SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-. jen v severozapadu Z. ji p. Uspešen za ogiaše-vatip. SLOVENIAN NEWSjjl An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. l etnik Hi. _UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPAÜÜ ZEDÌNJENÌH DRZÄv7 GLAS ILO S !j lip narodov položen. ,va velika Wilsonova zmaga. Predsednik obišče opustošene bojne kraje na Francoskem. inarodna uprava bivših nemških kolonij. Italijani hočejo na vsak način Reko. translation filed with the postmaster at Calumet, Michigan,on Jan 31.19 19 B^redby the act of Nov.8,17, CALUMET, MICHIGAN, 31 Jan. 1919. Predsednikova družba sh JH vozila v avtomobilih, Ko je bila družba v gozdu Bellean. kjer je je to priporočal v svojih“ «griz.2lj. jan. — Mirovni za-jiilii kongres je na včerajšnji li seji soglasno spre jel načrt rnarodov, ki je bil predložen. yjt.ii je bil Korak, da se prepreda vojna v bodoče in da se ..pijejo tisti, ki so zakrivili suino katastrofo .zadnjih Miki. vinares je izvolil odbor petnaj-: mož. la tvorijo pno J| r ivizo-30 vodstvo lige narodov. Prediali Wilson je načelnik tega len.Odborniki so: Wilson in mre za Združene države; Cecil i,Smuts za Veliko Britanijo; lioiirgeosis in Ferdinand Lasnim Francijo; Orlando m V »olia za I tal i j o ; Gnida in Očja špansko. Odborniki manjših » kodo imenovani pozne- ^.‘Or ima nalogo izdelati prali toluol ju katerih bo liga na-■' funUciori ^wgres je tudi soglasno in spremembe sprejel štiri reso-taiiu- konference voiike pe-p' določajo: :jo petnajstih delegatov— petorica imenuje izmed se-va in pet- je imenovanih ^delegatov manjših držav— '"doga je dognati kaznoval-%rorno8t za vojno. Komi-!llüra zaključiti, kdo je zakri-predložiti fakta v zvez' »]«n mednarodnega zakona 111 Nemčije in njenih za-^hikom vojne na suhem, mo-'''■raku, koliko so zakrivi: "iez»t* osebe v sovražnih " vStevži člane generalnega '"druge individuje brez ozi J0'*11 'iončiio komisija izde-Krt A proceduro,kako se bodo lili. ,"'s'Jo petnajsiih članov pri ^'opata veliko petorico po ^ta in p0 eden delegat iz p1 (irške, Poljske, ßumun-j-rMie. Naloga te komisi-“"at> svoto vojne odškod-1° imajo plačati sovražne ko’iko so v stanu plača-kak način ter v kolikem Fa diti odškodnina plača- "'»'jo Zasto drži petnajstih mož, pri 'ata pet velikih zavez-Hv po dva delegata, pet G "Hov po izvolijo druge te komisije je proti anie vposlevanja delavcev ^ ^Nnega stališča in pripo ^ ^“g'esu potrebna sredstva , slalno organizacijo te vr-Pestovala v K6 narodov .'bodoče po na- '° Petnajstih mož — ve-J lca imenuje jie dva, os-c*rzave Pa Pet— iNn, jT in predložiti kon- °^a .le preučiti vprašanje 6 kontrole pristanišč. P* > : vna priporočila. 'i» ^sedanje krongresa je ° °b treh popoldne v l'aix, toda brez kak- ,0tl'.l kakor prvič. Ole. ^ sopet predsedoval in na njegovi desnici je bil Wilson z vso ameriško delegaci];». na levici pa Lloyd George z angleško delegacijo;-ostali delegatje so sedeli ravno lam, kakor na prvi plenarni seji. ho je Clemenceau naznanil, -da je liga narodov prva točka dnevnega reda je Wilson pršil za besedo in v daljšem govoru razloži) pomen lige. Wilson je dejal, da je liga narodov edina garanci ja za trajni mir. Kongres zboruje v čudnih časih, v dobi, ko je svet poln različnih nazorov in neštete ideje se križajo z drugimi neštetimi idejami. Ali eno je glavno: Narodi vsega sveta hočejo in zahtevajo mir, ki bo res mir. Liga narodov morda ne zadodol p vseh vladajočih krogo v. ah to je postranskega Domena; glavna stvar je, da je ljudstvo za-j dovoljno. Poglavitno pravica in j da zadovolji trajni mir.—Amerika se tol ilio ne boji zase, kakor se boji za druge narode; Amerika je bo svoji naturili legi precej zavarovana prpti napadom od zunaj, niso pa razne države v Evropi in drugod. Zato pa hoče Amerika ne iz strahu, temveč iz ljubezni do miru drugod delovati z vsemi si lami, da več ne pride nikjer do vojne. ,— Gospodje, izbrani razredi človeštva niso več vladarji. Usoda človeštva je danes w rokah priprostoga ljudstva vsega sveta. Zadovoljite lj udstvo in verjelo vam bo, da ste pravični in. mir bo tukaj ; ako ga pa ne zadovoljite, tedaj lahko storite, karkoli hočete, trajnega miru na svetu ne bo. Mi nismo tukaj gospodarji narodov, temveč smo tukaj zato, da damo ljudstvu možnost, da si oni samo povsod voli gospodarje, da se ono vlada, kakor si samo želi. nie pa, kot bi mi želeli. Wilsonove besede so padale, kakor jeklo ob kremen : bile so prepričevalne in nepobitne. Za njim so na kratko govorili Lloyd George, Orlando in Bourge-osis. Vsi so podpirali resolucijo za ligo narodov. Pariz, 27. jau. — Danes popol dne ob treh je. bila otvor jena tretja plenarna se|a mirovnega kongresa. Predpoldne so zborovali razni odbori, ki so bili imenovani v so-boto. Istročasno so delegatje manj-ših držav imeli sestanek, na katerem so volili svoje člane, ki imajo nadopolniti omenjene odbore po-sklepu sobotne plenarne seje. Predsednik Wilson je eno uro pred otvoritvijo plenarne seje študiral načrt južnoafriškega geno rala Smutsa za ligo narodov; pred seboj je imel tudi načrt francoskega eksperta Bourgeosiss. Wilson upa izrčrpati, kar je dobrega v teh načrtih in dodati svojemu načrtu . Wilson le b:l danes videti truden. V cerai je obiskal v spremstvu soproge, admirala Greysona in par drugih Chateau Thierry Rheims, gozd Bellean in druge točkah”. v, ‘x Pariza se poroča, da je au- anieriska mornarska pehota prvič „Lsp. • . gl< aki kialjevi \ojni s\et vsprejel M ilsonovo teorijo o mednarodnem ustavila nemški naval proti Parizu. se je Wilson odkril in s svečanim molkom poslušal polkovni- upravljanju [bivših nemških ko- , v TU ur , rtni-i- Zastopniki drugih angleš- ka L. M. VVatsona, ki mu je jio- | 5pa, takovcev v Wilhelmshaven., državice, kakor sta Belgija in Sr-j^a kmalu zatem, ko se je pr,-bi ja, ki sta bili od začetka v vojni-hi morale imeti več zastopnikov |j kut pa tiste državice, ki so stopil« j- pozneje v vojno, ali ki sploh niso j Poljska republika pripoznana. bile aktivne na bojišču, kakor imprimer Brazilija. Na sobotni seji, so vsi delegatje posegli zaradi tega vprašanja; naredili le Japonci, k, po svoji ;adde)ek /d,. ^ stari navadi temeljito molče pri vseh sejali in poslušajo. Robert Lansing, ameriški državni tajnik, je član komisije, ki 'ma dognati, odgovornost za vojno ulstrskega predsednika -in kakšna kazen trnka na jvečfje ^-kija. v debato izjemo soy, True translation filed with the post master at Calumet, Miehgian, on Jan 31 T9, asrequired by the act of Oct.6 7 Washington, 29.jan.— Državni žav je danes pri— poznal novo provincijonaluo , polj-s ko vlado. Dotično noto je odposlal tajnik Lansinga po Wilso-,novem naročilu na poljskega mi— Baderew- zločince na svetu. Gordon Hewart zastopa Anglijo v tej komisiji.Tar. deati in Larnaude Francijo, Scia-ljo in Raimondo pa Italijo. London, 28. jan. Pariški poročevalec lista Mail piše da je predsednik Wilson predložil načrt glede upravi! bi viših nemških ko-louij. On priporoča nekako mednarodno upravo. Glavna točka tega načrta je, da bodo posamezne vlade prisiljene upravljati te kolonije in sicer pod kontrolo lig narodov. Angleži temu načrtu ne nasproti,jejo.kar se tiče kolonij v Afriki, druge vlade, zlasti portugalska in francoska pa nič kaj posebno ne odobravajo načrta. Kar se tiče kolonij v Pacifiku zahteva Avstralija žase Novo Gvinejo in Bismarckovo otočjej Nova Zelandija zahteva Samoo, Japonska pa sega po Maršalskih in Karolinških otokih. Ti otoki so bili po neki pogoebi iz 1. 