne, postopno uresničljive in obvezujoče načrte. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zatrjuje, da razglasitev mednarodnega leta družine v Sloveniji ne bo le deklarativna, ampak da bodo tudi pri nas tekle nekatere konkretne aktivnosti. Vlada je zanje predvidela posebno proračunsko postavko, v skladu s priporočilom OZN pa je septembra lani ustanovila Nacionalni svet za mednarodno leto družine. V Nacionalnem svetu je štirinajst predstavnikov nekaterih ministrstev, organizacij in društev in, kot pravi dr. Tanja Rener, njegova predsednica, "sestavljajo ga tisti, ki so zainteresirani za to delo in ki se kot strokovnjaki na kakršenkoli način ukvarjajo z vprašanji družine". Nacionalni svet je na osnovi strokovno -informativnega gradiva OZN pripravil predlog slovenskega nacionalnega programa, s kratkoročnimi in dolgoročnimi dejavnostmi; organizirali bodo konference, seminarje, srečanja z družinsko tematiko, različne izobraževalne programe za otroke, spodbujali raziskovalno in publicistično delo. Glavni cilj dolgoročne aktivnosti Nacionalnega sveta pa je zagotavljanje višje ravni kakovosti življenja posameznikov in družin v Sloveniji. V okviru tega naj bi vzpostavili nacionalni raziskovalni program za področje družine in oblikovali posebno strokovno telo. To naj bi predlagalo ukrepe družinske politike in skrbelo, da bodo na različnih področjih /socialnem, pravnem, zdravstvenem, vzgojno izobraževal nem, prostorsko ekološkem.../ programi za družino sestavni del razvojnih in strateških usmeritev. Svet domuje v prostorih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikovi 5 v Ljubljani. Odprt je za pobude in predloge društev, združenj, posameznikov. Tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije bo kot nevladna in nestrankarska organizacija, ki vse svoje moči namenja otrokom in mladim ter družinam, nadaljevala s projekti na lokalnih ravneh kot tudi s prizadevanji za sprejem zakonodaje, naklonjene družini. Kaj pa ostali? Bodo celovito zastavljeni kakšni konkretni projekti tudi na lokalnih ravneh? Ali bodo rezultati resolucij segli do nas, do posameznikov, bomo res začutili, da se na tem področju v tem letu dogaja kaj več, kar bo ostalo med nami tudi v prihodnjih letih? Na mednarodno leto družine opozarja poseben grafični simbol: Grafični emblem mednarodnega leta družine je last OZN. Izdelala ga je švicarska umetnica CatherineLittasy-Rolier. Preprosto vizualno znamenje je nabito s simbolizmi. Srce, zavarovano s streho, dvoje bitij, ki, povezani drugo z drugim, oblikujeta še eno srce, namreč ne simbolizirajo le življenja in ljubezni, marveč tudi dom, toplino, skrb, varnost, bližino in toleranco. Poudarjena odprtost linij v tem grafičnem znamenju pa simbolno ponazarja družino kot temeljni zidak družbene zgradbe. Tudi naše uredništvo želi v vsaki številki Rudarja nekaj prostora nameniti tej temi. Vabimo vas, da pri tem sodelujete! Pošljite nam vaša razmišljanja o družini, o problemih, ki jih čutite, pa v kakršnikoli obliki družinske skupnosti živite, o medsebojnih odnosih med partnerjema ter med otroki in starši. Če ste literarno vešči, napišite kaj o življenju, problemih, lepih trenutkih v vaši družini, ali se odločite, da lahko objavimo vašo pesem. Če imate kakšno vprašanje, ki vas že dolgo gloda, zastavite ga, in če bomo menili, da bi utegnilo zanimati širši krog naših bralcev, bomo odgovor strokovnjaka, ki ga bomo prosili za sode- lovanje, objavili. Napišite, če ste prebrali kakšno dobro knjigo, ki vam je kot staršu odprla spet pot k otroku...Seveda se lahko skrijete za šifro, če ne želite biti podpisani. Oblikujmo stran pod tem, s sporočili nabitim simbolom, skupaj! Aca Poles F rane Milčinski Ježek PREPROSTA LJUBEZEN Le mežnar bo za pričo pri poroki in oltar brez rož bo in brez sveč. Zame pa boš zlat dragocen zaklad saj imam tako zelo te rad. Potem čez