J UTR/V
"»'jsassnKSBSMB
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. ziv. » Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. ♦
Polom v Zagrebu
PONF^EČENA UMETNO VPRIZORJENA ZAGREBŠKA GOSPODARSKA KONFERENCA. — MINISTRI PREDČASNO ZAPUSTILI ZBOROVANJE.
Z zagrebško gospodarsko konferenco, ki se je vršila na velikonočni pondeljek, se je zgodilo to, kar so: dalekovidnejši poznavalci razmer slutili: od posameznikov morda najboljše zamišljena prireditev je izzve- , uela v mučno farso, to pa radi tega, ker je radi težavnih in vedno težavnejših gospodarskih razmer že itak ogorčena masa privrednih krogov videla v vsiljivo najavljeni udeležbi ; šestero ministrov. poizkus, da	se!
vprežejo prečanski privredniki	v i
službo beograjskih vlastodržcev, zlasti sedaj, ko gre za veliko investicijsko posojilo. To nerazpoloženje	in
nezaupanje se je oči vidno kazalo	v
celem poteku konference. Dasi treba reči. da so bili posamezni referati skrbno in strokovnjaško sestavljeni, dasi ie tudi finančni minister dr. Markovič govoril še dokaj stvarno, vendar vse to ni moglo utišati burje, katere so bili deležni ministri kot zastopniki režima, ki je toliko krivic nrizruijal zlasti našim prečanskim krajem in naše narodno gospodarstvo že skoro oopolnoma upropastil. Financ'’! minister, čegar govor je vseboval vs<‘ polno lepih načrtov in ob-linb. kakoršnih smo skozi vsa leta slišali že nešteto, ne da bi občutili njih izpolnitev, ni mogel vsled nastale splošne burje v dvorani svojega govora niti skončati. Ministri in sklicatelj konference g. Arko so v tej burji. ie da bi se bilo zborovanje sploh zaključilo. izginili iz dvorane, večina zborovalcev je še sprejla ostro resolucijo proti današnjemu režimu, in konferenca ie vzela žalosten konec. Rožimovci. ki so hoteli konferenco izrabiti v svoje svrhe in so s tem tudi povzročili njen polom, so za eno blamažo bogatejši, njihova politična
..
kombinacija s konferenco privredni-kov ie doživela popoln fiasko.
Beležiti nam treba pri tem še drugi slučaj, ki sicer ni tako velikega pomena, ki pa jasno kaže. da se je tudi v srbijanskem delu našega naroda, med Šumadinci, ki so elita -Srbijan-cev, začelo iztreznjenje širokih mas, ki so site sladkih obljub režimovcev in istotako težko občutijo gospodar, krizo, povzročeno po nesposobnosti vlade in njenih organov. V Sopotu blizu Beograda se je vršilo na velikonočno nedeljo veliko medstrankarsko zborovanje kmetovalcev. Na zboru sta govorila predvsem radikalski disident g. Nastas Petrovič in zem-Ijoradiik dr. Tu pan j a ni n, ki sta oba ostro obsojala današnji režim. Demokratskemu poslanccu G j o r-gjeviču, ki je vlado branil, ljudje sploh niso pustili govoriti. Izvoljen je bil poseben medstrankarski akcijski odbor, ki ima nalogo, da izvrši vse priprave za velik miting kmetovalcev iz cele beograjske oblasti, da pa tudi prične s pripravami za velik vsedržavni kmečki kon"-- s. Borba srbskih kmetovalcev gre predvsem za tem, da se nujno zakonitim potom izvede razdolžitev kmetov, katero so vlade že dolgo časa obljubljale, vendar pa do danes še v tem pogledu ničesar storile.
Kakor je iz vsega razvidno, se »trdni grad«, ki sta ga zgradila gg. Vukičevič in Davidovič s pomočjo svojih ponižnih lakajev Korošca in Spaha, ruši na vseh koncih in krajih, in podoba je, da se bo zrušil že kmalu v prvih dneh novega sestanka narodne skupščine. Kmečko- demokratska koalicHa "-'"oveduje za te dni najodločnejšo borbo.
ISov usoden potres v Smirni
ENAKOPRAVNOST VER V TURČIJI. — NAPAD NA DELEGATA MEDNARODNEGA URADA V ANGORI.
CARIGRAD, 10. aprila. V Smirni je bil sinoči zopet nenavadno močen potres, ki je imel istotako katastrofalne posledice, kakor zadnji. 190 hiš je bilo porušenih, 20 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Že vsled zadnjih potresov močno zbeganega prebivalstva se je polastila silna panika. Ljudje so le za silo oblečeni, zbežali iz mesta na prosto, ter prenočili večinoma v okolici. Škoda gre zopet na milijone.
ANGORA, 10. aprila. Turška zbornica je včeraj definitivno sprejela predlog po-
slanca Izmet paše, s katerim je ukinjena določba, da je samo islam državna vera. S tem so postale v Turčiji vse vere enakopravne.
ANGORA, 10. aprila. Včeraj je bil izvršen tu napad na zastopnika mednarodnega urada dela, dilema. V neki samotni ulici so ga nenadoma ustavili trije neznani moški, mu odvzeli ves denar in ga vrh tega nevarno ranili. Kljub takojšnji preiskavi policija zločincev še ni mogla izslediti.
Zarota oroti Japonskemu
cesar
iU
KOMUNISTIČNA ZAROTA PROTI MI KADU. — NITI VODIJO V RUSIJO. NAD TISOČ ARETIRANIH.
London, 10. aprila. Po poročilih iz Tokija vlada na Japonskem veliko razburjenje radi zarote, ki so jo odkrile oblasti te dni. Gre namreč za veliko komunistično zaroto, napelje-no proti mikadu. Doslej je bilo aretiranih že nad tisoč komunistov in so zapori v mestu prenapolnjeni. Po iz-
javah oblasti vodijo niti zarote v Moskvo. Policija ima namreč v rokah dokaze, da so komunisti že pri zadnjih volitvah dobili podporo iz Moskve in prevladuje prepričanje, da je pripravljala Rusija revolucijo na D; l.mem vzhodu.
Razgnan kongres suobočo-misleceu
VARŠAVA, 10. aprila. Za velikonočne praznike bi se imel vršiti tu mednarodni kongres svobodomislecev. Policija pa je začetkom zborovanja udrla v dvorano legitimirala vse udeležence in 53 tudi aretirala. Zatrjuje se. da je bil kongres čisto navadna maskirana komunistična prireditev. Med aretiranci je tudi en delegat iz Rusije.
Uroč uolilni boj u Franciji
BEl.FORT, lO. aprila. Včeraj se je vršil tu volilni sliod. na katerem hi imel Nastopiti tudi minister Tardieu. še pred shodom pa je prišlo med sociialisti in radikali do spopadov. Poslanec Milet je v Prepiru udaril ministra po obrazu in mu razbil očala. To je bilo povod za splošen Pretep, tekom katerega je bilo mnogo ljudi ranvmih in se je šele policiji posrečilo, da je razgnala vročekrvne volilce ter jih mnogo tudi aretirala.
turški z^n^nji ministfp v '--m
LONDON. 10. aprila. Turški zunanii fiiinister Rudži hej se je na povratku iz Milana, kjer se je sestal z Mussolinijem. Ustavil v Sofiji in imel na kolodvoru dolgotrajno konferenco z bolgarskim zuna-ministrom Burovom.