1916 obljubljeni Japonski, toda Zdr. Države se pa upirajo tomu, da bi jih Japonska zaseala. Japonski delegati so jezni in zelo vznemirjen in nastojajo na tem, da se jim izročijo otoki, kakor jim je Lilo obljubljeno. Ti otoki so sedaj najvecja in najnevarnejša sporna točka na mirovnem kongresu. Wilson nasprotuje želji Japoncev radi tega, ker se boji da bi njegov ugled-doma v Ameriki zelo padel, ako bi Japonci zasedli te otoke v severnem Pacifiku iu da ne bi nič kaj rad stopil s tako novico pred novi, njemu sovražni kongres v mesecu marcu. [talijanski delegati očitno m jasno izražajo 'svoje zahteve po Reki in vstrajajo na tem, da se jim da del dalmatinskega obrežja kakor jim je bilo obljubljeno v londonski pogodbi. Oni pravijo, da je Wilsonovo stališče glede Beke popolnoma nasprotno njegovi iz ■ “ narodov’ kraje iapadrie 8ronte v dotičnem javi 'o samoodločevanju Mr.Lansing je častitalPaderevskiju na tem, da je postal načelnik pol-ske vlade ter je dejal, da bi bile Zdr. Državo vesele stopiti v dip-lomatično zvozo z novo poljsko državo kaitor hitro mogoče. Narodni poljsko ameriški odbor je nocoj poslal predsedniku Wil. sonu brzojavno zahvalo.V obelodanjeni izjavi pravi ta odbor “da ie pripoznanje poljske vlade pod vodstvom Paderewskija, črn Ki se popolnoma strin ja z visokimi ideali, s katerimi je Amerika stopila v vojno in z ideali, ki so vodili predsednika od začetka na-prej. Pariz 29. jan,— Vrhovni svet je danes zaslišal jioljskega zastopnika A. V. Dmovtikija in dr. K. M. Kramarz, zastopajočega Ćeho-Slovake z ozirom na spopade poljskih in češko-slovaških vojaških četna dotičnih mejah. Zaslišanje je bilo posledica svarila vrhovnega sveta proti zasedenju ozemlja s silo in obojestranski zastopniki so morali razložiti vzrok spopadov in pa obljubiti, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali. Roji v arh angelskem distrik-tu. True translation filed with the post master at Calumet chigan on Jan 31 1919 as re.juirel by, the act of ct 6 19)7 Arhangelsko 29. jan. — Ako. ravno so sovražne patrolev dati k i z ameriškimi in zauezniškimi prednjimi postojankami na vseli sektorjih, vlada na skoro celi fronti precejšen mir. Bolševiška artilerija ob reki Dvini še vedno obstrel. J uje in včera j je bilo opazovati ži-valmeje delovanje v od seka K ad is h Patrole, ki so se približale do dveh milj novim zavezniškim postojan-kam ob Vagi, so se umaknile, ku so bile obstreljevane. Arhangelsko, 28. jan. —Ameriške in zavezniške čete južno od tu so izpraznile mesto Sliegova-rsk včeraj iu so ee pomaknile deset milj bol j severno. Bolševiki so nadaljevali z obstreljevanjem ame riških in zavezniških postojank ob 1 arasezo m Lnlgas. y (lete, ki so zapustile Shegovarek so ustavile danes svoje umikanje proti severu in so zasedle nove postojanke pri F s talpa oli strate-gično važnem ovinku reke Žaga. Nove postojanke so utrjene. Omsk, 25. jan.— Uradno poročilo javlja, da so bolševiki zasedli mesto Orenburg, glavno mesto istotpko imenovane pokraji-he na desnem bregu Urala.General Dutof, poveljnik antibolševiških čet, se jo umaknil - v severovzhodni s inferi. Bolševiška kontrola nad Taškentom glavnim mestom ruskega Tur kes Hiitana je propadla, ko je ko-misijonar Assipov z dvema regimentoma infanterije in enim regimentom kavalerije se uprl m zasedel mesto in železnico. Vsi bolse-viški komÌ8Ìjonarji so bili ustreljeni. stei je poklic.il vojaštvo iu dal vel je Streljati, ko množica ni notala ubogati razprši. povelju da se» Srbski kralj Peter nevarno bolan. Bazel, Švica, 28. j„n- — Stanje Sroskega kral ja Petra, ki je bil 'že dalj časa bolan, se je zelo poslabšalo m potom poročil iz Ljubljane je v jako opasueni položaju, ['re*, stolonasle laik Alekganderjje na. potu k očetovi bolniški postelji. RuskPvojni minister ujetnik. Bazel, 28. jan. Trolzify, bol-, ševiški vo|ni in montanèlli mi-1 nister m pobegnil iz Narve, potem-ko so bile bolševiške čete od Est-honcev pobite, ampak je bil ujet. Tako se jioroča iz Libaue. Isto po~ ročilo tudi pravi, da ste bili po. krajini Esthonia in Livonia s po-, močjo I* inakili cel popolnoma očiščeni bolševikov. Pariz, 27. — Sem se poroča, da. so lituvanske čete popolnoma po»-, razile bolševike so Kotze-dary, med Kovino in Vilno. Bol.< ševiške izgube so velike in so iz-gubili 9500 mož na ujetnikih»,, Lituvnnci se pomikajo proti Vil-»,,-, ni. Princ Max kandidat za predsednika nemške repub-»> like. Amsterdam. 29. jan. — Friucyy Max badenski, bivši nemški kan celar ho od nemških socijalnih demokratov imenovan _koi njihov” kandidat za predsednika nemške», republike, kakor ?e brojavno po*^/ roča iz Dunaja. Velik požar v kaznilnici. Hindenburg še vedno zvest ^ cesarju. True triinslation filed with the pos r master at Calumet Michigan on Jan, 31 1919 as required by the act of 0ct6 1917 Pariz, 29. jan. — Echo de Baris Iporoča, da Feldrnaršal Von Hiitdenburg vedno deluje nato, da bi se bivši nemški cesar povrnil v domovino potem, ko se bo sestala narodna skupščina. Vodilni nemški obrtni krogi v Westfaliji baje pod pirajo to agitacijo. Isti častnik dalje poroča, da je cesai pisal ministrskemu predsednik» Ebertu, da je pri volji sprejeti lqerokoli domovanje v Nem. čiji fe mu bo dovolilo. Ebert je odgovoril, da imr edino narodna akupščina o tem odločevati. Ukrajinci poraženi. True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on Jan 31 1919, as required by the act of Oct, 17 London. 29. ja».— Uradna brezžična brzojavka iz Rusije j,oroča, da je bila ukrajinska kmečka armada potolčena od ukrajinskih sov|etskth čet m da so le te zasedle Yeka termos lav, glavno mesto avnotako imenovane pokrajine v južni Rusiji. Brzojavka pristav-ja: Sovražnik beži v neredu proti izviru reke Eneiter. Naturalizirani e tujerodnih vojakov. Washington, 29. jan. Aineii. kanski voju-ui na Francoskem, kj so tu je zemskega rodu in še niso bili »aturalizovani, bodo dobili državljansko pravico takoj po njihovem povratku v Ameriko, ako tako žele. Dosedaj je prejelo 160, 000 inozemcev na ta načini ameriško državljanstvo. True translation filedjwith [the pos master at Calumet, ichigan, on Jsn 31.. 1918, as required by the act ofOeU 917 Lea veils worth, 29. jan.— Dgenj je nocoj skoro popohioma uničil tukajšiie zveziiie kazmlniške ba-rake. Skoda se ceni na 100,000 dol. Poleg tega je bilo uničene obleke v vrednosti $Gu.000. Okrog poslopij so dali vojaški kordon in kaznjenci so pomagali gasiti o-genj. Poveljnik Gol. Rice ni hotel raz-/, pravi jati o škodi in uzroku požara. . Oblasti so vpeljale strogo preiskavo Burni se,da je bil ogenj pod-tokn jen. Oh času požara se je nahajalo v barakah 3500 vojaški kažnjen-. Izgredi v Mariboru. Ljuoljana, 29. jan. — Iz Maribora se poroča, da šotam nastali zelo resni nemiri ob prihodu neke ameriške komisije. 1 oroča se, da je bilo pet oseb ubitih m 30 ranjenih. General Majstei Od Jugoslovanske armade je napravil zopet ìed. Brzojavka iz Londona poroča da so se pričele poulične demonstracije, ko se je izkrcala neka ameriš-ka komisija, ki je prišla tje v zia koplovih. Demonstranti so bili mariborski Nemci- General Maj- co v. V momentnem Času. Ko prebiramo v sedanjem časa»; poročila cenzure zjed. Držav ki javlja da je vmrlo zaradi Influenc* v 40 večjih mestili nič manj »ega» 111.688 oseb. je nam imeti geto*< vo mero telesne zmožnosti das» obrani bolezni. Znižana fizična-moč daje bakteriji moč, da tem ložje izvrši svoje rsodopolno delo. Najbolje zdravilo proti gori omenjenim neprilika!» je gotovo, Tnnerjevo ’Grenko Vino katero vsebu je, d voj n i rezulttat;ono izčisti drob in zraven tegaojači celo tek». Dobi se po vsili lekarnah poi $1.10. Drugo zdravilo ki bi moralo biti v vsaki liišUje Trillerjev Liment. V slučaju spahkov, otek-» lin, revmatizma, nevralgije itd.nima nadomestila, ravno zato naj bi bil Trinerjev Lineuient vedno pri rokah. Po lekarnah 35 in 05c po pošti 45 in 75c. *♦*♦* 11 V lekarnah Cena $1.10 Joa. Triner Co. izdelovalci, 13.33— 1343 S. Ashland Ave., Chicago 111. S LO V Bis Siv E JS O VICE J AN 1019 Jill MIMIMI ■lWIIIIWIIWIIIIIWI|WWBi|MIIIIWIMIIIIM1BilWII'IHII^| I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA, g e Zgodovinski/oman. | Spisal “J. Spillman D. J. ftlllllllllilUlllllililllllliliillilüllllllli IlllilällflliniKIkJllllliilM!!“1®^ lil)i;l!IIIIHlli!!il!IIIIL'lllllillll^ Besede bolne deklice so globoko ganile brata in svakinjo. Se nikoli ìli umirajoča Kuta govorila tako resno, teh besedi ji ni uarekavala zmedenost kake vročinske bolezni. Deklica leži tako mirno, da leliko vsak trenutek ugasne slabotna lučka njenega življenja. “Torej pojdi m pokliči tega moža!” pravi Kabela JNatanaelu. “Saj vidiš, da je to volja božja; samo Bog ji je mogel vdihniti te svarilne besede”. . Takoj odidoNatanael in se kmalu vrne z duhovnikom Evzebijom, ki ostane nekaj casa sam pri bolnici ter ji podeli zakrament svetega krsta. Nato gre po sveto popotnico; ko zaužije Kuta nebeško jed se obrne k bratu in svakinji ter pravi- “Zdaj je združen z menoj On, ki me je poklical. Cujts in molite, tudi vam se bliža usodna ura. Ali ne bojte se: Gospod pozna, varuje svoje zveste! Mir z vami!” Kmalu na to zatisne svoje trud- 1 ne oči za zmerom . i ■j. Ko se je Natanael nekoliko I izjokal, se vrne še pred jutranjim I svetom v staro palačo Hazmonej-I cev ter pride brez zapreke mimo '■l ondotne straže do skrivne podze-f| meljske poti. Kako preseneti mladenič Elea-|| zarja, ko stopi tako nepričakova- ne m nenadoma predenj!” “Ali nameravanem begu mu je vedno prihajala na misel hiša z belimi golobi, dasiravno bi si poiskal naj prej pri Kabeli pripravno skrivališče. Ko stopi na ulico, mu. trešči v obraz piš divjega vetra. JNa neba se podijo z besno naglico črne grmade oblakov, obrobljenih s siv-kastornmenimi lisami, po nemirnem ozračju pa vrišči in buči, kakor da so se razvezali vsi peklenski duhovi. S tal se dvigajo težki vrtinci pralni in peska, s strešnih obronkov drči opeka in kamenje; Natanael beži in se stisne k bližnjemu zidu, da si eredi.smrtnonoäüih udarcev reši življenje. Ali bi ne bilo pametneje, vrniti se v hazmonejsko palača in počakati tamkaj, dealer se \ne izdivja strašna nevihta, ki je rav-nokartako neusmiljeno gospodari po jeruzalemskem mestu? Ne; strah pred kaznijo in nemili spomini na očeta in brata, ki morata vsak trenotek priti do one palače ga tirata zbesneli nevihti v naročje. 