čas rodila boš otroka. Takle majčken fant bo, poniglav. Nič ne bo dobrot skusil fantek tod. Z nama šel bo najin križev pot. Pa vendarle bo rasel kot konoplja in spoznal bo ta začaran svet. In če bom pijan nate dvignil dlan, fant se zate bo postavil v bran. A kar na lepem bo odšel od doma, saj otroci vsi tako store. In že spet sama, vse preveč sama bova po teb blatnik cestah šla. A nekoč spomladi bom umrl. Ti preklela svet boš in boga. Morda za složno še stisneš mi roko in med nama vse končano bo. Saj takšno, draga, naše je življenje: smrt konča vse dobro in vse zlo. Potlej nič ni, veš, ne pekla ne nebes, ta svet pekel je in košček raja vmes. PRAZNIK 14.FEBRUAR JA JEV.ALENTINOVO Valentinovo pri nas ni poseben ali klasičen praznik. Gre za vrsto nadomestnega ali vrinjenega praznika, podobnega kot je, na primer, prvi april. Oba sta spomin na prastara živa praznovanja, le da ima prvi april pri nas precej daljšo tradicijo. Vendar pa se pri nas vedno bolj uveljavlja Valentinovo. Zamisel tega praznika seje pri nas pojavila leta 1991. Valentinovo je na zahodu zelo priljubljen praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, in je za današnjo rabo človeško gotovo zelo prepričljiv. Seveda gre tu kot pri večini drugih praznikov v koledarskem letu za tuje vplive, vendar se je ta prazik tudi pri naših sosedih le počasi uveljavil. Izvira namreč iz Anglije, odkoder seje razširil zlasti v Ameriko, se tam docela skomercializiral in se vrnil na stari kontinent ter ga po idejni, še bolj pa po trgovski plati, zavzel. Po starem angleškem verovanju je 14. februar dan prvih znanilcev pomladi. Tako poznamo sv. Valentina tudi na Slovenskem, saj star slovenski pregovor pravi, da "sveti Valentin prinese ključ od korenin" in so mu zato pravili prvi spomladin. To je dan, ko se, kot zatrjujejo stoletna pričevanja, ženijo ptički, ko se veselje po ljubezni in želja po dvojini zbudi v vseh živih bitjih. Valentinovo pa se preprosto imenuje zato, ker je god sv. Valentina. Kdo je torej bil ta možak, ki je nesporno zaslužen zato, da je dal ime dnevu ljubezni? Pravzaprav jih je bilo več, dva ali morda celo trije. Kakorkoli, vsi so po legendi umrli mučeniške smrti. Bili so pomembni, saj so jim ljudje priporočali v zaščito božjastnike, otroke, kijih lomi krč, bolne ljudi na želodcu in očeh. Pomagali so pri zdravljenju, svojo nesebično ljubezen do sočloveka pa so kazali tudi tako, da so vsem pomoči potrebnim pomagali z darili. Značilno za ta obdarovanja je, da se nikoli niso predstavili in dali prepoznati. V spomin na svetnikovo skromnost po običaju poklanjamo skromna darilca, pri čemer je nenapisano pravilo, da kadar darilca ne izročamo osebno, lahko ostanemo tudi anonimni. Angleži so si včasih na Valentinovo izmenjavali majhne razglednice, ki so imele čipkaste robove, na ljubezenskih risbah pa so prevladovali ptiči, srca in vrtnice. Zraven so pisali ustrezne verze. Nekdaj je bil čar Valentinov v tem, da so vse izdelali sami. Ljudska ustvarjalnost seje sčasoma stopila v gorečem prizadevanju industrije, da bi vse skomercializirala. V tem so seveda vodilni Američani, kjer se popularnost Valentinovega ne more meriti z nobenim drugim narodom. Nekaj dni pred 14. februarjem se v trgovinah pojavijo skladovnice daril: v obliki src so torte, bonboniere, milo, stekleničke s parfumi in pijačami, krožniki, šatulje in še mnogo drugega. S srčki so potiskani papir, blago, steklo. V papirnicah je naprodaj nešteto bolj ali manj duhovitih voščilnic vseh oblik in barv. Med vsem tem pa je najbolj tipično darilo za Valentina ali Valentino cvetje. Podariti smemo celo dva cvetova v šopku, saj simbolizirata pripadnost dveh ljubečih src. Pri vsem pa gre pri tem prazniku le za eno: z drobno pozornostjo razveseliti tiste, kijih imamo radi, kijih spoštujemo. Ne samo moža ali ženo, ljubimca, ljubico, ampak tudi