Pisatelj kot uolilni kančičat
Ker so na francoskh volilnih kandidatnih listah zastopani tudi književniki v večjem številu, je zbudil »Dai!y Herald« v spomin volitve iz leta 1848., ko je v nekem pariškem volilnem okraju nastopil kot kandidat tudi pisatelj Aleksander Dumas, starejši. Prepričan, da igrajo v politiki številke veliko vlogo, je pisatelj v svojem volilnem govoru seštel vse usluge in koristi, ki jih' po njegovem mnenju njegove knjige, nosijo javnosti. »Tekom zadnjih 20 let« — je deiai — »sem delal dnevno po deset ur. Spisal sem 400 knjig - romanov in 530 gledaliških iger. Ce vzamemo, da je bil vsak roman tiskan v 4.000 izvodih in pr.idan po 5 frankov komad, dobimo za '•omaric skupno vsoto 18 milijonov frankov, za drame pa okroglo 10 milijonov.« Potem je naštel, koliko rokodelcev, thkuvicv, tovarnarjev papirja, knjigovezov itd. je bilo zaposlenih pri izdelavi njegovih knjig. Nazadnje je še navedel, koliko gledaliških uslužbencev je našlo d jlo in zaslužek pri uprizoritvi njefeovih dran in kako je še raznim drugim, posredno in neposredno pripomogel k zaslužku. Naštel je vsega skupaj 2150 oseb s povprečnim dnevnim zaslužkom 3 franke v dobi 20 let. Kljub tej brezdvomno gemialni agitaciji je pa avtor »Treh mušketirjev« propadel pri volitvah.
Prihod pruih naših podmornic u Boko Kotorsko
Včeraj zjutraj sta prispeli v Kotor naši v Angliji zgrajeni podmornici »Hrabri« in »Nebojša« ter bili slavnostno sprejeti. Nasproti jima je poletela eskadrilja 11 hidro-planov ter torpedovka št. 1, na kateri se je nahajal komandant mornarice, admiral Priča s svojim štabom. Letala so spustila na obe podmornici lovorjeve vence, mornariška godba pa je zasvi/ili državno himno. Admiral Priča je imel pri tej priliki zanimiv govor o tem najnovejšetn o-rožju naše vojne mornarice. —
Škandal v cerkvi.
V	cerkvi usmiljenih sester v Frankopa-novi ulici v Zagrebu je stopil na veliki petek neki pijan človek na prižnico in pričel pridigati. Poklicali so takoj stražnika, kateremu je na vprašanje, zakaj je napravil škandal v cerkvi, odgovoril, da spada v umobolnico. Stražnik pa mu je i nato pripomnil: »Za enkrat pojdeš v zapor, pozneje pa bomo videli, ali spada:' v umobolnico. —
60 letna plesalka kralja rHanlonga
Od smrti kralja Sisovata I., vladarja , Kambodže, ki so ga Francozi med sve-tovno vojno nazivali črnega Napoleona,
| so Parižani najbrž že pozabili, da obstoji kraljestvo Kambodža v francoski Indo-Kini. Toda pred kratkim se je javnost zopet pričela baviti z dogodki, ki so sc dogodili na tem dvoru. Listi prinašajo dolga poročila o revoluciji na kraljevem dvoru in pravijo, da je moral francoski rezident celo intervenirati. Upor je bil nevaren, a je končal vsaj dosedaj brez krvi. Harem-ske plesalke kralja Monlonga so se namreč uprle proti nekaterim novotarijam, ki jih je hotel mladi kralj uvesti na svojem dvoru. Te plesalke se morajo namreč strogo
razlikovati od haremskih dam in je njihova glavna naloga, da sodelujejo pri dvorskih svečanostih. Ko je pobožni kralj Sisovat pred vojno posetil Pariz, je privedel s seboj 6 črnilj balerin, ki so postale v Parizu tako popularne, da je operno ravnateljstvo prosilo kralja, da naj dovoli, da tri ostanejo za baletni kor pariške opere. Dve sta potem v resnici ostali dolgo časa v Parizu. Sedaj pa je kralj Monlong kratkomalo odločil, da postanejo vse plesalke — 60 po številu — obenem tudi haremske dame. Toda plesalke, ki jih podpira sam kraljev brat Norodon, s tem nikakor niso zadovoljne. Na njegov nasvet so se zato pritožile pri francoskem guvernerju, ki se sedaj trudi, da uredi spor med kraljem in njegovimi plesalkami.
Berlinska cenzura in ilustracija ..fšuejka**
Berlinsko založništvo Malik, ki je založilo prevod »Dobrega vojaka Švejka.- z ilustracijami znanega slikarja George Grossa, jc obiskala policija ter zaplenila izdajo radi treh ilustracij z utemeljitvijo, da žalijo verski čut. Dve ilustraciji predstavljata pijanega vojnega kurata, tretja pa Krista na križu z masko proti plinu na glavi. Ta slika ima napis: »Maul halten und \veiter dienen.« George Gross je slovit slikar in eden najostrejših satirikov in kritikov. V svojih satiričnih slikah obravnava često versko snov, da bi ljudem predstavil velikansko razliko med čustvovanjem in prepričanjem in med licemersko tormo. Berlinski cenzorji so se pa poslužili starega nazadnjaškega zakona ter tako dokumentirali, da višje cenijo pijanega kurata, kakor satirika, ki ima s svojimi deli i najboljše namene.
PoStnTna	v	««*—■*	"1	Olff
Leto Sl. (IX.), štev. 82
Maribor, torek 10. aprila 1923
Zmagovit pohod Kmežko-de-
mokratske koalicije
V SPLITU STA GOVORILA VČERAJ PRIBIČEVIČ IN RADIČ PRED 13.000 ZBOROVALCI. — O 13 MILIJARDNEM POSOJILU IZJALOVLJENI MUSSOLINIJEVI NAČRTI. — KDK ZA HTEVA FINANČNO MINISTRSTVO.
Pohod kmečko - demokratske koalicije je zmagovit. Za Zagrebom in Novim Sadom Ljubljana, sedaj pa Split za Dalmacijo, povsod navdušene manifestacije za politiko bratstva in poštenja. Split je bil že v nedeljo V slovesnem razpoloženju. Mnogo zborovalcev se je pripeljalo že z popoldanskimi vlaki. Na glavni vlak je pa včeraj zjutraj na novi obali čakala velikanska množica z zastavami in godbo. Prihod 15 poslancev KDK s Pribičevičem in Radičem na čelu so naznanili streli iz možnarjev. Prisrčni pozdravi so svedo-čili, da je narod z dušo in srcem za politiko koalicije.
Na zborovališču se je zbralo okrog 15.000 kmetov in meščanov. Prvi je govoril posl. HSS dr. S c h w e g 1, za njim pa Pribičevič, ki je opozoril zborovalce, da se ob istem času vrši v Zagrebu »gospodarska« konferenca, na katero je prišlo kar 6 ministrov. Ker se jim trese zemlja pod nogami, skušajo s konferencami imitirati svoje pripadnike v prečan-skih krajih. Tudi radi posojila so prišli, ker potrebujejo zanj hrvatsko in prečansko legitimacijo.
KD koalicija vodi že 5 mesecev boj za popolno enakopravnost z brati iz Srbije. Kako upravičena je ta borba, se vidi povsod. Najrodovitnejši kraji Srbije dobijo več kakor najbolj zapuščeni skalnati kraj Dalmacije. Ko se tako postopa v pogledu vprašanja pomoči lačnim, si lahko vsakdo misli, kako je v drugih zadevah, ki so sicer jako važne, a ne tako nujne kakor lakota.