1 te znabit stražnik obEsenskih vratih ni pustil iz mesta, ali pa si napravi! kako posebno' neutrinos?” . povprašuje ves razjarjen prišlica. Ko sliši še opomin umirajoče sestre in ko mu Natanael zabrusi v N obraz, da raje umrje, kakor pa j izvrši ono naročilo, katero je sestra imenovala grešno, tako liu .j io vzkipi žolč,da hoče brata skora j l ibiti. ì|: “I, kakšen norce pa si”, se liu— grlu je, k o so minuli prvi izbruhi sr-||Ia in nevolje,“da se pustiš kar ta. m;o ukaniti? Namesto bojne opra-katero sem ti bil obljubil, si ffiaslužil palico! In zato boš odslej lužil v kuhinji kot hlapec! Zdaj idim, da nisi vreden iti v boj za Iprostost Izraelovo! Svoj načrt fbom pa vkljub temu izvršil!” i Natana'el mora takoj pričeti po- Jjževalna dela v kuhinji za ktero $■> bi i i določeni stranski tempelje-;|j:i prostori in v katerih se je pri - • ravljal živež za več tisoč ve jakov, i prva mu novi stan ne tlo posebno 1 lido; ganljiva in pobožna smrt :: strina se je vtisnila globoko njegovo dušo. Toda čez nekaj d. se naveliča enoličnega dela pri enem mlinu,tako da prične mis-\ i na beg. Ali kako priti do pod-Ilinijskega hodnika, ki pelje v azmonejsko palačo?Navzlic te-I i pripravi skrivaj bakljo ter ||rbuo opazuje brata. Kmalu zaa-! i kraj, kamor skriva Eleazar I uč onega zapaha, kjer je vhod If tajnega hodnika. Sreča, mu je Le sreča, da ubožčku ni treba iti v nasprotni smeri viharja, in tako ga p ripudi veter naravnost na trg, kjer se pri neki hiši krčevito oklene podbojev njenih vrat, da se nekaj hipov oddahne in si izbriše iz ranjenih oči prah in pesek. Zdajci zakrijejo temno oblacje sivkaste jn razjedene megle m takoj se prične vsipat; trdo zrnje ledene toče Le nekaj hipov in še žvignila skozi šumeče oblake ognjena kača, kateri sledi zamolklo bobnenje groma. “Kog bodi milostljiv”, stoka Na tanael, “rake nevihte že nisem nikoli doživel! Kako naj prehodim neka j sto korakov, da dospe m d0 svojega cilja?” Na to potrka pri mnogih hišah, toda nihče mu ne pride odpirat. Nemara prebivalci med bučanjem nevihte niso slišali njegovega trkanja. “ Vseeno hočem priti tja.” vzpihne siromak tersi tesno ovije glavov svoj vrhnji plašč m hiti sitozi ostro zrnje toče proti znanim vrtnim yratcain. Blisk za bliskom se miriti]a in pušča za seboj na mnogih krajih zgornjega in spodnjega mesta rdečega petelina. Vedno debelejša toča bije Natana-elu po hrbtu, ramah in rokah, ta- ko da mu iz mnogoštevilnih .1. V la in drzni beg se um posreči. no s stražniki v kleti Hazmo-ske palače ima nekoliko sit— ti, ker je medtem povelj n ištvo !o izpremenilo. Ker pa je brat peljskega glavarja in jim poda je namenjen v lvajfovo hlinit načelnik straže noče de-uadaljnih zaprek. Saj misli tudi Eieazar iti no-tjakaj, da sprejme došlo brate Esenskih vratih,” pripomni Io izmed vojakov. Res je, celo stari ben Kaj fa ne stal tačas doma. Najbrž pošil-mladeniča, da pripravi vse elmo”, odgovori načelnik sira- o čuje Natanael te besede, se i« «gibati očetove palače in J poiskati zavetišče pri Ben. nu. Kadar je premišljevalo prične curljati kri. “Takoj odpre, ti, takoj odpreti, če ne me najdete mrtvega pred vrati,” ihti mladenič proti znanetnn vrtičku. Meu tem ko razsaja zunaj nevihta. klečijo v Marijini hiši Tamara, n jen brat in obe služkinji ob Fav-linini bolniški pos el j i in opravljajo z njo skupno molitev. Kred čudapolno podobno trpečega Zve. Lčarja prasketa mala svetilka m lije svoje slabotne žarke na pobožno družbo. Tamara n oli devetdeseti psalm, drugi pa ponavljajo posamezne vrstice. Ko zabobne prvi glasovi groma in strele, zavrisne Roda od strahu, rekoč; “O usmiljeni Bog! Približal 3e je konec sve ta! Gospod bo pokončal to mesto z ognjem, ki šviga z neba! Bodi nam milostljiv! Usmili se nas!” JStara Sara pa zatisne oči in se krčevito tišči za ušesa;satno Tamara in Pav. lina se ogreta zaupljivo na podobo Zveličarjevo. na čigar obličju mig. Ijajo motni prameni lučke. Tudi Benjamin, ki navadno ni bil vdan strahu in bojazljivosti, se skoro ne upa premakniti v svoji zbeganosti in gleda s prosečimi očmi milega Zveličarja ter ga prosi odpuščanja svojih napak. Cez nekaj časa poneha zamolklo trka na vrtna vratca! Ze dalj časa se mi je dozdevalo, hoče nekdo k nam;zdaj sem slišal popolnoma razločno!” “Živa duša si ne upa ob takem odgovori vremenu libJiti zunaj Koda. “Morda je angel Gospodov, ki nas hoče oteti s tega mesta kakor nekdaj Lota iz Sodome. Od dne do dne sem molil v ta namen.Kako naj pa drugače pridemo iz Jeruzalema, da uidemo božji kazni?” pristavi Benjamin. “Tamara, če hočeš z menoj, mu grem odpret; sam si ne upam “Takoj greva gledat” odgovori sestra. uN*ajbiž trka kak siromak, katerega preganja nevihta!” Brat in sestra odideta in zagledata preči vrati mladeniča, ki se ja bil zorudil od slabosti na tla in leži kakor mrtev. V istem hipu švigne bi s k in osveti njegovo bledo obličje. Tedaj vrisne Benjamin: “Moj Bog, Natanael!'’ Takoj spravita ranjenca v hišo, kjer se v rokah sočutnih žensk toliko zave. da jim more nakratko povedati, zaka j je pobegnil od očeta in brata. Slednjič pa pravi:“ Še nekaj! Nocoj mislijo vdreti v mesto čete roparja ben Giore! Ge bacete njih grabežljivim prstom kaj prikriti, le naglo storita! Slišal sem namreč reči svojega brata: ‘Seveda bodo ropali in morili;am-‘pak to še ni najhujše; da bi mi le p unagali ukrotiti Galilejce, preden nas napadejo Rimljani, potem se lahko složno bojujemo zoper skupnega sovražnika. Zlata in srebra res ni bilo treba skiivati prebivalcem Marijine hiše vendar so morali nekaj spraviti na varno kar se jim je zdelo bolj dra-goemò kakor . vsi zakladi svitai Veronikin potili prt! Takoj ga snamejo skrbne roke s stene in ga položijo v bakreno posodo, katero zakopljejo v najskrivnejšem kraju v kleti. Tudi Tamara si poišče varno skrivališče, ker sluti, da bi jo roparji odpeljali v sužnost, ce bi jo dobili v svojo oblast. Med tem je pričela iznova divjati nevihta in je razssjala skoro do polnoči. Flavij Jožef pripoveduje v svojih spisih, da je jeruzalemsko prebivalstvo trepetaje poslušalo bobnenje gioma in pokanje zidov in obupno zrlo, kako je švigal nad mestom blisk za blikom. VTse je mislilo, da se zdajpazdaj poruš1 zemlja in pride za njene prebivalce poslednja kazen, in med tem ko se je tako vršil divji ples naravnih sil, sogorečniki odprli tolpam Simona ben Giore Esenska vrata 111 spustili v nesrečno mesto deset tisoč njegovih mož in tisoč Idumej-cev. “Branili so se silnega naliva s ščiti, s katerimi so si pokrili glave, in se tesno strnili med seboj, da bi si ogreli premrle ude,’’pripoveduje J ožel’. Takoj prično roparji po mestu klati in monti. Ob jutranji zarji leži na pobočju tempeljskega griča na tisoč mrtvecev. Več kakor jih je popadalo v očitnem boji, je bilo zavratno umorjenih. Tudi bivšima velikima duhovnikoma Anami in Ješui, ki sta bila sovražna stranki gorečmkov, ni prizaneslo tolovajsko bodalo. Ali navzlic vsem morijam se ben Giori ni posrečilo pregnati J anexa iz Gishale in njegovih Galilejcev iz utrjene Antonije in zunanjih delov templja. Tudi v Marijino hišo pridereta ponoči dva roparja. Stara Sara jima pokaže siromašno opremljeno stanovališče in onemoglo ženo na bolniški postel ji ter ju prosi s skie-njenimi rokami milosti in usmiljenja.“Ni tukaj skritih nobenih Galilejcev ali vojakov?” zarohni eden izmed njiju ter zapreti starki z ostrim mečem. “Nobenega moškega bitja razen dveh nedolžnih dečkov, Kakor res- bobnenje groma; okoli oken pos-j nično upam v blaginjo Izraelovo!” kakuje ledeno zrnje, hišne vogale pa pretresa di vja burja, “Čujte”, vikne Benjamin nenadoma, nekdo ga prosi Sara na kolenih. “Pokaži nama jih!” Starka vzame s tresočo roko sve- ti ! n i co in posveti nasilnikoma v Pavlinovo sobico. Natanael mirno spi zaradi utrujenosti: Benjamin pa plane pokonci, ko odmakneta roparja vrata in se približata njegovemu ležišču. “Rdeči Tubali” vzklikne deček, ko zagleda pred seboj rdečebradca kateri ga je nekoč spravil iz roparskega taborišča v mesto. “Lej, lej .lej kaj vse leliko pride, človeku pod roko! Da, jaz sem!’ se čudi ropar.“ tisi uni mehkoper-nati ptiček, katerega sem takrat moral prinesti staremu grešniku Zabulonu! Alisi zdaj že našel svojega očeta tnali?” “Našel, pa zopet izgubil! Oli, rdeči Tubal, nemara so ga tačas tvoji tovariši ujeli ali celo umorili? Ne bodi hud in povej mi! Kaj, ničesar ne veš o njem? O, potem pa gotovo še kod živi! In Salome, dobre, stare Salome še vedno niste izpustili na prosto? povprašuje Benjamin. “Brez odkupnine ne izpustimo niti stare ženske” se smeje ropar. “Stariča je še zmeroi/i pri naši prtljagi in bo prišla z n jo vred v Jeruzalem. Zahvaliti se mora svoji kuharski umetnosti, da gleda še danes beli dan; kajti ni človeka pod milim nebom,ki bi znaL našemu glavarju tako okusno pri p ra. viti kosilo kakor ona. In ta zaspanec,*ki iuži tuka|?Tako je velik da je najbrž kak galilejski potepuh Halo, pokonci!” 