otroke, starše, prijatelje, sodelavce. Prazniki lepote so redki. Še redkejši so prazniki ljubezni. In 14. februar, Valentinovo, je eden takih. Tih, oseben, za marsikoga neresen. Toda v tem nemirnem, s sovraštvom prepojenem času, zelo potreben. Samo en dan posvečen ne le zaljubljencem, ampak vsem, ki se imajo, imamo radi. po Veliki knjigi o praznikih Diana Janežič BONTON ČE NE VESTE, K(D)AJ JE PRAV- "KAŠLJA IN SLABIH NAVAD NE /TOREŠ SKRITI." ABHAŠKI PREGOVOR ZZJ........Cl» V nekaterih deželah se vojna proti kadilcem vedno bolj razvnema. Sodni sklepi postajajo potrebni, da razsojajo posamezne sporne primere in potrebnih je vedno več prepovedi. Na nobenem drugem področju, ki zadeva pravila vedenja v družbi, ne najdemo toliko netolerantnosti na eni in toliko neobzirnosti na drugi strani. Kadilci se počutijo diskriminirane, nekadilci trepetajo za svoje zdravje. “Kar je nekomu sraka, je drugemu slavček," natančno ustreza temi o kajenju. Sprostitev, užitek, dober vonj, udobnost, pravijo kadilci - smrad, kršenje osebnostnih pravic, zasvojenost, trdijo nekadilci. z \ Pri jedi, bodisi v zasebnem krogu ali v restavraciji, kadilci med posameznimi jedmi ne bodo posegli po cigareti, če so za mizo tudi nekadilci. Mnogim namreč vtem primeru pokvarite veselje in okus pri jedi. Prav tako morate vedno počakati, da vsi zaključijo z obedom. Torej ne prižigajte cigaret, dokler ostali še jedo. V tuj prostor ne smete nikoli stopiti s prižgano cigareto, saj vnaprej nikoli ne veste, kaj je tam dovoljeno in kaj ni. Za vse ostale situacije pa obstaja en sam nasvet: Vsak kadilec mora seveda že od nekdaj paziti, da oblakov cigaretnega dima ne spušča drugemu neposredno v obraz. Prav tako si lahko le nekateri filmski igralci privoščijo, da govorijo s prižgano cigareto v ustih, in še to le tedaj, če je tako zapisano v scenariju. Tudi ni lepo, če moški s prižgano cigareto v roki prosi žensko za ples (in seveda nasprotno). Nasploh velja, da s prižgano cigareto ne pristopimo k osebi, s katero se želimo seznaniti. Če pa se zgodi, da se na zabavi skupini kadilcev približa zapozneli gost, seveda nihče ne pričakuje, da bodo vsi pohiteli k prvemu pepelniku. Pepelniki so resnično namen- 3*5- namenjenem prostoru. Kajenje je prepovedano tudi v kinodvoranah, zdravniških čakalnicah ter v sobah in hodnikih bolnišnic. V zelo tesnih prostorih, kot so dvigala in avtomobili, je obzirnost še zlasti pomembna. Nekaj sekund v dvigalu lahko verjetno tudi “verižni1' kadilec zdrži brez cigarete. Na daljših avtomobilskih vožnjah je to seveda težje. V tem primeru pomaga pošten dogovor med sopotniki. Prijazno prošnjo: "Prosim, naredite mi uslugo in med vožnjo ne kadite. To me zelo moti. Lahko pa se večkrat ustavimo, da pokadite cigareto," morate upoštevati. pogovorite se in sprejmite kompromis. Doma ali v pisarni, na sestankih in prireditvah, po razmisleku in medsebojnem dogovoru se vedno najde rešitev, ki zadovolji obe strani. Daljše seje lahko na primer prekinete s krajšimi odmori. V pisarni se lahko dogovorite, da je kajenje dovoljeno z daljšimi presledki, nakar prostor takoj prezračite; seveda, če v podjetju ni prepovedano kaditi. V svojem stanovanju lahko gostom za "kadilnico" ponudite balkon, v večjih stanovanjih morda celo poseben prostor. V skrajnem primeru pomaga tudi odprto okno. jeni samo pepelu in ogorkom. Papir, sadne koščice in vse, kar lahko v stiku z žerjavico povzroči'neprijeten vonj, ne spada vanje. Uporaba velikega pepelnika (beri: tal) je groba kršitev pa tudi lončnice vam za cigaretne ogorke ne bodo hvaležne. Kot vidimo, ima kadilska strast tudi svojo ceno. Kadilec mora biti zelo obziren, če ne želi, da ga bodo zaradi njegove navade ljudje doživljali kot sovražnika, namesto da bi ga sprejemali kot prijatelja. iz knjige Inge VJolf Sodobni evropski bonton Kje je kajenje prepovedano? Jasno viden znak, da je kajenje prepovedano, morate