Koalicija predstavlja ves narod, najde* jo se pa ljudje, ki si nam upajo podtikati, da delamo proti narodu in državi. Vladni poslanci trdijo v svojih interpelacijah, da oblasti same organizirajo umore po Makedoniji. Kolik vik in krik bi bil, če bi kaj takega rekel jaz ali pa Radič!
Demokrati v prečanskih krajih so voli, vpreženi v radikalski plug. Ta plug je pa slab.
Važno je vprašanje 13 milijardnega posojila, ki naj bi jih dali Angleži in Ameri-
kanci. Nastopili bomo proti posojilu, če bodo pogoji težki in če ne bo jamstva za pravilno uporabo. Opozoril je na vladno nepoštenost v pogledu jadranske železnice Kljub vsem obljubam železnica ne pojde v Split, srce Dalmacije, ampak preko Podgorice.
KD koalicija je največji dogodek v naši zgodovini od 1. 1918. Koalicija bi morala dobiti vlado in ona tudi izvesti svobodne volitve. Naš pokret ni naperjen proti Sr-bijancem, temveč proti cincarjem in tiranski politiki, — ja zaključil g. Pribičevič svoj govor, ki je izzval velikansko navdušenje zborovalcev.
Človek govori najrajši o tem, česar mu je srce polno, — je začel svoj govor g. Radič. Ko je bil v Pragi, je mnogo govoril o Dalmaciji, o kateri Cehi več vedo, kakor pa velikaši iz Beograda. Čehi se čudijo, zakaj še nimamo z njimi trgovske pogodbe, Radič jim je dejal, da vsled tega, ker pogodb ne sklepamo mi, ne sklepajo jih niti Srbi, ampak cincarji.
Za socialno skrb imajo Čehi 2'A milijardi, mi pa 50 milijonov in še s temi se gradijo palače v Beogradu.
Mussolini bi rad, da bi Dalmacija postala fašistovska pokrajina. Povsod je že rovaril proti nam: pri Turkih, Grkih in Čehih, a ga vsi odbijajo. Rusijo je hotel spraviti v blok proti naši državi', Rusija pa ni hotela. Z Rusijo je treba stopiti v stike kakor Češkoslovaška, treba je skleniti trgovsko pogodbo. Rusija želi stabilnost na Balkanu in slogo med južnimi Slo vani, da se z njimi ne bi mogle igrati velesile. Program koalicije je sklepanje gospodarskih vezi s Češkoslovaško, Poljsko in Rusijo.
V	vlado nočemo, če ne dobimo v roke financ. Špekulante je treba ukrotiti.
Na shodu je kot zadnji govoril črnogorski poslanec dr. Drljevič, po impozantnem obhodu pa sta še enkrat govorila Pribičevič in Radič. Ves zbrani narod je enodušno odobril politiko Kmečko-demo-kratske koalicije in njenih voditeljev.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 10. aprila. Zaprto.
Sreda, 11. aprila ob 20. uri »Urh, grof celjski« ab. B. Kuponi.
Četrtek, 12. aprila ob 20. uri »Kreutzerje-va sonata«, ab. D. Kuponi.
Zaščita priročnih krasot našega Pohorja
Pred dnevi je prinesel mariborski nemški dnevnik članek, v katerem nastopa pisec proti propagandi, ki jo razvija mariborska podružnica SPD za gradnjo planinske koče pri Ribniškem jezeru na Pohorju. Člankar se sicer previdno izogiba direktnega napada, ter skuša s svojim člankom ustvarjati nerazpoloženje za gradnjo koče, češ, da je treba naravne krasote našega Pohorja varovati! S svo jo namero pa bo uspel samo pri onih, ki našega Pohorja ali sploh ne poznajo, ali pa niso niti najmanje podučeni o nameravani gradnji in njenem obsegu! Za poznavalca in ljubitelja Pohorja, ter onega, ki so mu namere SPD znane, so pa izvajanja pisca skoroda smešne! O hotelih, umetnih autocestah, motornih kolesih, tenisu, koncertih, plesnih prireditvah in ne vemo o čem še vse ve on že povedati, to je o stvareh, o kojih se podjetnim planincem, ki vodijo akcijo za gradnjo, niti ne sanja! Boji se za božji mir narave in ’za krasno sliko planinskega tihožitja. Pomiri se naj, ker vse, česar se on boji, 6e ne bo izvršilo. Zgradila pa sc bo postojanka za prave planince, ki bodo našli v novi postojanki prijetno zatočišče, od koder bodo lahko občudovali in uživali krasote našega Pohorja ter se divili ob krasnem razgledu na sosednja gorovja in doline lepoti naše domovine in to v leta in v zimi v zavesti, da najdejo v planinski hiši prijazno, pravo gostoljubje. Ob velikem interesu, ki vlada med našimi pla pinci zlasti za zapadno Pohorje, bo ve-
likost in izvršba zgradbe odgovarjala namenu in potrebi! Ker so se delavni planinci na vso srečo že pobotali s sosedi, sporazumeli z lovci in skoro že rešili pridobitev denarnih sredstev, smemo upravičeno upati, da bomo v doglednem času doživeli zgraditev in otvoritev te nove planinske postojanke, ki bo vsem planincem v korist in veselje, zgraditeljem pa v ponos in zadoščenje. Naša javnost bo gotovo uvaževala važnost in potrebo zgradbe te postojanke na zapadnem Pohorju, ter isto gmotno in moralno podprla! Oni pa, ki jim ni do resnega dela in do pospeševanja turizma na našem Pohorju, naj stopijo vstran, da ne ovirajo stremljenja in delo delavoljnih.
Bratislavska JčLIga v Jugoslaviji.
Dne 5. avgusta odide ČJL v Bratislavi na tritedenski zlet v Jugoslavijo, ter obiščejo njeni člani Novi Sad, Beograd, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Bled, nakar se vrnejo skozi Maribor na Slovaško domov. Kakor poroča »Slovenski Dennik« v Bratislavi, gre tu za zlet 40 oseb. Kakor je videti, se češke Lige intenzivno zanimajo za potovanja po Jugoslaviji. Bratislavska ČJLiga nam je znana že od zadnjega zleta, ko je bila pred štirimi leti pod vodstvom župana kanonika dr. Okanika tudi v Mariboru in jo je pozdravil takratni župan g. Grčar v imenu občine na mariborskem kolodvoru.
Jugoslovanski dijaški dom v Pragi.
Kakor znano, se nahaja sedaj jugoslovanski akademski kolegij v Pragi na Letni. Tam pa bodo v kratkem prostor regulirali in se bo moral jugoslovanski akademski dom, ki je nameščen le v pro-vizorni stavbi, umakniti. Praška občina je našemu poslaništvu že ponudila drugje brezplačno primerno stavbišče za postavitev novega doma. Upamo, da se bodo tudi naši vladni krogi za zadevo pravočasno pobrigali in ustvarili ognjišče jugo-slovenskemu dijaštvu v slovanski Pragi.
Mar iberski m dnevni drobiž
□r. Edo Lukinič f
Na medicinski kliniki v Zagrebu je umrl sinoči nagle smrti znani hrvatski politik in borec za ujedinjenje, bivši minister in narodni poslanec samostojne demokratske stranke, dr. Edo Lukinič. Na kolodvoru, odkoder se je nameraval odpeljati v Karlovac, mu je postalo nenadoma slabo. Prepeljali so ga takoj na kliniko, kjer je kljub zdravniški pomoči kmalu izdihnil, ne da bi sploh še prišel k zavesti.