1 “Ali, dobri Tubai, pusti ga, naj spi. Saj vidiš, kako krvavo ga je oklestila točait’rav gotovo ni Galilejev; vesi da ti ne lažem!” prosi Benjamin. Rdeči Tubal še vedno prernišlja) kaj bi storil. Tu mu zakliče tovari?: “Le hitro, hitro, brat! Stisni ga za goltanec, ali pa ga pusti v miru! Prebrskati morava še druge hiše; to beraško ljudstvo nima posebnih zakladov!” S temi besedami zapustita roparja Marijino hišico. “Torej pride stara Saloma v Jeruzalem”. pravi Benjamin, ko ga je nekoliko minul strah nenavadnega nočnega obiska, ter premišljuje sam pri sebi,, ali naj jo gre iskat naslednje jutro po mestu. Toda kmalu spozna, kako brezuspešno in nevarno bi bilo to početje-“Saj je dobro znana v Jeruzalemu, si misli deček. “ in bo lahko našla Evzebijevo hišo ob Davidovem po slopju. Kako bo vesel dobri mož, ko pride žena po dolgem času zopet v njegovo hišo!” Navzlic silnemu vrišču, ki odmeva z ulic, zatisne spanec dečku trudne oči ter mu jih odpre pozno zjutraj,, ko se že vsipajo zlati žarki jutranjega sobica skozi malo okence na njegovo ležišče. Tudi Natanael se spravi pokonci in otipava z bridko žalostjo krvave sledove udarcev na ramah in dlanili. “Saj ti bo kmalu odleglo,” ga tolaži Benjamin. “Ampak ti še ničesai no veš, kar se danes godi pe našem mestu! O bog. kakšno vzdihovanje in tarnanje, kakor bi se podiral celi svet! Ne moreš si misliti, kako odmeva bojni hrup s tempeljskega griča! Povem ti,da še ni bilo takega klanja, odkar stoji Jeruzalem! Ouješ, kako buči kamenje, katero mečejo metalni stroji?” “Boj za sveto hišo božjo!” odgovori Natanael- “Eleazar hoče pregnati Galilejce iz templja in se gotovo bori na vse kri pije, da reši hišo Sionsko tujčevega jarma. O Gospod, stoj mu na strani v svetem boju!” Cd jutra do večera traja krvava borba na griču; vbnespi pa nadal-j ujej o roparji svoje krvavo in uni-čujoce delo. Sele drugo jutro se nekoliko poleže hrup, tako da si u. pa4Roda iz hiše. Vse ulice so pokrite z mrliči in oškropljene s krvjo,” pritarna čez nekaj časa domov, “in namesto dveh strank se zdaj v Jeruzalemu mesarijo že tri. Denar vložite na obresti -------—v-------- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga za m ore te dobiti, kadar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= L AR J A naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti Drago nam vam na uslugo. PO TRI OD STO. bo vedno biti Prva narodna banka v Calanuta. _róz_:rCtj&’ ite yte_ste_rtejte i Jz SE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujcmo slike prve vrste po najno= yejšem, kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. ^Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet- Zy^~'zv3rzv5~zvr ' 1 - A/Z7.-A Z.*A~ Ste li zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu= ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar del= ničarjem nazaj. Rimska vzajemna zavarovalnica Ali potrebujete očala? v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Frečitajte sledeče stanje družbe, dne bl.decem-bra 1915: lme.iitel.ii zavarovalnih polic................3,077 Zavarovalnina .........................$3,161,486.44 Izplačane požarne škode .................$125,577.18 Izplačane dividende elanom...............$253,323.08 Gotovina ................................$136,911.98 DIREKTORJI: Ak° jih da, oglasite se pr nas m imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno »zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na mestu. starem A. Fahlen & Go. {Dalje prihodnjič.) Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat- Ijofteia in William Johnson, odbornika. 312 - peta cesta- Calumet, Mich ZA MOŽKE IN ŽENSKE- Knjižica ki navoduje kako se mora dvoriti drago ’Vam osebo, kako se spravljajo preidi navodili piri, tudi navodila za ,,, , , srečno življenje zakon- skih. Pošljite 4c znamko za poštninojn« COLUMBIA NOVELTY CO. St. D.Box 9. New York,N.V. Prijazna. ,eia. * Spisal Fr. Kočan. )fl ■»rii išice »o ji opočitale često, preskromna, pretiha, pre- pobožna. Ako po'misli tako jas» „jft jesenskih nočeh za K nazaj — Job takih nočeh rriviljo spomini najrajši — si kaj, da ni bi se mahala sama pri sebi, češ: poznat« Pečelarjevo Anico ^ niči” In sama in nalašč ljä včasih dotične spomine, „sladke, jasne in temne, j,, v veselje. Misli jo sluša-j raj o se počasi druga za m se urede naposled v cc-slik, ki ji ttako tajno jo pred dušo pretek lost strnejo s sedanjostjo v \f 1. ;h> ! ka- lni» in tom ;ak» efli» oba- fi i °' ljite lopt J.V- fi»° pij8' vsa [■»leso na potoku tona, Aleška, ßerta. Menile so se o lVem Antonu. Tiste dni je j.,riti od vojakov, j Berta, ki je prala najbolj L jo je vprašala tedaj : Lica, ti gotovo veš, kdaj pri-iv?” Lšanje'je bilo čudno-,-, na-jjinreč. V tem je ‘tičalo učljivega,še več: nedaj zbad- ! ker —, saj sta soseda, n V’ j srda —. Pa zato še ni da bi i vedeti.” J res! Sosedje so si sicer bili {.«vimi, ali bi pa zato ona a vedeti vse, kar vedo pri Levili’ S kako pravico? I n ■liliniso videli natanko, ker I:ai pisal dneva, kdaj ravno Sploh pa, kaj je bilo Berti dista Anton in ona šoti ne! Berti jo je hotela ho nič drugega. I prejatelelja sta bila, Anica, èe doma. Ali nista bi- 11 kaj potem !” 1 'd vedela, kaj bi rekla, ['%• Seveda! Saj m bil človek, vsaj dokler je Tedaj brat Pavle še ni :i|ler>b. O, tedaj je bilo le-der so bili še otroci, so se S») vsi trije: Anton ■»a, Podili in lovili so se , se je raztezal med hi-(at0 sta prišli zraven še l ^rkuška, vsaka od jedne Is bila rajnega očeta ■ °d nekdaj pri hiši in po 81!!rti gospodinja pri 'WHi. Markuska pa je bi-mati, vdova in žena 'Pdjazna. Tudi ti dve sta * '’juni, smejali se j im •; malo pootročili v njihovo bi se z veseljem "Jala tistih časov! In ce prijatelja z Alibi soj drugače ni bi-‘ ridi so kupaj dan na Eel’ vse, kar sploh počen-Pobijali so s fižoli, ob-tsbtali se vsako drugo a tehtali v “podu” iu se Poten», kdo je težji, sta-"fcJši. Pozneje, ko so večji, so dominali. Še ko sta Pavel in Anton so sedeli in se po-jta^° ob nedaljab na klo-’ j 'riso, odkoder s« je vi->8 'n tje preko vode po ,^rialje proti mesni. Ta-. ll,ivadno: saj je bil do gost pri njih. Ce talo malo tesno. .Sklonila se je m že nad perilo, jako nizko, da so j lasje ušli preko čela in ji božal razgreto lice. in držala se je, ka kor bi hotela globoko omočiti in krepko omencati Čili n pred pasni! — tega je prala tedaj —, pa vse zato, da ui zakrila zadrego. n -Napadla jo je potem še Aleška. Hotela je pomagati Berti: “In vendar veš, Anica! To jo je zjezilo, prav gotovo! Kot bi se bile sporazumele, pa jo dražijo in napada jo. Zakaj oprašujejo ravno njo, ko ve o tem toliko, »to drugi: to, da ima priti te dni, več ne; samo to! A kdaj, prav kdaj pride, kdo ve? Ona ne! Krko? V družbo sploh ui zahajala mnogo; prav tam se zvedo slične malenkosti. Zadnje dni je pa že celo ostajala doma, ko je trla Oilo naduha hu je ko sicer. Z Beško Tilko, ki je bila njena najboljša prijateljica, sta se imeli pomeniti-tudi kaj res-nejšega, kakor kdaj ima priti domov ta aii oni. “Ne S-LO V E MS k k nov I c E, 3 i jan ib 19. 151 čuda, ni; ^lo Mil bil, iK« t»’ " ko i MÜ 'hi '8 prišel; v -nedeljo je šel, so ga vabili da in ona, naj še pri- vem, ne!’, se je odrezala malo osorno Aleški. In prav je storila. Cernu bi drugače odoovar-jala na-zbadanje? Vendar ufnaletela na pravo.Kar osupnile so druga za drugo: Berta. Barbika, Aleška, Ustnice so si nabrale v prezir in se zopet spogledale takisto kakor poprej. H« J e J pa je prišlo še tesneje, dasi se je branila. Kakor da bi se ji hotela oglašati vest. Zakaj? ISastal je kratek molk. Culo se je le udarjanje po plohih in šumen je potokovo. Veja, ki je rastla iz brega, se je nagibala v vodo in se plivkajoč potapljala v valove. Valčki potokom so se podili mimo, prekopicali se drug preko drugega, Vrteli! se v krogu in drvili zopet v diru dalje čez doline in v-zbokline, ki so se tvorile na vodnem površju- Bolagoma so se one tri oživile zopet. Barbika je prva pretrgala molk; “V kratkem ima priti.” “Še ta teden menda”, je vedela Berta. ‘(Kdo ve .... Badovedna sem, kak je neki? Izpremenil se je najbrž.” “Kako ne! Dve leti; pomisli! In v Bosni, tako daleč od doma med tujimi ljudmi.... ” “Ali si že videla njegovo sliko, Aleška?” “Da! Vojaška kapa malo postrani. visoki škornji, hlače.— Kaj mi je prišlo na mar: ali neki pride v vojaški obleki?” “Seveda!” “Ali sme?” Zakaj ne!” •4Ko je odslužil vojake.