vedno upoštevati, ne glede na to ali gre za prostor, kjer je kršitev kaznovana ali ne. To so na primer posebej označena mesta v restavraciji, določeni prostori v uradih in podjetjih ali kar v celotnih upravnih poslopjih. Povsod, kjer obstaja nevarnost eksplozije, je kajenje prepovedano, na primer na bencinskih črpalkah, v določenih predelih letališč ali na specifičnih delovnih mestih. Prav tako v javnih prevoznih sredstvih, v parkirnih hišah, v blagovnicah in -vsaj poleti - v gozdu. Da je kajenje prepovedano v cerkvah, muzejih, pokritih bazenih, vam mora biti jasno tudi brez zorilnih tabel. Prav tako v otroških v tujih kuhinjah. Tudi med gledališko predstavo in med koncertom si kadilci ne smejo prižigati cigaret, cigarilov, cigar ali pipe. Med odmorom lahko kadite samo v za to ŠPORT m REKREACIJA ŽENSKA REKREACIJSKA ODBOJKA 11. januarja smo obiskali žensko odbojkarsko ekipo (na sliki) med njenim rekreativnim treningom v telovadnici osnovne šole Šalek. V sedanji sestavi igrajo dekleta drugo sezono. Treninge, imajo jih ob torkih od 19. do 21. ure, obiskujejo: Ida, Jožica in Silva Kumer, Romana Pečovnik, Jožica Peterlin, Dijana Žagar, Blažka Bračič, Nada Gorogranc, Boža Serdinšek, Majda Lampret, Ana Špoljar, Slobodanka Gom-boc, Majda Korenič, Andreja Arandželovič in Marjana Podrzavnik. Na vprašanje, ali z veseljem obiskujejo treninge, so vse odgovrile pritrdilno. In dodale, da ne samo zaradi igranja odbojke. Druži jih prijateljstvo. Pogovarjajo se o tem in onem, pa tudi o službi. Večina jih je zaposlenih v rudniških skupnih službah. Rekreacija jih razbremeni predvsem psihično, naberejo pa si seveda tudi fizičnih moči. Ne obiskujejo pa samo treningov. Udeležujejo se raznih športnih srečanj in turnirjev, če le dobijo povabilo. Lani so sodelovale na I. državnem prvenstvu v ženski rekreacijski odbojki in zasedle peto mesto. Na novoletnem odbojkarskem turnirju so bile boljše, tretje. Do lanske jeseni jih je treniral Miran Božič iz Skupnih služb, potem pa je treniranje prevzel Matjaž Lihtineker. Matjaž je zadovoljen z udeležbo deklet na treningih, z njihovo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Želi si, da bi dekleta odigrala več tekem, da bi tako izboljšala svojo igro. Nekatera izmed deklet igrajo odbojko že dolgo. Tako Romana Pečovnik že 10 let in je po stažu igranja v ekipi najstarejša. Rada obiskuje treninge, še rajši pa tekmuje. Pri odbojki združi prijetno s koristnim in to ji je všeč. Z igranjem odbojke si širi tudi krog prijateljev, zato z rekreacijsko odbojko še ne namerava prenehati. Jožica Peterlin je zvesta odbojki 6 let. Meni, da je v našem podjetju veliko žensk, ki bi se rekreativkam lahko pridružile. Želi si, da bi bilo v občini več takšnih ekip, saj bi bila s tem večja konkurenca in tekmovanja bolj zanimiva. Jožica obiskuje tudi rekreacijsko telovadbo v osnovni šoli Gustav Šilih. Vse to ji popestri prosti čas, ker so treningi v primernem času, družina zaradi te njene dejavnosti ne trpi. Kot kapetanka ekipe se v imenu tovarišic in svojem imenu zahvaljuje trenerju Matjažu za njegovo požrtvovalno delo, ki ga opravlja brez plačila. Letos načrtujejo rudniške odbojkarice sodelovanje v občinski odbojkarski ligi, na turnirjih v Skalah, ob 3. juliju, v odbojki na mivki, na srečanju odbojkarjev na Ravnah na Koroškem in turnirju v naravi. Ob koncu pogovora so dekleta izrazila hvaležnost rudniškemu sindikatu za finančno pomoč, saj jim plača najem dvorane in nakup športne opreme. Drago Kolar KONEC POČITNIC ZA NOGOMETAŠE RUDARJA Čeprav je še zima in so prazniki komaj za nami, je za nogometaše Rudarjevih enajsteric konec počitnic. V četrtek, 13. januarja, so imeli prvi trening v spomladanskem delu prvenstva v sezoni 93/94 igralci članskega moštva. Med zimskim odmorom se ni zgodilo nič posebnega, vsaj kar zadeva igralce. Klub je zaradi šolskih obveznosti zapustil