Pokojni dr. Lukinič, star 58 let, je po dovršenih vseučiliških študijah stopil najprej v državno službo, pozneje pa se posvetil advokaturi in politiki. Kot član srbsko-hrvatske koalicije je bil od leta 1906 do prevrata neprestano poslanec v hrvatskem saboru. Bil je tudi podpredsednik sabora in državni poslanec v Budimpešti. Po ujedinjenju je stopil v Pro-tičev kabinet kot poštni minister, v Pa-šič-Pribičevičevi vladi 1. 1925 pa je postal minister pravde. L. 1922 je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine. 2e v mlajših letih je bil eden izmed stebrov srbsko-hrvatske koalicije ter ožji sodelavec Svetozarja Pribičeviča, ki mu je ostal zvest do smrti.
Pokojnikovo truplo so prepeljali danes v Karlovac, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, ob 3.15 pop. iz hiše žalosti na du-govačko pokopališče.
Knjige Uodnikoue družbe za leto 19Z8
Na občnem zboru, ki se je vršil dne 31. marca, se je določilo, da izda Vodnikova družba svojim članom v letošnji jeseni sledeče knjige:
1. Vodnikova pratika za leto 1929. Njena vsebina bo tudi letos jako nestra in zanimiva. Okrašena bo z mnogimi slikami.
2. Fran Govekar: »Olga«. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let, ko so bile razburkane najrazličnejše strasti in se je življenje v mestih in na deželi razvijalo v doslej pri nas neznanih smereh.
3. Fran Matičič:' »Na mrtvi straži«. Zgodovinska povest je zajeta iz dobe, ko so se naši predniki bojevali za svojo svobodo s krvoločnimi Turki. V ospredju povesti stoji {^lasoviti junak Herbart Turjaški. Povest bo zanimala zlasti široke sloje.
4. Ivan Lah: »V boju za Jagoslaviji?. Desetletnico ustanovitve naše države hoče proslaviti Vodnikova družba s to knjigo, ki bo razvijala dogodke od leta 1904 do 1918. Okrašena bo z mnogimi slikami.
Zanimiv književni program, ki bo gotovo zadovoljil vsakogar, naj vzpodbudi še one prijatelje lepih in zanimivih knjig, ki dosedaj še niso pristopili k Vodnikovi družbi, da store to vsaj sedaj. Obenem pa naj bo vzpodbuda vsem poverjenikom, da čiinprej končajo nabiranje članov; Naj napno vse sile, da doseže Vodnikova družba letos vsaj 20.000 članov. Knjige bodo vredne, da se jih natisne v kolikor mogoče visoki nakladi. Vsako leto se je dosedaj dogajalo, da se je prav mnogo ljudi priglašnlo za člane šele potem, ko so knjige že izšle in so se morali zadovoljiti samo s 3 knjigami, ker je bila Pratika vedno oddana. Da se to letos ne ponovi, naj pristopijo k družbi takoj. Zlasti naj se zglasijo pri poverjenikih vsi dosedanji člani, če še niso pristopili za leto 1928. Telefonski imenik.
Poštno ministrstvo je izdalo v eni knjigi telefonski imenik za področje ljubljanske in zagrebške poštne direkcije. Imenik se prodaja po 25 Din pri javnih telefonskih govorilnicah vseh večjih pošt v Sloveniji. Kjer se ne prodaja, se lahko naroči s posredovanjem pošte dotičnega kraja. Ako bi kdo hotel imeti telefonski imenik za področje kake druge poštne direkcije, naj se obrne naravnost ali pa tudi s posredovanjem svoje pošte na poštno direkcijo v Ljubljani. —
Policijske vesti izza prazniških dni niso zanimive, kar je razveseljivo odstopanje od stare navade, da se je treba ravno za praznike spopasti ali pa drugače priti navzkriž s postavo. Aretirani so bili štirje; dva ker sta hotela nekaj zmakniti za praznike, druga dva pa, ker sta zavžila oreveč pijače ter razgrajala. Radi malih gostilniških igredov je bilo vloženih še 8 prijav. —,
Red bogoslužja o Uskršnjim praznicima u pravoslavno} kapeli.
Na Vel. Četvrtak, u 18 časova bdenije sa čitanjem 12 strašnih jevangjelja; na Vel. Petak u 16.30 časova večernje sa polaganjem plaštanice; Na Vel. Subotu u 16.30 časova večernje; na Uskrs u 4 časova jutrenje sa litijom, posle jutrenja pauza od H časa, zatim liturgije; na Us-kršnji pondelnjik u 9.30 časova liturgija. Ko želi, može se u subotu posle večernje ispovediti, a na Uskrs pričestiti. Ulaz u kapelu direktno iz Trstenjakove ulice. — Iz kancelarije Pravoslavnog parohiskog zvanja u Mariboru. —
Nesrečna smrt Jakoba Nemca.
Včeraj dopoldne so iz Ščavnice bliža brvi pri Očeslavcih potegnili truplo bivšega deželnega poslanca Jakoba Nemca,
o	katerem smo ravno pred tednom poročali, da ga doma že dalje časa pogrešajo. Po truplu sodeč se je morala zgoditi nesreča. Nemec je zabredel v vodo in utonil. Pri njem so našli vse njegove stvari še nedotaknjene. Pokojnik bo ostal v častnem spominu. —
V	bolniški iond za železniško osobje se stekajo tudi globe, ki se nalagajo železničarjem za razne nerednosti v službi. Na to »prispevanje« k bolniškemu fondu se jako strogo gleda in bo postalo najbrž važnejši vir dohodkov kakor pa kvota, katero je železniško ministrstvo dolžno bolniškemu skladu. Železniška uprava ostaja enostavno dolžna. L. 1926 je ostala dolžna 10,308.000, lani pa 6,500.000. Ta denar je za bolniški sklad toliko kot izgubljen. Na globah je pa prišlo v fond 1,567.000 Din. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. avgusta je bil prijavljen mestnemu fizikatu mariborskemu samo en slučaj nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu in sicer Škrlatinka. Nevarno velikonočno streljanje.
Osemnajstletnemu obiskovalcu sadjarske šole, Josipu Vrečku, je pri velikonočnemu streljanju puhnil v obraz karbid ter ga močno ožgal. — Pri Mariji Snežili je 161etni posestniški sin Andrej Hedl streljal v nedeljo s pištolo na zamašek ter pri tem tako nerodno manevriral, da se je precej težko poškodoval na rokah. Oba so odpeljali od velikonočnega veselja v bolnico v Mariboru. —
Napad z nožem.
Danes je prišel v mariborsko bolnico 221etni Anton Klanjšek iz Pobrežja z ranami na glavi, obrazu in roki. Izjavil je, da so ga sinoči, ko se je vračal domov, v bližini pobreškega Gasilnega doma nenadoma napadli neznani ljudje in ga težko poškodovali. —
IV. velika dobrodelna tombola.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev sporoča, da je tombola radi tehničnih ovir preložena na nedeljo dne 22. aprila.
Slovensko trgovsko društvo priredi svoj letošnji redni občni zbor 14-tm. ob pol 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. —	759
Sinfonični koncert glasb, društva »Drava« bo v nedeljo 15. aprila v dvorani Union ob 10. dop. —	758
Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice.