---” “Vsejedno! Ali ni tudi Bogatajev prišel ono leto? In še doma je hodil potem po vojaško okrog r.e-kaj časa.” “Jeden teden.” Ugibale so še dolgo o Antonu: kako bo govoril, ko bo prišel, kako se vedel, kam bc šel v druščino, ali bo kaj delal prve dni .... Ona jih je poslušala, a težko. “Radovednice!” Kar zoprno ji je bilo. Ali vendar si ni mogla kaj: tudi sama se je vpraševala: kak bo neki, kako bo govoril, kam bo šel, ali bo prišel kaj.... Anton. Govoril je vedno rad in prijazen-je bil. Oh! Samo jeden-krat.... Spomnila se je nečesa. To je bilo tistikrat—. in misli so ji hitele tje nazaj lo, in tovarišice so bile celo v zadregi vpričo nje. Nazadnje še je sramovala tudi sama in vrvla Uste O , ‘cunje’ raz sebe ter se oblekla zopet po domače. --Tiste prve dni Antona ni bilo v vas: še na izpre-gled ga ni bilo. Sramoval se je prednjo, kakor drugi. JNekoč pa (bilo je morebiti teden po njenem prihodu) je peljal v predpasniku m prtenib hlačali gnoja na njivo. Tedaj ga je pot peljala mimo Be-čelarjevib; izogniti se ni mogel. Dna in Pavle sta bila.ranvo pred hišo. O, te^ga je bilo sram, Antona! Klobuk si je bil potisnil na cči in v stran se je obračal, kakor da bi videl kdo ve kaj posebn ega tam na poljih. Bavle ga je poklical “Anton!” ‘Kaj?” “Zakaj nič ne prideš tedni?” Zopet je bil v zadregi. Ko le m “vedel odgovora, je vprašala tudi ona; “Zakaj?” Potem je še do besede komaj prišel: ',Tako, no, pa indem; v nedeljo pridem.” V nedeljo je res prišel. Kako se je bd načedil!Klobuk si je bil kupil nov-in za trak si je pripel tri ravna le resa. belo posredi in črni ob traneh —..taka so bila v navadi tedaj. Svileno ovratnico si je ove-zal tako, dajsta mu molela čipkag ta rogla pri ramah izpod telovnik, u Čevlje si je bil zlikal, da bi se oil Jlahko pogledati v njih. Dovodi je pa malo, V zadregi je bil v jednomer in rad si je popravi j al rogla ob ramah, da je le imel po. glöddati kam vstran. mejal se je tudi; vsaki, še tako neznatni šali se je sinejel. No, proti zadnjemu se je osrčil. in po-praševal jo je celo, kako je bilo kaj v mestu, kje je stanovala, čes se je učila .... in tudi sam je pri-, povedoval to‘in ono kar je bilo doma novega med tein. •—Drugi dni je zopet prišel in potem zopet. V par dneh je bil zopet stari Anton: zgovoren, post reži ji v, šaljiv, nagajiv, a vedno zmeren in dostojen. Mislila Je dèlie Zli tovarišice so niti zmenila ni. Kaj ji je bila mar Berta, kaj druge? Nič! Zamislila se je rajša z vso dušo nazaj, nazaj v tiste čase .... Leta so Jekla. Prišel je čas, ko sta imela iti od doma oba: Bavle in Anton. Pavleta je veselilo v Ameriko. Nagovarjal ga je Bo- Gremo do skrajne mejefpri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako »mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, “samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes] zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $18.00 do $45.00 VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGINIA in okolico: G FRANK IIBVATIÖ, 412 Cen ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, B. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ, R. O. B. 383, Gilbert. /ai EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, ^305 Faya Road Eveleth. Za ELY m okolico: G. JOS. J BES H E L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poio priporočamo. Cpiav.iiistvo Slov. Novice. j Ali ste že zavarovani proti ognju? J ? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. J : O : i S. C. Chvnoweth Insurance Agencv $ } t t bili Rk ne bilo, bi ga j3’ ’■rije- Gotovo bi , bi ga bila! O, bila , 1*tedaj, bila! J® odgovoriti Berti, pa se i 'k so se med seboj >1« ^eško in ta zopet na-'0 ■ i .te pogledala Bàrbi* ir**' \ 1,1 Berto. Pogledi so T to je videla in opazita Vendar ji je pos- tista leta, moj Bog, ki so bila vse-jpdno na j lepša. Jedenkrat, v svojem dvanajstem letu — tedaj je bil živ še oče — je bila šla v mosto v šol d. Oče je hotel, da naj se kaj izuči Bri te ti v predmestju je stanovala. Jedno celo leto je ni bilo domov. A umrl ji-je oče, in prišla je zopet* ter potem ostala doma. tedaj je bila'dokaj večja in — gosposka, so pravili ljudje- Prve dni je nosila še mestno obleko. Vse jo jegleda- štičev iz K ladij, ki je namerjal Ameriko tisto leto. S Čilo pa sta mu branila na vso moč. Omahoval jesempatje. Največ gaje držala nazaj vojaščina. Tisto pomlad sta namreč dobita listke z Antonom. Antona je veselila vojaščina, Pavleta ne. “V Ameriko bi jo potegnil”, je dejal večkrat, “iu rešil bi se vsega.” Vendar, odločiti se ni mogel. V skrbeh je bil da nikoli, tega. Vsem se je smilil, ko je s povešeno glavo in molče "bodil krog ogla. — In kako se je bilo naredilo potem? Tako, kakor ni nihče pričakoval. Kdo ve, ah je bilo namenjeno tako, kali? Delal je namreč v tovarni, in prav tiste mesece, preduo sta šla z Antonom na nabor, mu je stroj utrgal polovioo mazili ca. Bolelo ga je, a revež je prestajal molče. Pravzaprav se ni-ti zmenil niza to. “Vojak ne bom!” je dejal takoj in veselega se je delal. “To je prav!” Je hitro pritrdila Čila, “vidiš, to je dobro pri tem!” C:la je mislila, da se tudi v Ameriko ne bo izmišljeval poslej. Toda |Bavle le ostal pri starem."“V Ameriko pojdem, sedaj mi ne ubrani nihče!” Tako je aovoril večkrat, ko je še ležal, Nič ni izdalo, da sta mu .branili izno va. “ Le v Ameriko ne, Pavle, le v Ameriko ne!” je tarnala Olla; m ona ]s dostikrat JoKala jired njim in mil obetala.vse, samo da ostane doma. Nič! Ko je prišel čas na bora, so potrdili WS.S. mR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton INat’1 Bank Houghton, Michigan. Autona, Pavlet ne. In jeseni tisto leto sta odhajala oba: Anton k vojakom, Cavie v Ameriko. To se je izpremenilo potici! Pavle m pisal dolgo. Čila si ni mogla kaj, da ne bi si očitala, zakaj ga oi pregovarjala bolj, da bi bil ostal doma. in tudi njej je oponašala. češ: tebe je imel rajši, ti |>i ga bila, slušai bi te bil-^jej je bilo prav tako hudo. (Dalje prihodnjič.) Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU'— S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko Vašjmštar, yaša banka, vaš st n mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOSTI TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJ NOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jii boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojie varčevalne^znamke, ki so »bveznice vladel Zdr- držav nki prhašajo Jštiriodstotne Job- esti! Lahko začnete Velika izbira / KRTAČ VSEH VRST. Nikjer boljših po naših’cenah. Brez ozira za kakšno porabo rabite dobro krtačo, jo dobite pri nas za pošteno ceno. Pri nas boste našli največjo izbiro in mi vam garantiramo /a nje. KECKONEN HARDWARE iCO.” Peta cesta, Telefon: 163. S Calumet, Mich. I n H4D Ut* Izdelj ujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojin zdravo pijačo “Pablo" F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland Sti Phone 787 „,HIIHUti........................'■■»»»MIMMM — 'SLOVENSKE N O V K? FC.. M' J'A'N 1ST m Vesti iz Domovine. Interpelacije poslancev Jugoslovanskega kluba. Poslanci dr. V rato v še k in to vari. ,-nli r.idi ZHplembc .i. samostalnost in neodvisnost. Ja skrb je mogočale, ako Narodni svet razpolagaj onim, kar je že nekdaj vojskovodja Biccolominj Ponarejevalnico za živežne Sse> ) kaznice ; aSf r*r< ari Milmè - ^1, * 1 ™ ■ . v , ^ . * ri proglasil za glavno možnost voj - Ši so interpelli' lesnih zalog po vojni upravi v rajih Goi n ji grad , Sloven ji gradeč Macellinogli in Šoštanj. — 1*o&1h-nec Vistovšek in tov» risi SO 11»- terpolirali prehranjevalnega ministra Paula l-rdi pristranskega po stopanja komisi je za preseje cen v Mariboru pri oddaji mnenja.. Interpelacija navaja slučaj Frančiške Gradišnik in Voglar v G rine-žušaku. Boslauci dr. VratovSek in tovariši sointerpelirali notianje-ga ministra radi neupravičeno po- rabo uradnega stanovanja,pri okrajnem glavarstvu v Marikoru po na-mestnišuem svetu dr. Adamu We-iszu-Schoicli enhnrgu — Posl. dr Benkovič m tovariši se interpelirali domobranskega ministra radi pellùcidi) preganjanj uslužbencev trboveljske pivmogo kopne druž be. Iposebej ključavničarja Iro tovška. —Posl. dr. Benkovič in tovariši so interpelirali ministra za socialno skrb radi ureditve pri spevkov v provizi jako blagajno tr-bovelske premógokopue družbe Poslanci Šjiinčič in tovariši so in erpelirali notranjega in trgovin kega ministra radi vpostavitve . elefonske zveze v okraju Volosko-dpatija in v drugih okrajih Istre, x'osl. ISpinčič in tovariši so interpelirali naučuega ministru, ali.hoče boljelgkrbeti za učitelje ljudskih šol. Posl. ISpinčič in tovariši so interpelirali ministrskega predsednika radi izplačevanja obljubljene podpore iz fonda ‘-Kenderaufs Land.” Ljubljanska cenzura. Načelnik Jugoslovanskega klu-ba dr. Koročec je prejel za svojo intervencijo zaradi ljubljanske cenzure od notranjega ministra Gayer ja pismo, iz katerega pov-zemauo: “S cenjenim dopisom od dne 10. in 23. septembra t. 1. ste se, velecasti ti gospod, pritožili ra. di postopanja ljubljanske cenzor- ske oblažti in v podkrepitev svoj pritožbe ste poslali mi nekaj zaplenjenih člankov iz Slovenca. Te članke sem dal proučili in moram sedaj konstatirati, da so con z lirske odredbe ljubljanske policijske direkcije v nekaterih slučajih go-ovo segalo predaleč. Za zaplembo skovati se. Denarje to. denar in zopet denar! Kje naj ga Narodni svet vzame’ Vojnih posolil ne more razpisati, davkov ne sme pobirati. Naj mu torej narod posoja sam od sebe; naj mu plačuje dav-ke prostovuljno.” Španska bolezen v zavodih sv. Stanislava se je strašno razširila. Umrl je danes zjutraj g. profesor Eebol, težko bolan leži prefekt Selan, e-konom tviarkež in prof, prefekt g. Boč kaj. Oboleli so nadalje g. Ben. gov, dijakov pa 108. Štirje so že umrli. ■ Usmiljenke in uslužbenci so večinoma bolni, tako da n> skoro nikogar za postrežbo. Španska bolezen in železnice. V železniško ministrstvo prihajajo neprestano poročila, da.se vedno bol] množi španska bolezen med železniškimi uslužbenci. 