le Borut Arlič, ki bo odslej igral za Optimizem iz Ljubljane. Vsi drugi igralci so bili na prvem treningu dobro razpoloženi. Po besedah predsednika skupščine NK Rudar Janka Luknerja je cilj članske enajsterice uvrstitev na 10. mesto v prvi državni nogometni ligi. Priprave bodo potekale v glavnem v Velenju, nekaj možnosti pa je tudi za nekajdnevne priprave na Malem Lošinju. V prvi fazi bodo imeli nogometaši fizične priprave, v drugi fazi uigravanje in v tretji kombinacije in uigravanje. Med pripravami čaka igralce 49 treningov in okoli 10 tekem. Pogovarjajo pa se tudi o udeležbi na turnirju v Murski Soboti ob obletnici tamkajšnjega nogometa. Nekaj posebnega pa se je v NK Rudarju le zgodilo. Dolgo se je govorilo in prišlo je do menjave na trenerskem stolčku. Dosedanjega trenerja Draga Kostajnška je zamenjal večini dokaj neznan Borut Jarc. Prihaja iz Maribora in je prekaljena nogometna osebnost, kot je sam dejal. V nogometu je že od malih nog. Je bivši igralec in kapetan nekdanjega Maribora. Zadnjih nekaj let pa je uspešno treniral nogometaše v sosednji Avstriji. Njegovi prvi vtisi so, da se bo prijetno počutil v Velenju in pri delu v NK Rudar. S pristankom, da bo treniral prvoligaša, je prevzel veliko odgovornost. Nogomet je zanj šport, v katerem štejemo samo točke. Igralci se morajo po njegovem zavedati, da igrajo za te točke in za barvo in ime Rudarja. Le skupni napori in uspehi bodo na tribune vrnili gledalce, ljubitelje nogometa, ki bodo našim nogometašem še kako potrebni. S pripravami so začele tudi druge enajsterice. Trener mladincev Petar Buškovič in tehnični vodja Karlo Zlodej imata na razpolago vse dosedanje igralce. Tudi mladinci bodo imeli priprave doma v Velenju. Trener Buškovič pa dodaja:"Če bodo starši sofinancirali del priprav, bomo lahko nekaj tekem odigrali v slovenskem Primorju. Skrbi me le, kje bomo opravili taktično-tehnične treninge." ! Mladinsko in kadetsko enajsterico Rudarja čakata še po dve zaostali tekmi, in sicer proti Publikumu in Mavrici. (dk) ŠPORT m REKREACIJA SKLEP DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER 93 V soboto, 22. januarja, je bila v Restavraciji Jezero slovesnost ob sklepu delavskih športnih iger za leto 1993. S pokali in priznanji so bili nagrajeni najboljši športniki in športnice v našem podjetju, ki so tekmovali pod imeni obratov, v katerih delajo. REZULTATI: veleslalom - 1. J.mehanizacija, 2. Klasirnica, 3. J.Preloge, 4. Priprave, 5. J.Pesje, 6. J.Škale šah - 1. J.mehanizacija, 2. HTZ, 3. Skupne službe, 4. J.Pesje, 5. J.Preloge, 6. Priprave, 7. Prakt. izobraževanje ribolov - 1. Zračenje, 2. Priprave, 3. Klasirnica, 4. J.mehanizacija, 5. J.Škale, 6. J.Preloge, 7. J.transport, 8. J.Pesje, 9. HTZ, 10. PLP, 11. J.gradnje tenis - 1. Klasirnica, 2. J.mehanizacija, 3. Skupne službe, 4. J.Škale, 5. J.Preloge, 6. J.Pesje, 7. J.transport, 8. Priprave, 9. Zračenje, 10. J.gradnje mali nogomet l.liaa -1. J.Preloge, 2. J.Pesje, 3. J.mehanizacija, 4. Klasirnica, 5. J.Škale, 6. HTZ mali nogomet ll.liaa - 1. Skupne službe, 2. Priprave, 3. J.mehanizacija - remont, 4. J.gradnje, 5. Zračenje, 6. J.transport, 7. APS, 8. GOST mali nogomet veterani - 1. Klasirnica, 2. J.transport, 3. J.Škale, 4. J.mehanizacija, 5. Priprave, 6. J.Preloge, 7. HTZ, 8. J.gradnje, 9. J.Pesje kegljanje -1. HTZ, 2. Priprave, 3. Zračenje, 4. J.mehanizacija, 5. Klasirnica, 6. J.Preloge, 7. Prakt. izobraževanje, 8. J.Pesje, 9. J.gradnje, 10. J.transport rokomet -1. Klasirnica, 2. J.mehanizacija, 3. J.transport, 4. Skupne službe, 5. Zračenje, 6. Priprave, 7. J.Preloge, 8. J.Pesje, 9. HTZ, 10. J.Škale streljanje - 1. Skupne službe, 2. J.Pesje, 3. Klasirnica, 4. J.mehanizacija, 5. Priprave, 6. HTZ, 7. Prakt. izobraževanje, 8. J.