Dne 1. julija se bo vršilo žrebanje srečk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice. Skupnih dobitkov je 600, med njimi eno motorno kolo 3 KS, 20 koles itd. Srečka stane 10 Din in se dobi v naslednjih prodajalnah: Upravi »Jutra«* Aleksandrova cesta, Cirilova knjigarna, Koroška in Aleksandrova cesta, Zlata Brišnik, Slovenska ulica, v trafikah Svetek, Slovenska ulica, Weiss, Grajski trg in trafika na Kralja Petra trgu. Trafika Ivanuš, Gosposka ulica 20, trafika Jakob, Frankopanova štev. 51. — Jugoslo-veni, segajte pridno po teh srečkah, saj je čisti dobiček namenjen zasužnjenim bratom v Primorju! Dobitki so pa tuo tako dragoceni, da vsakdo lahko srečo za 10 Din.
Predno nakupite za pomlad čevlje, oglejte si k vali te in oeno Karo čevljev. Koroška c> 19.—
Predno nakupite
za pomlad čevlje, oglejte si kvaliteto m ceno Karočevljev. Koroška mv ^
F
V Mariboru, dne it). IV. 1928.
M*-t banski V }-' C ;!! J? N' i iv Jutra
Spori
^bakralna zmaga IffK Maribora ¥
SeSfaku
Lepa bazenska igra v Murski Soboti. — Simpatičen nastop ljubljanskih gostov v
Mariboru. — Oj ta Čakovec...!
SK Hermes - SK Železničar Z: Z (Z:l)
Gostje so zapustili s svozo lepo igro jako ugoden utis. Posebno napadalni trio je predvedel krasno kombinacijsko igro. Odlikoval se je zlasti srednji napadalec Za-liker, ki je vzorno delil žoge. Od krilske vrste je posebno omeniti Bardrickyja, ki je podpiral napad s preciznimi, takoj uporabljivimi žogami. Branilec Sernec je bil sigurnejši in uspešnejši od Pleša. Burja v golu je pokazal lepe in sigurne parade.
Od železničarjev bi bili posebno omeniti: branilec Wagner in krilca Ronjak ter Frangeš. Jakovljevič je^uspešno razdiral napade nasprotnika. Štrukelj je na dobljenih golih nedolžen. V napadu sta edino Pollak in Ilardinka precej odgovarjala, Korošec je prepočasen. Stauber kljub temu, da je ustrelil oba gola, ni napadalec.
Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: SK Hermes: Burja - Pleš, Sernec - Bar-dricky, Marinko, Srešarce - Kos, Svetic, Zalikar, Škrajnar, Trotovšek.
SK Zelezničari: Štrukelj - Wagner, Jakovljevič - Ronjak, Frangeš, Vogrinec-Kopčič, Pollak, Korošec, Hardinka, Stauber.
Igra prične z jako ostrim tempom in jo Hermes preinači. V 10. min. zabije Svetic po vzorni kombinaciji prvi gol za Hermes. Železničarji se energično branijo in dosežejo po Stauberju tudi izenačbo. Proti koncu polčasa doseže zopet Hermes po Zalikarju vodstvo. Tempo malo popušča. Polčas 2:1.
V	drugem polčasu železničarji napenjajo vse sile in so deloma tudi v premoči. Zopetna izenačba se jim posreči, po kornerju, ki ga zopet Stauber spremenil v gol, Pri tem ostane do konca igre.
Sodil g. Mohorko dobro.
  %
I55K maribor—Uillacher 5U 4:1 (Z:l) 3:Z (Z:0)
Pri svojem dvadnevnem gostovanju v Beljaku si je izvojevalo moštvo ISSK Maribora obakrat jako lepo zmago in tako izpolnilo nade, ki smo jih stavili v soboto na našega prvaka. Mariborčani so bili tako po funkcijonarjih Villacher SV kot tudi po beljaški športni publiki izredno Prisrčno sprejeti. Tudi med tekmo samo ie občinstvo navdušeno in glasno dajalo Priznanja za lepo igro, ki jo je predvedlo moštvo gostov. Ob tej priliki smatramo za potrebno povdariti, da je beljaška publika nad vse objektivna, da ni slišati kot pri nas neprestanih neumestnih izpadov iz njenih vrst na naslov sodnika ali igralcev, temveč da ima dušo in srce priznati tudi tujemu moštvu vsako lepo stran njegovega nastopa.
Nedeljska tekma se prične v jako živahnem tempu. Beljačani energično napa dajo in dosežejo v drugi minuti po levi zvezi Maierju prvi gol, ki ostane tudi zadnji. Naši se počasi znajdejo in stopijo v Premoč ter dosežejo tri kote; vendar ra
ISSK Maribor je nastopil v sledeči postavi: Geuer; Koren, Unterreiter; Justi, Kirbiš, Tonček I; Pepček, Gujo, Pavlin, Vodeb,»čmrlj. Ožja obramba je bila spočetka malo nesigurna, kasneje pa je pokazala zanesljivo igro. Isto velja o krilski vrsti, kjer je Kirbiš dosegel šele po odmoru svojo običajno formo. Tonček I se je držal preveč pri obrambi. O napadu, ki je predvedel lepo igro, smo že govorili.
Villacher SV je postavil igralce: Klein-saner; Santer I, Haselberger; Buggenik, Wal!ner, Waljenhofer; Santer II, Eztler, Wiedermann, Maier, Sterlin. Vratar inbra nilca jako zanesljiva. Krilsko vrsto je naš napad z nizko kombinacijo izčrpal. V napadu sta najnevarnejši obe zvezi in krilo Santer II.
ISSK MARIBOR : VILLACHER SV 3:2 (2:0).
Maribor je nastopikv isti postavi kot v nedeljo, samo da namesto Guja je igral Tonček II. Igra ni bila na istem višku kot v nedeljo, posebno prvi polčas, ker so naši sprejeli visoko igro Beljača-nov. Šele v drugem polčasu so se znašli. Ožja obramba je bila na mestu; v krilski vrsti sta bila Kirbiš kakor tudi Hreščak I dobra; Tonček I. se ni odlikoval in je zakrivil tudi lasten- gol. Napad je v polju lepo precizno kombiniral, bil pa je tudi tokrat premalo odločen pred golom.
Beljak je nastopil v spremenjeni postavi, ki je predvedla boljšo igro prvi dan. Posebno obramba in krilska vrsta sta bili dobri.
Kratek potek igre: Prvi polčas odprta igra z majhno premočjo Alaribora. V. 20. min. sodnik ne pripozna regularnega gola za Maribor. Kirbiš v 35. min. lepo prodre in doseže iz daljave od 18 metrov z lepim strelom prvi gol. Tonček II. zviša v 43. min. po lepi kombinaciji s Pepčkom score na 2:0. V drugem polčasu ima Ma-ribor več od igre, ima pa smolo, da grejo skoraj vsi streli tik prečke v out. V 10. min. diktira sodnik neupravičeno 11 me-trovko proti Mariboru, katero Maier sigurno eksekutira: 2:1. Paulin zviša sko-re v 30. min. po lepem golu, na 3:1. V 44. min. zakrivi Tonček I. uvodoma omenjen lasten gol: 3:2 za Maribor. Razmerje kotov 8:4 za Maribor. Sodnik Kolarič ne posebno objektiven; imel pa je lahek posel, ker sta bili obe moštvi jako disciplinirani.