1 o-sebno so prizadeta ravnateljstva Plzen, Braga, Krakov, severna in jnžna železnica. Vsled tega se mo. ra z gotovostjo računati s tem, da se bo v najbližjih dneh železniški promet znatno omejil, dokler bolezen ne bo v toliko ponehala, da bo dovolj osobja na razpolago. O omejitvi železniškega prometa poroča c, kr. korespondenčni urad; Občutno pomanjkanje lokomotiv in premoga in zelo številno obolenje železniških uslužbencev je železniške .uprave prisililo, da bodo v najkrajšem času znatno omejile promet brzovlakov in osebnih via-kov. Omejitev se bo pričela 20. oktobra in bo trajala 4 tedne. \ Železniška nezgoda. Na postaji Ribnica - Brezno sta trčila dne 0. oktobra zjutraj dva vlaka. Poškodovan ni nihče, škoda neznatna. Vlaki so imeli vsled tega do 4 n re zamude. Radi razširjene epidemije in-flunece je odredil mestni magistrat lju bljanski sporazumnos c. kr. dežel, šolskim svetom, da ostanejo vse srednje šole, kairor tudi javne in zasebne ljudske šole m otroški vrtei v Ljnbljani zaprti še nadalje, in sicer do vštevšega 3. novembra. Umrla so odkrili v Trstu. BenarajevajBc ' so imeli urejeno celo tiskao»« Zaprli so-vrsto moških m zenski) oseb. S mutna nesreča v trn rji.. 0. t. m . je moč na kurja.* wivt na Vojaškem trg» podna-»a tHa Antonijo Visintin s tak», sil®-tii jo ženaioblfežala nezavestna*; ■ sii so jo v bolnišnico, kjiì’-'.j»- J>3 kmali izdihnila. Prehrana. “Freie Stimmen” poroči»}» v latov. 225... daje prišlo zadisji $*» v Beljak pokvarjenih klobalevt vrednosti 7.00?000 kron. Kdo je kriv; kdo nosi škodo? Bol laški eèfeor za prehrano je odstopil, ker se vlada ne zmeni dosti za to, da bi pomagala 'stad raj oče m n prebi valsi v n . Narodni Listv izidsot zopet. Narodni Lìsty so naznanili ob- ‘jMi lasti, da bodo od 19. oktobra na- wfe ' “rj? ■' Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 1st so vživala Tsiaerjeva zdravila svsto-vno zaupanje iäupripoznmaje. I i ■pa zato, ke» si je vsstnost bi pravičnost izdelovalca ifttoila u®fed prfc odjemalci-Si Toda. oovišanjecan vsem. stvarem je zadete tudi nas,,«Sasi sito se dolgji stafca na vse preteke jrai. j a ili lega vkljub naraščanju^ cen put izdelovalnem maJaerijaluriscuia vojni" davki sc-, nas .prte siMt.da moramo nekoliko obliaticene. Vsak prijatelj Ttfinerjesröto -zdravi* gotove razume đs. Hiora vsled tega ojačevati več tudi lekar nar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda -«se-tosa Trin. tekov ostane, kakor je b5>3a, v gotovi» zadovcijisaost odte-malca- Trin. EliX. of Bitter Wine. prej zopet izhajali. v svojih vlogi Ima najboljše uspehe, ker czd ra vi ja», bolezni. Dfevetdesefe odstotkov bolezni, izlitja.ìz -Hodca. Trinarjev Elixir čis&i želodec-in odsUanjuje iz droba vse- aabiraj.aćo-so strape, Ki- so ■vzrok potiti,nože vati ju bacilov raznih, bolezni», jjovzročujcife o tr p norija prebavnih organov .T.mai jevi izdelki ne vsebujejo.kemičnih.,snovi, neg;» samo-leena gratuita zeVAča in lia&vno u'-“u *u risto vino. so na vedli,, da je vlada sprejel lankov Odpri srce. odpri roke”!.je dne 9. t. m. mag. tajnikaJanči- kšlovencu štev.216in članka Fot k ,iru v štev 210 in članka Slab do. tip v štev. 212 ni po obatojecih cenzurnih določilih bilo nobenega povoda. Člankov Bred delegacijami m Zbirajmo svoje moči ter Trumbičo jugoslovanskem vprašanju bi ne bilo treba v celoti zapleniti iti policijska direkcija b se bila motala na to omejiti, da izloči samo tista mesta, ki po danili cenzorskih načelih niso primerna za ob ja vol’ Umrl je za španjolko gosp. Trobevšek, posestnik na Lokah v Tuhinju. S svoio incelgenco in vztramim de-lom za koristi kmeta je izredno mnogo pripomogel k organizaciji stranke. Vse njegovo delo je prevevala poltenost in globoka vernost . U mrl je danes v 94 letu starosti posest-1 nik Matija Dolničar, oče znano I družine Bolničarjeve izfemartnHj ob Sa vi. Umrla je v Št. Janžupia Dolenjskem gos pa Marija Eepovš, roj. Flajs, tr govka, stara 2(>. let. Narodni davek. Gospod ravnatelj Ivan li ribar c vposlal Narodnemu svetu kot arodni davek znesek 1000 K ter •s opremil svoj prispevek s slede-im do pisom; ,‘Narodni svet je jajvišja naša inštanca. Ako naj se držim ideologije, katere smo se privadili tekom sedaj nevojne, naz. dal bi ga naše vojno ministrstvo. Saj ima voditi borbo našega narova za njegova prava, za svobodo, gaja mati Marija Jančigaj. Sledila je v smrti dva dni pozneje svojemu svaku lg. Berglezu. Res, tragičen slučaj v rodbini. Bila je blaga žena, naj v miru počiva. Mestni magistrat ljubljanski je izdal razjglas glede štedenja z elekriko inplinorn. Občinstvo si opozarja, da naj se strogo drži teh predpisov, sicer bo ostala Ljubija čela predsednika Sjedinjenih dr Ž-av Wilson a in daje Bussarci sprejel samo odločbo narodov. Ila se mora pokazati tudi! v dejanjih. Nato razvija vlaga politični pra, gram lista, ki se krijte s stališčem čeških poslancev, navaja urednike ter prosi, da vzame-vlada to naz-^ nanilo. na znan je. Umor mlade vdove v PuljfiUi. 35 letna Marija Berač je vdova. Živela je pri svojih starših:,. 34 letni brivec Herman Fuchs8» je j je začel dobrikati. Ko- mu je popravila na njegovo prošnjo, obleko in mu jo prinesla v stano-vanie, jo je napadel i» menda ho. tel posiliti. vGiovfi je priklicala iz njegovega stanovanja vsa v krvi in z ranami na prsih in grlu. Kmalu na to .je izdihnila. Fuchsa se zaprli. IS a vprašanje ne da nobenega odgovora. Kazimir Jelušič umrl. Glavarstvo občine v Kasivu naznanja, da je umrl njen dolgclet-ni načelnik gospod Kazimir Jelušič. Bokop.ik, istrski rodoljub, ostane ljudstvu v trajnem sjitv irnnu. - Znani naš pisatelj Viktor Car Emin je napisal v njegov spomin v “Brini, thlovinslt” neka] lepih besed. Italija in Jugoslovani. Ministrski predsednik Orlando se je v svo jem zadnjem poročilu v italijanski zbornici pečal tudi odnošaji nasproti J ugoslovanom ter je rekel med drugim: 21. aprila 1918 je sklenila Italija s češko-j slovaškim odborom ko’nven «tifo za1 ustanovitev ene češkoslovaške legije, ki se bori na italijanski fronti, to je enako priznan m faktične češkoslovaške vlade. Prijateljski odnošaji med obeua narodoma bo-do obstojali tudi po vojni. Italija, postopa enako'tndi z Jugoslovan’ Trinerjevo Grenko Vino, Trmerjeva. zdravila p».dobijo sd danes naprej »d.ino -e p° lekarnah.)!) trgovinah ki prodavalo zdravila,, ker je iViner jev tabvetoi.vj preobk šien do skraj.i iiioči v izvrševanju naročil za lekarne in,državne zajoče zalo. s® pregnali z haroč.tfi d' u/ja zdravili in iella se gesir- želi kopit* Trimssjtvva zdhavila trgovce TRI N ER JE V 'LINIMENT prod tra, do sadeža boleči:^ arato hiir-o poo;s,ga pri rovina Lamu, nev' ralgiji, putiki poitrpnjenih indili itd. bitno in gotova. Nadalje je izvrsten pri 'apahiBenju, ijcwtegnj&nju,otokiinah itd., in pri drgnieojuž po kopanj-i: nog odvzaBie>'litnidilji vost. Naprodaj po vs«h lekarnah . Irinerlev Antipulrin. > N. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisado.v itd. Dobi se po vseh lekarnah . V na|,višpj priznanje ita za inji niedna.wd ni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so 4 ila odlikovana naša zdravila z HaLo kolanjo JOSEPH TRINER, U33 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. .. .. . : . ,. 