Škale, 9. J.gradnje, 10. J.transport namizni tenis - 1. Zračenje, 2. Klasirnica, 3. Priprave, 4. HTZ, 5. J.Preloge odbojka - 1. J.Preloge, 2. Skupne službe, 3. J.mehanizacija, 4. Priprave, 5. Klasirnica, 6. Prakt. izobraževanje, 7. J.gradnje, 8. J.Pesje, 9. Zračenje veleslalom ženske -1. Skupne službe streljanje ženske -1. HTZ, 2. Skupne službe Med podeljevanjem priznanj Mali nogomet SPORTKLUB VELENJE -DRŽAVNI PRVAK Na Ptuju je bilo 29. januarja III. državno prvenstvo v malem nogometu. Na njem je sodelovalo osem klubov malega nogometa, regijskih prvakov Slovenije. Ekipe so bile z žrebom razvrščene v dve skupini; velenjski Sportklub je igral v skupini s prvaki Maribora, Gorenjske in Ptujske regije in se uvrstil v polfinale. V polfinalu sta bili odigrani tekmi med Poetovio Ptuj in Inženiringom Šarbek iz Ljubljane - rezultat 5:4, ter Sportklubom Velenje in Križevci -rezultat 4:1. V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Sportkluba in Poetovie Ptuj. Rezultat je bil neodločen 3:3 in po streljanju kazenskih strelov je postal državni prvak v malem nogometu Sportklub Velenje. Na državnem prvenstvu so razglasili tudi najboljšega igralca, to je postal Boris Tomažič, in najboljšega strelca, to je bil Zvone Čosič. Oba sta člana Sportkluba Velenje. Po izjavah vseh sodelujočih je imel Sportklub tudi najboljšega vratarja, Milka Verbotna, vendar organizator ni hotel vseh lovorik prepustiti Velenjčanom. Z naslovom državnega prvaka se je velenjski Sportklub uvrstil tudi v tekmovanje za evropski pokal v malem nogometu. Velenjčane pa čaka konec februarja še tekma za super prvaka Slovenije z Metalcem iz Maribora. Sportklub Velenje obstoja od leta 1988. Njegov prvi predsednik je bil Pankrac Semečnik, nato pokojni Roman Terglav, sedaj pa ga vodi Boštjan Aljaž. V šestih letih delovanja je dosegel nekaj lepih uspehov: dvakrat je bil peti v I. ligi v malem nogometu v takratni Jugoslaviji, dvakrat pokalni prvak Slovenije (1991,1992) in zmagovalec turnirjev v Siofoku na Madžarskem, v St. Veitu in Spittalu v Avstriji. Klub je poznan tudi kot organizator vsakoletnega mednarodnega tekmovanja v malem nogometu (lani je bilo to tekmovanje že enajsto!). Sedanjo ekipo Sportkluba seštavljajo: Milko Verboten, Viki Hrast, Adem Biščič (vodja), Zvone Čosič, Boris Tomažič, Emir Huselja, Ruda Kaligaro, Boštjan Aljaž, Cveto Lazič in Janko Pogorevčnik. Sekretar kluba je Zdravko Golob, za opremo in prehrano pa skrbi Jože Bernjak. Generalni sponzor Sportkluba za njegov nastop na omenjenem državnem prvenstvu je bil RLV. □ Diana Janežič REPORTAŽE LETNIK 1968 Pred četrt stoletja so prejeli spričevala o opravljeni rudarski poklicni šoli. Segli so si v roke in se iz sošolcev prelevili v sodelavce. Za krajši ali daljši čas. 32 jih še danes dela v RLV, drugi so odšli po Sloveniji, v tujino, našli druge poklice, drugo delo. Slavko Volf, Ludvik Kavčnik, Milan Gorjup in Drago Trkulja so bili tisti, ki so si zamislili in potem 11. decembra lani tudi izpeljali srečanje letnika 1968. Na vabila se je odzvalo okoli 30 nekdanjih sošolcev in štirje takratni inštuktorji: Stane Kovač, Franc Setinšek, Alojz Rajter in Anton Sevšek. Za uvod v srečanje so se zbrali v Novih Prelogah, kjer so veliko o RLV zvedeli od tehničnega vodje premogovnika Marjana Kolenca, si ogledali film o RLV, sobo dežurnega rudnika in reševalno postajo. Za družabni del srečanja pa so si izbrali Restavracijo Klub. Tam so stekli pogovori o spominih na preteklih 25 let, posebej pa na tista tri leta, ki so jih v šolskih klopeh presedeli skupaj. Nekateri so na srečanje prišli od daleč. Tako, na primer, Ivan Petančič, ki je doma v Novem mestu. Leta 1965 je prišel v rudarsko šolo v Velenje, ker doma ni bilo dovolj denarja za šolanje štirih otrok. Rudarski poklic so imeli v družini, kajti rudar je bil Ivanov praded, stari oče in oče. Ivan je ta poklic sicer spoštoval, njemu pa vendarle ni bil pisan na kožo. Šolo je uspešno končal, devet mesecev potem delal v RŠC, odslužil vojaščino in se vrnil, potem