»sodnika« in ga pošlje, kamor spada?! Da bi si g. Singer dal kaj dopovedati, je namreč po izkušnjah preteklega leta sko-ro neverjetno.
SD Rapid komb. - SK Ptuj 5:3 (3:1).
V	nedeljski tekmi v Ptuju je zmagal Rapid po živahni odprti igri. Ustrelili so za Rapid: Barlovič 1, Vidovič 2, Košel 1, Schein 1. Vsi trije goli za Ptuj so padli iz enajstmetrovk. Sodil je g. Franki dobro.
Mladinske in rezervne tekme v Mariboru.
V nedeljo: mladina Železničarja - mlad. Rapida 7:0 (4:0), rez. Železničarja - rez. Svobode 4:1 (2:1). V pondeljek: mladina ISSK Maribora - mladina Železničarja 5:3 (3:2).
Ljubljana: Kispesti FC - Ilirija 8:5 (5:2), v pondeljek 4:3 (2:1).
Zagreb: Jugoslavija - Turška 2:1 (2:0); Gradjanski Zagreb - Gradjanski Osjek 5:2 (2:1).
Beograd: BSK -^Sarajevska Slavija 6:0 (2:0).
Novi Sad: Juda Makabi - Croatia 1:0.
Split: Hajduk-Bačka 6:0 (2:0), v pondeljek pa 4:2 (2:0).
Subotica: Sand-Jugoslavija 4:2 (1:0).
Zlin: Zagrebška Concordia-FC Batja 6:1.
Prercv (ČSR): Zagrebška Concordia-SK Prerov 1:1 (0:0).
Monakovo: F. C. Wacker-Hašk 2:1 (1:0). Nezaslužena izguba Zagrebčanov. Publike 10.000.
Gradec: GAK-Bratislava 3:1 (2:0), Bra-tislava-Hakoah 3:1 (0:0), Sturm-FIakoah 2:2 (0:0), Sturm-Akad. S. V. 6:0 (5:0), Hakoah Wien - Hakoah Graz 3:1 (2:0).
Dunaj: Rapid-Hakoah prvenstvena 4:2; Admira-Simering 2:1 prvenstvena; Rapid Simmering prostv. 3:1, FAC-Hakoah 9:0, Austria-Viktoria Žižkov 2:1, Nicholson-BAC 3:2, Viktoria Žižkov - BAC 1:0, Ni-cholson-Austria 3:1.
Praga: prvenstvena Sparta-Slavia 3:0 (1:0).
Budimpešta: Hungarja-Ujpešti 4S| (1:0), Sabaria-Ferenczvaros 4:1 (3:0), Ujpešti-Sabaria 3:3 (3:1),	-	Hungaria	2:1
(2:0): velikonočni turnir. Zmagovalec Sa-baria.
Stran 3.
Orientalsko gledališče u
Rusiji
Gledališče v današnji Rusiji je dedič umetniško bogate preteklosti, poleg tega pa ima tudi v sedanjosti dovolj prilike in snovi velikega razvoja. Zelo zanimivo je pa to, da se je nepričakovano v Rusiji dvignilo tu-i orijentalsko gledališče, o katerem do leta 1905. ni bilo niti govora. Edino v mestili Turkestana so se uprizarjale igre z lutkami. Te igre so bile zajete iz verskih legend. Po vojni so se pa v Turkestanu gledališča naglo razvila in v Baku so že pred šestimi eti začeli uprizarjati Gogoljevega Revizorja«, ki je napravil velik vtis na rNuslimane. Turško gledališče je ani uprizorilo celo »Hamleta« in sicer tako, da je dejanje tragedije pre-nešeno v Azijo in da nosijo vsi igralci orientalska oblačila. Najboljše se pa razvija tatarsko gledališče v Kazanu. Dočim so na drugih orientalskih gledališčih še do leta 1922. večino ženskih ulog igrali moški, so in-eligentni Tatari takoj, ko so s svojo avtonomno republiko vstopili v sovjetsko unijo, zavrnili čaršaf-žensko zagrinjalo ter zasedli ženske gleda-iške uloge s svojim ženstvom in ne več i Armenkami in Grkinjami. Ta-arski dramatiki Kamal, Burnaš, Emi-ri in Amarhanov imajo že velik sloves. Tatari imajo najrajši prevode Gogolja, Čehova, Gorkija in Najdja-nova, od svetovnih klasikov pa Sha-cespearea, Moliere-ja in Schillerja. Celo Baškiri, ki veljajo za najbolj nazadnjaške muslimane Rusije, imajo že par let svojo državno gledališče, gralci tega gledališča so že gostova-
i	v Moskvi ter uprizorili dramo »Sol-vat Inlajev«, katere junak je baškirski ovariš Pugačeva, ki je vodil upor proti carici Katarini II. Razvija se ce-o orientalska opera. Prva je bila uprizorjena tatarska opera »Sanija« 1925. v Kazanu povodom petletnice tatarske republike.
Tekmi u Cakoucu
Že stara je stvar, da moraš pisati poročilo oziroma oceno o sodniku in ne o igralcih, kadar gre za tekmo v Čakovcu. Podoba je, da bo tako ostalo tudi v bodoče, če se ne bodo reševali protesti, ki so vloženi proti prečudnemu — da ne reče mo drugače — poslovanju g. Singerja, ki
ne dela nikakih uslug Čakovečkemu di neodločnosti napada ni zabeležiti gd- } športskemu klubu s svojim nemogočim lov. Šele v 21. min. izrabi Gujo Pepčekov »sojenjem
Pas in zakadi žogo v mrežo. Po tem izenačenju zakrivi Koren enajstmetrovko, ki Pa jo Maier zastreli. V 44. min. ustreli Vodeb ostro bombo v prečko, žogo. ki se Srbije, pa pošlje čmrlj z glavo v mrežo. Polčas 2:1 za Maribor.
Po odmoru Maribor dominira in pred-yede krasno kombinacijsko igro; napad ie žal po stari razvadi pred vrati premalo odločen. Nešteto lepih prilik ostane neizrabljenih, ker se pač pred golom vse preveč kombinira. Da bi videli že enkrat vsaj resen poskus naše sprednje petorice Po spremembi takega brezplodnega dela! Jretji gol pade v 2. min. po Vodebu, ki izrabi Gujev pas in plasira žogo neubranljivo v levi kot gola. V 29. min. zakrivi Haselberger enajstmetrovko, ki jo Unterreiter uspešno strelja. Stanje 4:1. Naši so tildi dalje v premoči, imajo pa smolo, *er se troje %0fr odbije od prečke. Belja-dani sicer prodrejo tu in tam, vendar ne Pridejo preko obrambe. Razmerje kotov d;5 za Maribor. Sodil je g. Enzfelder iz Celovca dobro.