'j è# Varčnost Napredek a a a « 'L < ALi HOČETE POMAGATI? DRŽAV PROSI.. DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku na po zimi brez luči. Prijave za X- j " riki se bore za svojo neodvisnost. napeljaveelektrikein plina sene sprejemajo več do spomladi pri. hodn .j ega leta Ravnokar r prejeli 1M)0 no. vili slovenskih, hrvatskih iu poD-skih plošč (records). Me,Logan & Bierce Music Co. Jugoslovanske liegije na italijanski fronti so močne 82,1)00 mož. VSE osebe v Vseh rečeh, AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI» JE DOKAZ PATR1JOT1ZMA gin LOJALNOSTI, VARČEVATI in kupiti — Ravnokar prejeli 1.500 novih slovenskih, hroaeskih in poljskih plošč (records). M c. Loga n A Bierce Music Co. Vojne Varčevalne znamke Returning Soldiers and Sailors Take Notice! The U.S. Government has asked the Red Cross to keep a register of all men discharged from service. This can be done only if you take the trouble to see that your name is turned in. Fill in the lines below, cut out the square, and take or send it to the Red Cross Home Service and Civilian Relief Headquarters, Room 5, First National Bank, Calumet. MY FULL NAME IS: Zdr. Držav JF' BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI Ali boste pomagali? 1 live at......—...-............ - — My Mail Address is -...............-............. I Was Discharged From: Camp .......................Date.................. Div..............Regiment Company Rank................ Branch of Service -.......... I Entered the Service: Date........................19...At...-........... Vprašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo alijbankirja. Oni Vam bodo povedali kako. 1918 '•H Patrijotizem Lojalnost m 6 ^r/) VENSKE N OVK.E, gl JAN 19'9. Ilouatol poop, BfiUZBL Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. «LAVNI URADNIKI: Rednik: J 420.Mi St.........Calumet, H.taj.: J os li. Sedlar, Lmdiu LakeAveSt. Launttm Jož,. Scheriuger. Oak St______Calumet. Duhovni vodja; Ile v. L. Klopčič,.....Calumet, ” N A UZOIiN i K1 ; tfl>» I). EuheC 2MO LogSt............Calumet. Mich. /obn Ooaeuea, 4055 Elm St ............ » e jlaU Sustav ich., Osceola St......Lau ri um POROTA 1 OOBOR. Juhu Susta reich, 4-.0 Osceola St. Laerium, Al i c li jlfttt Straus, 2409 li St. Calumet ’ Ics. Vard jan Kolia.r Bay, Michigan. sma tikajoča .«e uradnega poštovanja pošiljajo naj se na .wim tajnika družba. *’ i'jh de'ianie-poštijatve pa tut blaga jnika družbe. VbA-KA katoliška d-r-r./ina naj skrbi, da so ii]eni udje, člani ),iAl;e 1 od pome ib užite, katera bode zanje bratovsko skrbela jfcn nesreče, poškodbe uli bolezni. .Natančnejša pojasnila se Jjijo vsaki čas od■ glavn.ega tajnika, liimžhiiio glasilo so‘‘Slov Novic«,’' Govor majorja- Francis Jagra mattóni jugoslovanski pomožni konferemci dne 12. januarja «tl. v hotsdu JLa .S.a'He, .C&>icago, Hlinois. tpin gospodje, sili ate poročilo tajnika prej-iiej. Mlatim, da je čas aaiBae, ii® natančno p® ve u r vzrok, ki rzbral ‘tukaj .danes, in kaj -mamo storiti. Ros kuša! .ge kaziti tako jasno kakor Ifv.6vj'ho.,.da bo imel vs&k-'))fin,!!a katerem lahko iiteine-"»jt lastne zaključke. h)jsbil Maj čas v zgodovini 1' ]Hvo«lov.a>us.kega .naroda je bil Evropi., — a ko •% bje bik edinost siaotra ^«potrebna, je baš sedaj. Z sovražnikoma se kiamo bo-^«strašilima, tako močni. “JB sani obstanek .našega as ipfbvesici. Eaoma jtočem r~> k"' ima m o stvar, s katero Ni)'V rokah velikih mož, iislegu predsedn i ka W i bao-n' sovražnik. ki sedaj 1)0111 -hotu sveta. Jsfietiti in pokončati naše J,aii8ko pleme, je trpljenja., poiiiaojkaaje. Kadar ima 11111 s stradajočim ljud-ia(hr čujemo vekanje lač-in jadikovanje im»te-dojiti svsje lastne o-vidimo ljudi, priletne bezajoče svoje koščene ra,i,-t ki je neprimerna ;|t jima ni pr;mere. Prebil sem zadnji dve poletji v južnem delu Sr. bije, kot zastopnik Ameriškega Rdečega Križa. V zopet zasedenem delu .Srbije, samo prav majhen kos na «krajnem jugu, sem srečal, begune, .isbežniite iz avstrijskih armad, prostovoljce, «rojake, iz Srbije. iz Hrvatske, iz Hercegovine —iz vseli, nas ih jugoslovanskih de-žel; govoril .sem ž njimi—in slišni sem dovolj, da me je napolnilo z grozo. Koči m nisem bil zmožen predreti v notranjščino, v Zagrebi Ljubljano i.i /Belgrad, seni sreča, dovolj ljudi iz teh krajev, ki so mi lahko pripovedovali o tem, in dragi moji prijatelji, Vi sinemo .rele predstavljati, kaj je trpljenje sz resnici, — jaz si ga nisem Krogel predstavljati, doaler ga .nisem videl in slišal o njem v ten i samot- tiral. Apoenih stokov, nobenih krikov tega trpečega ljudstva ni bilo slišati zunaj. Kaj se je godilo znotra j, boste videli pozne le, ali dosi ej imamo o osam le medlo slutnjo. Predvsem p »brali vse, kar s> imeli ština-ljudje, orodje, pluge, sekire, celo nože in vilice, vse kovinske reči,da se porabijo v nemških munic'j-skih tovarnah za kanone in puške i» bombs.Ljudje niso mogli oboe levati svoje zemlje.,Odvzeli so jim vole, krave, konje*. Odvzeli so jim stvari v tolikem obsegu,da ko sem bil v Bitoljn (Monastir), izven li ni j in v zopet zasedenem delu .Brinje, niso delavci Rdečega Križa iz Amerike imeli niti ita.pl jo pristnega m 1 e k a. No, donim smo mi ameriški majo.rji imeli zgorščenega mleica in iz Chicaga, jih si [»ostavite j»red oči tiste matere s koščkom črnega kruha en" krat na dan. Postavite si pred oči tiste hotroeičke, kateri matere jih ne morejo podojiti. * Bil sem v neki hiši neke vasice. Tam je bil starec kakih 90 let in upogibal se je nad skledo in je vtikal svoje prste vanjo in jih nosil k svojim ustom.Rekel serri mn-“Kaj jih delate?’ “Jem”, je odgovoril. ‘Kaj imate notri?” sem ga vprašal in, vzel skledo in'šel v un. Slabotni stare« j-e imel skledo s kosci zelenega popra in s primesjo krušnih mrvio, pomešanih z j vodo. Z"vel jeo teni žeLJdni, o ni-jčemur dragem ! In to je samo eden Avstrijcem in JMemeem se je šlo za naše slovanske narode. Sovražil' so uas, bali so se nas jiicogo stoletij ker so dobro vedeli, da jim. zagradimo ispiravo pot na Vzhod, in ne en namen te vojne je Oil,spra viti s pota BS A..kije stražil pri via tih. In če se spominjate, kaj so poskušali poprej — med časom miru, potem si lahko predst-tvlja-bitja,—potem, pravim te> Kolika strašnejše reči so pečen- ‘Roti «ajvečji nevarnosti f jaj, med b o» gj predočimo za Wlütek stanje teli ljudi, 15111,0 '"i, njih najbližj nJ'b brat je po krvi, vsei 'ill»--kje je človek, ki 'tein trpljenju in tej be-odprl 01 üaprl svojega srca? 'J8 in beda je, ki nas je "R ■" v tej eni točki, tr-',JeJi neših. bratov, veni ( Sln° Vsi edini. Ne bri-.z1 Je kdo, — ali je kato-lliivoslaven. ali Žid: ne i *J Je njegova politika-, ]8Rov0 družabno stališ ;a '"i »i rtič, kajti vsi i 'u vsi trpi jo, brez ozi-tonih prejiričanj so. '° gledati 80 g’ad p, ,nraz m j '° J1") moramo poma-]8 ena točka, glede Razdeljeni. bn, i ' - ( hhko kaj povem o ( 4lil° obžalujem, da ni ^Q1 predsednik Wil preko Jadrau-V 1,1 pogledati v to de- • ^r'je, ker se bo j im,da A-i na isto bedo, 50 8 ri ko brez pravega trpljenje. Videl je J0'11 Italijo, ali opit-^ naših jugoslovan-t°lik0 strašnejši, da časom vojne. Med časom miru smo lahko gledali nph dejanja. Ir. drugi ljudje so opazovali njih početja in ves svet je zaklical: “Nehajte!” Takih reči ne smete počenjati! Zakoni pravice ih dovol jujejo, da se visijo tak čini”. AH ko se je začela vojna, je prišla njih priložnost. Postavili so jilot o K rog Jugoslavije. Nihče ni mogel pokukati notri, nihče ni mogel slišati krikov trpinčenega naroda, skrunjenih žen in deklet. JMilice ni mogel videti činov njih oblastev napram neoboroženim in brez pomožnim prebivalcem.N ih če ni mogel šteti trupel starcev in otrok, ki so uidi rali za lakoto. In tako so ti trinogi kar zavihali svoje rokave io pokazali svoje zobe rekli “Sedaj vas imamo. Nič vam ne pomore klicanje na pomoč.Se. daj se bomo maščevali. JP o s K n ö a l i so' to v Belgi ji in na Erancoskem, ali nekdo jih je opazoval, svet jih je gledaj in Belgija in Brand ja sta zakričali: “Naših 'žen in deklet ne morete jemati na Nemško. Naši prijatelji in zavezniki nam pridejo na pomo (..»jnov. Ampak v Belgradi in ostali Jugoslaviji, v ozadju bojnega polja, s postavljenem plotom okrog kot neprodirno steno,'ni bilo nikogar, ki bi protr-s- izmed tisočerih. Toda.brez koristi je, muditi se pri teli slikali. Kajti med tem ko so se te stvari godile in so deželo Iztrebi javalj vseh stvari, smo se na fronti tolažili. O, kako srečne občutke so nam vzbujala pisma od doma; Rrejemali smo pisma, Bolgari so spuščali poštne vreče preko «akopov. Bila so pisma od naših bratcev, naših sešter, naših matera in žen v Kragujevcu, Belgradu, in pisma so se glasila n. pr.: “O, moj dragi soprog, zakaj se ne jenjaš bojevati in ne vrneš lomov k nam? Tako prijetno je tukaj, in noš dom je tako srečen in udoben, in gotovo nimaš toliko jesti kakor mi. Otroci in jaz Te pričakujemo. Bridi domov. Zakaj hi trpel dalje?” Risano v rukopisi) žene ali otrok—vse same laži ! BAME LAŽI. Kajti šel sem s srbsko armado pozne je. Ravnokar jirejeli 1500.'novih slovanskih, hrvatskih in poljskih prlošč jiecords). McLogan & Bierce M u sic. Co. — Zadnjo nedeljo vršilo se je letno farno zborovanje cerkvene občine sv. Jožefa, pri kterem ;;e bil faranom podan izkaz dohodkov in izdatkov