pa je bilo njegove "knapovščine" konec. Vzrok je bil spor na zdravniškem pregledu po vrnitvi od vojakov, ko so nenadoma ugotovili poškodbo hrbtenice. Ivan je zatrjeval, da je to posledica dveh nezgod v jami, ko je bil še učenec, toda tega nihče ni hotel priznati. Ponudili so mu zunanje delo, kar pa ga ni zanimalo. Vrnil seje domov in se izšolal za poklicnega šoferja. S prometno nesrečo se mu je zameril tudi ta poklic. V začetku sedemdesetih let je prišel v "domačo" Krko, si pridobil interne kvalifikacije in - ostal. Kasneje je končal farmacevtsko procesničarsko šolo, zdaj pa končuje kemijsko farmacevtsko tehnično šolo. Dela v sektorju za proizvodnjo surovin - antibiotikov, encimov za veterino. S svojimi sošolci iz rudarske šole prijateljuje vsa leta. Na šolska leta ga vežejo prijetni spomini in spoznanje, daje takratna šola učence naučila delati, spoštovati ljudi, stvari in vrednote. Z drugega konca Slovenije, iz Murske Sobote, je na srečanje prišel Aleksander Pucko. Tudi njega so v Velenje primorale družinske razmere. Rudarskega poklica pa nikoli ni opravljal, saj se je takoj po končanem šolanju vrnil v domači kraj in se zaposlil v Muri. V njej dela še danes, sedaj je varnostnik. Kljub temu je vsa leta ohranjal stike s sošolci iz rudarske šole, med ogledom RLV pa mu je bilo zelo všeč, daje velenjski premogovnik tako sodobno in uspešno podjetje. Čisto drugačno zgodbo pa je povedal Belokranjec Cveto Kajin, doma iz Vinice. Začetek je bil enak - v družini z osmimi otroki ni bilo dovolj denarja, zato se jim je brezplačno šolanje v rudarski šoli v Velenju ponudilo kot dobra rešitev. Cveto je tri leta tudi delal kot laborant v RŠC. Potem pa je spoznal svojo bodočo ženo, ki ga je "speljala" v Gorenjo vas pri Škofji Loki. Začel je delati v Jelovici, kasneje pa je prišel v Rudnik urana Žirovski vrh kot delavec Geološkega zavoda Ljubljana. Danes je eden od 140. delavcev v ekipi, ki opravlja postopek zapiranja RUŽV. To so le tri od zgodb, ki so jih obujali nekdanji sošolci tisto soboto zvečer. Kakorkoli so obračali, pa so vsi ugotavljali, da je petindvajset let, kolikor je minilo od njihovih skupnih šolskih dni, lepa obletnica. Diana Janežič Šolska cvetka Janez se muči pri svoji domači nalogi iz matematike. "Ati, kako se poišče najmanjši skupni imenovalec?" "Ja, strela, saj tega smo pa iskali že takrat, ko sem jaz hodil v šol!" 10 PRAVIL, KAKO SE ODVADITI TV! 1. Ne glej je in ne poslušaj, saj ni tvoj bog! 2. Vstani zgodaj, tako boš zgodaj zaspan, dremati pa se ne splača pred ekranom! 3. Ne vzgajaj s televizijo svojih otrok, to je vendar tvoja najprijetnejša dolžnost! 4. Če si že moral kupiti televizor, bo škoda še večja, če boš sedel pred njim! 5. Vsi programi so slabi, več jih je, težje najdeš dobrega! 6. Vsi dobri filmi so že bili v preteklosti, zato jih sedaj ni več mogoče gledati! 7. Če te že premaga skušnjava, da bi gledal televizor, ga glej ugasnjenega; tako se ga boš prej naveličal! 8. Najlepše dokumentarne oddaje o življenju v naravi se niti primerjati ne dajo z občutki, ko greš sam ven! 9. T udi politika ima svoje meje, pokončaj jo z rdečo tipko! 10. Ko boš vse skupaj premislil, tvoje razočaranje ni vredno, da bi ja gasil s TV! Marijan Lipičnik Nekdanji sošolci v preloški prezivnici REPORTAŽE AKTIVNI ODDIH ZA RUDNIŠKE UPOKOJENCE 19. številka Novic, kije izšla novembra lani, je prinesla vabilo na sedemdnevniponovoletni oddih v Šmarjeških Toplicah. Kljub ugodni ceni in plačilnim pogojem, a morda za delavce malce neugodnemu terminu - prvi teden v januarju je bil odziv med njimi majhen. Zato pa se je prijavilo več upokojenih delavcev in organizatorja - služba za zdravstveno preventivo in rudniški sindikat - sta se odločila, da speljeta akcijo v glavnem zanje. V nedeljo, 2. januarja, je v Šmarješke Toplice prispela skupina 105. upokojencev, med katerimi so nekateri povabili