Mariborski Rapid je na velikonočno nedeljo zgubil v Čakovcu tekmo 4:3, četudi je pred odmorom vodil že 3:0!!, v pondeljek pa je podlegel 4:2. Sodnik g. Singer je goste naravnost teroriziral in jim pretil pri vsakem najmanjšem foulu z izključitvijo. V nedeljo je Rapid še 27 minut pred zaključkom tekme vodil 3:0. Ker pa je sodnik hotel ustvariti rezultat ugoden za domačine, četudi igralci zdaleka niso zaslužili zmage, ni zadniih 20 minut igre videl nobenega of videa in še manj foulov Čakovačkega SK. Nasprotno pa je kaznoval vse navidezne in nenamerne prestopke Rapidovih igralcev. Še več! Če je zagrešil kak foni Čakovčau, je g. Singer diktiral prosti strel proti — Rapidu! Vse to velja o obeh velikonočnih tekmah in pod takimi okolnostmi seveda nima nika-kega pomena, da bi pisali kaj o igrah samih. Saj je bil namen g. Singerja po zmagi nad gosti v polni meri dosežen... Kateri klub bo pa še pošiljal svoje igralce v Čakovec, če si Zbor nogometnih sodni kov ne ogleda brez odlašanja prizadetega
Hazena 5K (Tlura — SK maribor 5:4 (4:1)
Napovedana nedeljska hazenska tekma med najboljšima družinama mariborske oblasti v Murski Soboti je odpadla. Igralo se je samo včeraj in so domačinke zmagale v pičlem razmerju 5:4. Mariborčanke so igrale kljub dvema rezervama jako dobro. Napad je bil zopet v sijajni formi in je predvedel lepo in koristno igro. Da je zmagala Mura. ima zaslugo vratarica Cimpermanova, ki je briljirala kot redko-kedaj kaka čuvarica gola: že pred odmorom je branila kakih 50 ostrih žog! Prvi gol za gosta je napravila Danuška kolosalnim rezanim vijakom, pri katerem vsa umetnost Cimpermanove ni nič pomagala. Izenačila je z divnim golom de sno kriio Kardoševa. Mlade Mariborčanke so imele spričo silnega pritiska Kardo-ševe in Jonaševe težko stališče; razen tega je v prvem polčasu goste hudo oviralo močno solnce. Po odmoru, ko so ime le Mariborčanke solnce za seboj, se pričeli padati goli v mrežo Mure, in bi bilo gotovo doseženo najmanj izenačenje, če bi bil primaknil sodnik kako minuto, ka kor je to storil v prvem polčasu, ko je ce' lo v 28. min. priznal Muri en gol! Olga je dala dva gola, Danuška enega in Ve rica enega. Sodil je g. Keretury zelo povprečno. Obisk izredno dober.
Ljubosumni huzar
V Budimpešti je huzar Franc Prokop napadel na ulici delavca rranca Brauerja in ga umoril z bajonetom.Oba sta se spoznala pred kratkim z neko deklico, ki sta ji pričela dvoriti. Kmalu je prišlo med obema radi tega do ostrega spora. Pred kratkim sta se tudi stepla in je pri tej priliki delavec vojaka tako premikastil, da je obležal ta nezavesten. Prokop se je pozneje odločil, da Re maščuje. Ko je te dni spremljal neki voz in opazi! Brauerja, je takoj navalil nanj in ga sunil parkrat z bajonetem v glavo. Delavec je bil seveda takoj mrtev.
Rnekčote slaunih mož
i
Slavnemu ruskemu igralcu Kačalovu se je godilo začetkoma zelo slabo. Njegova garderoba je bila več kot skromna. Ob neki premijeri mu je gledališki ravnatelj razburjeno očital: »Za božjo voljo, kaj vendar mislite? Dejanje se odigrava Sibiriji, Vi ste pa oblečeni v lahek plašč! Saj sem vendar rekel, da morate obleči kožuh!«
Vem«, je odgovoroil Kačalov, »a jaz nimam kožuha. Sicer pa — ne delajte si skrbi radi mene, saj sem oblekel dva top-a telovnika«.
* *
Angleški maršal French je bil leta 1916. ranjen na fronti. Kot star vojak se je mojstrsko premagoval in ni kazal bolečin. Ves teden so zdravniki brskali po njegovi rani na stegnu, da je nazadnje le izgubil potrpežljivost ter vprašal: »Kaj vendar neprestano iščete po nogi?« »Krogljo« — so odvrnili zdravniki. »Krogljo?« — je zavpil stari gospod
— »Sto vragov, to bi mi bili pa lahko prej povedali. Krogljo sem vendar vtaknil v žep.«
* *
Tristan Bernard je dejal nekoč nek! znŠmeniti francoski gledališki igralki: »Draga prijateljica, vsak dan ste mlajša!«
Zadovoljno se je nasmehnila in rekla: »O, kako mi laskate!«
Tristan Bernard je takoj popustil: *No
— pa recimo vsak drugi dan.«
* *
Abbeju Lenire-ju se je nekega dne izpovedala neka dama: »— To gre preko moje moči. V vsako ogledalo se moram zagledati, če pridem mimo in Čim bolj se gledam, tem lepša se zdim sama sebi. Ali je to velik greh?«
»Ne, ne!« — ie odvrnil potrpežljivi duhovnik. »To je le pomota!«
Varna shramba.
»Stari oče, ali je res, da nimaš zob?«
»Res je!«
»Potem te pa prosim, shrani mi te-le orehe!«
Dobro ve, zakaj.
»Veš, tako sem se navadil na gamaše«, pravi Ivo.
»Tudi jaz imam raztrgane nogavice«* pravi Vinko,
Stalno v zalogi	730
Najboljši in Najcenejši Koks
ter kovaški premog.
Mejoviek, Tattenbachova ul. 13.
je vse modne
se refiektira na
po Din 16*— dobite edino le pri
J. Trpinu,
davni trg) 17 XII
Maribor
Glavni trg 17
predmete za gospode ako
dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri
Josipu K?rnitnlk, hi se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11
Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratni-kov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in čevljev za dame In gospode.	V.
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Oglas licitacije!
Na temelju odluke Gradjanskog Povjerenika za Medjumurje od 20. Marta 1928. stav. 4. držati če Gradjevinska Sekcija varaždinska u ponedeljak, dne 16. aprila 1928. u 11 sati kod opčinskog poglavarstva u Draškovcu javnu pismenu licitaciji! u svrhu osigu-ranja radnja zagradnju četveorrazredne osnovne škole u Draškovcu, srez Prelog u Medjumurju.
Radnje su proračunane na 349.766 Din. 20 p. Potrebni šljunak i pjesak te podveze -za dovoz materijala stavi ja školska opčina preduzimaču besplatno na raspolaganje i obavlja rušenje stare škole u naravi.
Rok za dovršenje radnja odredjuje se do 25. augusta 1928. te se neče produljiti.
Kauciju u iznosu od 35.000 Dinara itnadu preduzimači u gotovom novcu ili vredečim državnim papirima po čl. 88. zakona o drž. računovodstvu najkasnije do dana licitacije kod kr. poreznog ureda u Prelogu položiti.
K licitaciji imadu^ preduzimači doni jeti Uverenje Ministarstva Gradjevina da su ovlašteni kod javnih licitacija sudjelovati, nadalje potrvdu kr. porez. ureda odnosno opčinskog poglavarstva, da su sav do sada dospjeli porez platili i potvrdu kr. porez. ureda da su propisanu kauciju položili. — Bez kaucije i ovih dokumenata ne može se kod licitacije natjecati.
Predračun, načrte, uslove i obrazac ugovora mogu se vidjeti svaki dan za vrijeme uredovnih sati u uredu Gradjevinske Sekcije Dr-^ra^*nu a na ^an licitacije kod opčinskog poglavarstva u
Naknadne ili brzojavne ponude neče se u obzir uzeti.