v preteklem ietu. Razveseljivo dejstvo je, da je bil tekom, leta cerkven dolg znižan na $ 800.00, Uteri bo pa tudi v krat-kem poravnau.Odbornikom so bili izvoljeni dosedanji gg. farani. naun-eč: J os. Plaiitz, Baul D. Špe- har. Math F. Kobe in Math Šuštariči). Nadomestil joča odbornika sta gg. Frank Vesel in John Mu, šič. — Ravnokar prejeli 1500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records.) McLogan & Fierce Music Co. —Iz vojaških taborišč so se vrni-li» tefc o m tedna sledeče naši mladeniči; Louis Staricha iz Camp Jackson, S. Carolina, Anton Gazvoda iz avijatičnega pol ja na Long Island, New York, Jacob Rozich iz vojne ladijo Kentucky v Bosto-mi in Mathew L:ko\ ich iz Camp Ouster. — Ravnokar prom!i 1.500 novih slovenski1 , hrvafcs' ih,. in. poljskih plošč (records). McLogan JF Pierre Music Co, — V De Cere, vv is. je preminul zadnji' teden mlad duhovnik Father Baul Lanetot, star še le 28 let. Bil je žrt'-a influence. .Prvo sv. mašo je daroval šele zadn je polet, na II u obeli u, kjer živi njegov oče. Pokopan je bil zadnjo nedeljo.R. I- B. — Ravnokar prejeli 1500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records).McLogan & Bierce Music Co. — Mr. Jos. Blautz se je včeraj vrnil iz Ely, Minn., kjer se je mu dii v poslih J .S.K, Jednote. — Ravnokar prejeli 1500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan & Bierce Music Co. — Naš Kongresnik W, Frank James nam je pslal sledečo poročilo: Bollii sem več pisem z vprašanjem. če se morejo pošiljat] pisma na Slovensko, Hrvatsko m .Dalmacijo. Nato odgovarjam:Vojni department mi je sporočil, da ako so osebe, e kterih stanju hočete zvedeti, ameriški državljani, bo vojni oddelek radi volje diplomatico im putom poizvedel o njih i* sicer jio kablegramu, ako dotičnik plača stroške. Ako pa dotične o-sebe niso ameriški državl jani, potem se mora poizvedovali je vršiti skozi bližnji oddelek Rdečega Kri- Ako se poizveduje o amer. državljanih PISMENO, ni nikako-vik stroškov. Ako pošljete dotična pisma, jih bom dragevolje odposlal na državni department. W. F. James. — Ravnokar prejeli 1500 no vili Slovenskih, hrvatskih in polj. skih plošč (records. McLogan & Fierce Music Co. — Mr. Frank Gregoriek, ki je bil pred dobrim tednom nazaj pobit v jami na desn'i rami je toliko okreval, da jo mogel zapustiti bolnišnico. Poškodba ne bo pustila nobenih nevarnih posledic. -r Ravnokar prejeli 1500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan «& Bieice Music Co. — Na prodaj so sedaj nove vojno varčevalne znamke serije 1910. V mesecu jannvariju so najceneje, zatorej segajte po njih. Kupite jih lahko na vsaki banki. — Zakladniski tajnik Glass je izjavil, da bo spomladi razpisano &•> * ò državno posojilo,ki se bode inv: novah} Zmagovalno posojilo svobode (Victory Liberty Loan). Vsota n' Ho nabila več kòt 0 bil- o žadu ie jenov dol. i« to i « \o. \ , ! ' lilt! v ■ goslovanih. Italijani so spravili v ur vse peklenske sile, da nam odvzamejo kar je bošje in naše,velik del Slovenije. Istre in Dalmacije. G"eji je to,ki sega do neba, zločin je to, ki nima para. Med ordini, ki bodo odločevali o naši usodi in bodočnosti, bodo iskreni in veliki prijatelji in z agi. vorniki naši., bodo pa tudi zviti in smrtni naši nasprotniki. Mi se sklicujemo na božjo in ljudsko pravico; mi se z.naša.no na pomoč in zaščito naših pravičnih in mogočnih prijateljev. Beseda Amerike bo mnogo veljala m odločevala. Da bo ta beseda za nas taka, kakoršna je bila dosedaj, pravična in odločna, je treba, da se sliši tudi naša beseda še enkrat.. Vs naša narodna društva, vse naše organizacije,"zlasti vse podružnice naših narodno- obrambnih organizacij naj nemudoma pošljejo brzojavko v Pariz, naslovljene na. predsednika mirovne konference, M. Clemenceaua. ali na predsednika Wiisona. Te brzojavke v angleščini naj bodo kratke, uljudne in odločne. Jugoslovani, na podlagi, pravice sainooodlečevanja, zahtevajo popolno neodvisnost na.. «eelok-up nem svojem teritoriju. Tujega ne zahtevamo, toda tudi svojega ne damo za nobeno ceno, ne za ceno krvi ne življenja. Velika načela demokracije naj veljajo tudi za na?. Jugoslovani, zadnji' čas je, cta storite svojo, dolžnost .timi vtem, ako prenehamo sedaj delovati s peresom in umom. bomo merili pozneje popravljati z mečem in krvjo. Naj ne bo niti ene naše kolonije, ki ne bi izpolnila syoje dolžnosti. THE DETROIT LIFE INSURANCE CO. DETROfT MICH. Inkorporirana po zakonih DržavejMichigan prodaja. Vse vrste žjvljenske zavarovalnine tudijrudarjerrr po isti ceni- kakor bankirjem in trgovcem■ Naše cene so najnižje in naše police so najbolj pri" viačne, ker vsebujejo tudi za slučaj poškodbe podporo, ' ki vas bo ščitila- Zapustite svoji družini polico Detroit Life Ins.družbe Ne dopustite,da) bi nadaljevali boj živfjer/ja s samo vašim spominom v podporo. Za podrobnosti vprašajte Louis Kleina on govori slo" vensko in bo izbral za Vas najboljšo polico- (Severov Balzam za Pljuča), ki je zelo prijetno zdravilo prcti_ kašlju, prehladu, bodcu, hripavosti in ka- ( dar v grlu boli. Zelo priporočljivo i je za novorojenčke, otroke in odras. 1 'le. Cena 25 in 50 centov v vseh ] lekarnah. Severov Almanah za Slovence za leto 1919 je gotov in pripravljen Ì za razpečavanje v vseh lekarnah 1 ali pa naravnost od W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & McCORMlU Odvetnika C. A. L AMORE AU X, upravitelj Urad: Poslopje First National Bonke, Laurium- Tei.222J N.jJ LaCasse, zastopnikna Hancocku. Uradi Epstein poslopje, Tei. 1127J- Hancock. 4^“>***-.^>*******,lMiei'l»4*,l‘***l***i5 « ******** PRIPROSTO BANKIR AN JE. želja, kadar pošljete z našim Vaša udobnost je naša zavodom. Naža postrežba je točna, natančno.uljudna iu vspešna. Pri nas in “red tape” in nobene formalnosti v zvezi z poslovanjem. Naši uradniki vas uljudno vabijo v posvet. Prjsrčen'dobrodošel čaka vsakega novega vlagatelja. Na delo torej, takoj, brez odlašanja! Jugoslovanski Narodni Svet-Washington, D, C., , 14. jaun uarja 1919. * 317 Dobro sredstvo za vtreti ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. in65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHJER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y* CALUMET STATE BANK- Calumet, Mich. iztirjujeta doigove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske |j stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich Tel. 169 Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calunietu ter dobro znan med Slovenci- PriporoJa se v slučaju potrebe, istotakoza krste in ženitnine- 201- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- AKO HOČEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodi; “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristne»» k v a n s k f-,ua tobaka od THOŠ. E N TEM AN TOO — Bi us cest TRINERJEVO VINO smo prejeli $1.10 STEKLENICA V zalogi imamo nadalje popolno zalogo Severjevih zdravil CALUMET PHARMACY Calumet i Peta Ceste, BORGO BLOCK Na Calumetu 24 let W. E. Steckte Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak test8 Psone 678-J. Calumet, Mich. I Znanosti Znanost! — Ravnokar prejeli 1500 no vib slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan & Bierce Music Co. I I II IH limun Električna luč! Ako mislite napeljati?elektrieno razsvetljavo v Vašo Mšo, prenoviti žice, um astiti nove šandelir-je napeljati električni motor sploh vse kar koli potrebujete v stroki elektrike Oglasite se pri Sam McLure Tv v Iscem dobre hišne gospodinje v starosti 40 let. Bred kratkim im je smrt ugrabila soprogo in me pns-tiLa samega z peterimi otroci, kterih na j ni la ji je star 2 in pol leti, naj s ta re ji pa 16 let. Ženske, ki bi RŽeUa moka 25 funtOV ir.i hetela priti na pomoč naj se Sedma Cesta Calumet. oglasi ali pri meni, Jos. Požeku. 317 Fulton Str. MohawK, Mich, ali pa naj se obrne na naslov; L F. Klopčič. Calumet, Mich. Sprejemajo se samo resne ponudbe. 77 Salatno Olje, galon $1.98 .m; — Ravnokar prejeli 15(j0 noviii Movt-nskih, hri-ac-kOi in poljski]' p'ošč(records). Mei Ogitn & Bietet Music Co. Jrid 3 • . . 1 1. A"-.vr BI & i H ^Ih^SgSLuct/iijr roti figrciv VASTBINDER & READ Glavni agenti 6c za poštnino za horoskop injkatalof-Universal Sale House 205 E 14th St. New York,N't Knjiga ki kaže kako lahko bere»’ svoj horoskop, ® bodočnost P0*0,® k) astronomije, tab : da lahko bere»’ 6oo( življenje od gret» zi bel je do Pošl jemo gori ^ njeno knjiga.111'; .slik znameni» -se l) prosto. Poslj) 'tali Uh *‘European Coffee House h Ila -Evropska kavarna' Priporoča svojini gostom črno kavo,raznovrstne mehke P']*' če in izvrsten lunch. Vabim0 rojakinj«) ^ gospode m gospe obiščejo. za TRINERJEVO Grenko Vino. Popolna zaloga Sevciyevife zdravil Cor O»k in Sta Cesta. Calumet t« Calumet, Peter Maih°r' lastn'k' »!e|a osma Ul 'iHli Uh , 1 >U ; b'lo 8s;h Richerjev Paia Exp«^