s seboj tudi svoje zakonske partnerje ali partnerke. Ta prvi dan so porabili za privajanje na novo okolje, v ponedeljek pa jih je že čakal zdravniški pregled in "dodelitev" terapij vsakemu posebej. Ponedeljek so sklenili z "rudarskim večerom", v katerem so iskali srečo - in dobitke - na tomboli ter zaplesali. Potem pa se je začel program aktivnega oddiha. Dopoldneve so jim zapolnile terapije, takšna in drugačna rekreacija, popoldneve pa sprehodi, izleti do Novega mesta, Stične in še kam. Seveda je vsak Rudarski večer s tombolo in plesom imel tudi nekaj časa, ki ga je lahko porabil čisto zase in po svoje. Tako prav gotovo nikomur ni bilo dolgčas in kar je še pomembneje - brez koristi za zdravje in dobro počutje. Zadovoljni so bili že s tem, da so imeli priložnost udeležbe na takšnem oddihu. Zato so obema organizatorjema iskreno hvaležni. Delavci našega podjetja so v Šmarjeških Toplicah poznani in zaželeni gostje, prav tako pa’je ustrežljivost in prijaznost osebja teh toplic poznana med našimi delavci. Z njimi kot organizatorji in udeleženci zdravstveno preventivnega aktivnega oddiha namreč spdelujemo že več let. Več o tem je povedal referent službe za zdravstveno preventivno rekreacijo v RLV Boštjan Aljaž: "Vsi naši delavci se vračajo z oddiha v Šmarjeških Toplicah zelo zadovoljni. V tem okolju čutijo domačnost, ki je drugje ni. T udi sam sem bil že velikokje, pa se mi zdi, da nisem nikjer užil toliko domačnosti, gostoljubnosti, prijaznosti kot v Šmarjeških Toplicah. To je v ljudeh. Večinoma so domačini in živijo s krajem in toplicami. Ta občutek, ki ga dobi gost, odtehta dejstvo, da imajo nekatera zdravilišča boljše bazene, športne terene, nudijo drugačne storitve... Zadovoljiv odnos ose- bja do gostov je pač težko nadomestiti zgolj z objekti. Prav zaradi tega bomo v Šmarjeških Toplicah še izvajali naše zdravstveno preventivne programe aktivnega oddiha." Diana Janežič Strokovna knjižnica NABAVLJENE KNJIGE V LETU 1993 1. Rudarstvo Ocena metod in organizacije dela pri izgradnji jamskih komunikacij v RLV Kratki kurs simulacije rudarskih sistema primenom digitalnih računara Programiranje i optimiranje Mehanika v transportu in rudarskem strojništvu Termodinamika stisnjenega zraka 2. Varstvo pri delu Pravilnik o VPD pred nevarnostjo električnega toka Viličarji v notranjem transportu Prah v proizvodnji Priročnik "delaj varno - delaj pravilno" Priročnik DVD P pri notranjem transportu Priročnik DVD P pri varstvu pred požari 3. Računalništvo, informatika Podatkovne baze Duattro Pro for VVindovvs Microsoft VVord for VVindovvs VVindovvs 3.1 Excel 4.0 for VVindovvs VVord Perfect za DOS in VVindovvs Microsoft DOS 5.0 Using VVord perfect 5.1 4. Ekonomija Ekonomika in organizacija dela Logistika v proizvodnem podjetju Uvod v računovodstvo Praktikum za računovodstvo Matematika za računovodje in finančnike Mednarodni računovodski standardi 1991/92 Statistične metode za ekonpmiste 5. Pravo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem Zakon o varstvu konkurence Zakon o trgovini Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij z modeli aktov za lastninsko preoblikovanje Vzorci gospodarskih pogodb 6. Management Kariera kot spreminjanje Organizational Entry Assesment Centers in Human Resource Management Management Podjetništvo, politika podjetja in management Planiranje poslovanja podjetja 1, Pedagogika, psihologija Izobraževanje in trg dela Odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja Umetnost učenja Človek v stiski Znanstvena podoba osebnosti Osebnost in vrednote, Pota do človeka Moč pozitivnega mišljenja, Skrita moč osebnosti 8. Slovarji, letopisi, statistika Statistični letopis energetskega gospodarstva RS 1990,91 Statistični letopis Republike Slovenije 1992 Angleška poslovna korespondenca Angleško-slovenski, slovensko-angleški slovar s področja telekomunikacij