POZOR'	POZOR!
ako Vam Vaši stro|l nagajajo obrnite se na spedjalno m e-manično d el a v n Ico Justin | OustlnCli. Tattenbachova ulica štev. 14, ker Ima ista specijaini oddelek za popravila strojev vseh vrst.	793
Žena in njena hoja!
Neki duhoviti Francoz trdi: plemenitost žene boi spoznal po njeni hoji. Ritem, elastičnost in siguren korak so značilnost one žene, ki se noče priitevati med povprečne
PALMA KAUČUK PETE
Vam dajejo siguren in elastičen korak
Na čavlja a franeoakimi petami pritrdi Vam vaak čevljar nove tanke Palma-Loula-podpetnlko
Nalbollie sukno za plaife
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, Marbor,
Aleksandrova cesta štev. 13
Gradjevinska sekcija.
Izdaja Konzorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavni* izdajatelja tn urednik: Pran Brozovtčv Mariboru.
Stanko D e t e 1 a v Mariboru.
Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
in se je nahajalo na poti, da napade vzhodno ameriško obal. Ameriško vojno brodovje se mu je peljalo naproti. Še štiriindvajset ur in sredi Atlantskega oceana mora priti do velikanske pomorske bitke.
Vprašanje, katero si je Erik Tru-wor v teh dneh neprostovoljnega počivanja tolikrat zastavil, je bilo odločeno. Odločeno tako, kot se je Erik Tru\vor bal v urah svojega premišljevanja.
Človeštvo se ni pokorilo njegovim svarilom. Ni bilo še dovolj zrelo, da bi se samo vladalo. Potrebno je bilo gospodarja, da mu vlada.
Čutil je, kako se rušijo njegovi ideali. Oni tam zunaj nočejo ničesar storiti iz proste volje, na ljubo kakemu idealu. Kdor se je, nahajal na oblasti, ali vsaj menil, da se nahaja, jo je brez obzirno izrabljal.
Dalje prihodnjič.
Šivalne stroje
in kolesa najmočnejše in najcenejše z 15 letno garancijo dobite pri tvrdki Gal nja, Maribor, Kralja Petra trg 1.	754
Sedaj, ko prihaja lepo in toplo vreme naj bo skrb mamice, da bo otroški voziček v redu. — Popravila spreiema J- " ’ Gustinčič. Tattenbachova ni. 14.	'.00
Dame kot zastopnice
z visokim zaslužkom sprejme Salomon, Aleksandrova 55 I.	700
Preostala je samo še vladna oddajna postaja. In depešo je bilo treba oddati v valovni dolžini postaje. V normalnih časih bi bilo to povsem enostavno. Toda sedaj ... v vojni! Najstrožja cenzura . . . Skoro nepremostljive zapreke. Diana Maitlando-va je rešila tudi to težavno palogo^ Ves zračni promet na britanskih otokih je bil radi vojne prepovedan. Diana se je morala vsled tega poslu-žiti svojega avta, da se je odpeljala na veliko brzojavno oddajno postajo v Cliffdenu.
Poiskala je postajnega načelnika in se je dolgo razgovarjala ž njim. Prosila ga je, zaklinjala ga in mu grozila. Dokler ga ni pripravila do tega, da je odposlal kratko brzojavko.
Lad^ Diana je ostala ob njegovi strani, dokler ni šla depeša trikrat po svetu. Stala je poleg stroja, ko je pričel oddajni aparat požirati papirni trak, ko so zaplesali vzvodi, zaropotali kontakti in ko so se na električnih valovih utrnile- v eter prve besede :
»Jana Silvestru . . .«
Potem pa je zopet sedla v svoj voz in se vrnila v Maitland Castle. .
* *
Sedmi dan po katastrofi so trije ujetniki na severnem tečaju tvegali osvoboditev. Počasi so pričeli snuš-čati komprimirani zrak na prosto. Erik Tru\vor je stal pri ventilu in opazoval manometer. V najglobljem rovu ie Silvester opazoval stanje vode. Z mikrofonom na ustnicah, da bi mogel takoj sporočiti Truworju, če bi se gora pričela pogrezati in voda naraščati.
S tihim sikanjem je uhajdl zrak. Polagano se je kazalo na manometru pomikalo nazaj. Sedaj je stalo samo še nekaj črtic nad ničlo. Erik Tru-wor je prislonil uho na ledeno steno, da bi čimpreje doznal za morebitni prelom ledene podlage.
Vse je ostalo tiho. Samo vedno tišje sikanje uhajajočega zraka. Se-‘ daj le še rahlo šumenje. Kazalo na i tlakomeru je obstalo na ničli. Zračni j pritisk je bil izravnan. Gora je ob-1 stala na svoji podlagi tudi brez po-! moči komprimiranega zraka.
S pomočjo malega žarila je bil hitro napravljen izhod na prosto. Spraviti antene v red in vzpostaviti zvezo z ostalim svetom, to je bila sedaj prva naloga.
Antene na vrhu gore so ostale nepoškodovane. Samo zveza z aparati v notranjosti gore je bila pretrgana.
Deset minut je zadostovalo, da so napravili zasilni vod. In komaj je bil napravljen zadnji spoj. privit zadnji vijak, že se je vrnilo življenje v aparate, ki so . vse te dni ležali na svo-iih mestih tihi in mrtvi.
Pisalne naprave so zaropotale, kolesa so se zavrtela in iz aparatov so pričeli lezti paoirni trakovi na gosto oopisani z morzejevimi znaki. Poročila iz Evrope, Amerike, Indije in Avstralije.
Usoda je šla svojo pot. Vojna je izbruhnila. Na različnih krajih sveta so se spoprijele angleške in amerikan-slc^* 7r?*nr VMiVn	fjrn.
dovje je zapustilo svoje pristanišče
liniaite se CMO!
Hans Dominik:
Oblast trah
Jana se je dvionila z divana in je pričela pripovedovati. Spočetka pretrgano, sčasoma vedno bolj gladko.
Hipnotična moč dr. Glossina se ni mogla kosati s telepatičnim vplivom Atme. Časopis, ki ga je z očrtano vestjo o katastrofi v Linnais poslal dr. Glossin Diani, je zadostoval, da stre'hipnotične zapahe, ki jih je on sam ustvaril.
Jani se je vrnil njen spomin. Povedala je, kako je v oskrbi za Silvestra odšla iz Duseldorfa v Linnais, kako je našla pogorišče na mestu, kjer je nekoč praznovala svojo poroko. Kako je nakrat stal pred njo dr. Glossin, ne da bi sP mogla razložiti, odkod da se je vzel. Kako da mu je morala slediti na vsak njegov migljaj.
»Jana — tvoj Silvester živi! On
in njegovi prijatelji! Mi to vemo z vso gotovostjo. Lord Horace mi ie to povedal. Naše brzojavne stanice morajo oddajati njihova povelja.«
»On živi! Razumem! Ah, kako rada
verjamem------------ Toda on ne ve, kje
da se nahajam jaz. Jaz v pretirani bojazljivosti nisem sledila njegovim odredbam in sem zbežala iz Diisseldorfa. Sedaj me
zaman išče------------ in ne more govoriti
z menoj.«
Lady Diana je hitro izvedela, kako sta Jana in Silvester občevala med seboj. Toda mali telefonski aparat je bil izgubljen. Nekje v Linnaisu. Ko ga je dr. Glossin zavrgel, ko da ima v roki žarečo železo. Va,lo.vna dolžina, na katero je Silvester uravnal aparat, je bila s tem izgubljena. Možnost občevanja po prejšnjem načinu izključena.