171. številka. Ljubljana, v četrtek 30. julija. XXIY. leto, 1891. Izhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro*ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za .pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tate dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te bo trikrat ali večkrat.tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v n i ft t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavao p. n. občlnrttio uljudno vabimo nn novo naročbo, atHre Koapode naročnike pa, katerima bo potekla koncem nieaecu naročnina, proNluio, da Jo o pravem čanu ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vae številke. II SLOVENSKI NAROD tt velja za E. | u b IJ a nn k e naročnike bres pošilja* n|a na dom t Vae leto . . . »Id. IS*— I Četrt leta . . Kld. :i*:to Pol leta ... ti 6*5o| Jeden uicaec - ,, 1*10 Za pošiljanje na dom ae računa lO kr. na meneč, »O kr. za četrt leta. H pošiljanjem po pošti velja: Vae leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... S*—j Jeden meneč . ,, 1-1» IVaročnJe ne lahko a vsakim dsevoto, n h kratu ae mora ponlatl tudi naročnina, drugače ae ne oslramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Slovenščina v Tržaških cerkvah. Žalost mora obiti človeka, ko vidi, kako popustljiv je povsodi mehki Slovan, kako se odreka včasih svetim svojim pravicam iz napačno razumljene ozirnosti celo tam, kjer bi pred vsem moral biti »mož neizprosen, trd in jeklen". V Trstu bila je do zdaj navada, da se je ob nedeljah in praznikih prepovedovalo v nekaterih cerkvah slovenski pri jutranji božji službi. Mej temi cerkvami bila je tudi stolna cerkev sv. Justa, v kateri je po starem običaji bila slovenska propoved vsako nedeljo in vsak praznik zjutraj. Pri teh prepovedih bilo je vedno polno pobožnega slovenskega ljudstva iz mesta in iz okolico. Ne glede na veliko versko važnost tacih prepovedi v materinem jeziku narodovem, imele so tudi še velevažen narodeu pomen. Tujec, ki je Btopil v cerkev in Cul oznanjevati besedo božje v slovenskem jeziku, moral so je prepričati nehote, ako se je ozrl okolu po veliki množici, ki je bila vedno navzočna v cerkvi pri slovenskih prepovedih, da Trst vender ni tako izključno italijansko mesto, kakor se komu dozdeva na prvi pogled, ako se ozira po napisih, kateri so seveda skoro samo ita- lijanski. Tudi po govorici na javnih ulicah ni se mogel preveriti tako temeljito, da poleg italijanskega življa prebiva v Trstu se drug krepek živel j, to je slovanski. Zakaj bi na primer baš v Trstu bili Slovenci drugačni, nego ao v beli Ljubljani in pri naB, posebno naft krasni spol ? Kakor pri nas kramljajo po javnih šetališčih le prerade v tuji nemščini, tako se v Trstu čuje pač mnogo italijanščine iz lepih ust, ki bi blagoglasečo se slovenščino morda isto-tako lepo in lahko govorile nego italijanščino. Kes je večinoma temu kriva tuja odgoja krasnega našega spola, na dragi strani smo pa mi moški sami preveč popustljivi in v tem oziru premalo radikalni. Toda to le mimogrede. Kje se je torej tuje« kazal najbolje tudi slovanski značaj Trsta? Bilo je v cerkvi, kjer se je narodu govorilo v njegovem jeziku v dokaz svetu, da tu Živi tudi narod slovenski. A baS to grizlo in peklo je »rastne Italijanaše. Da se v stolni cerkvi Trata, ki je po njih zatrjevanji skozi in skozi italijansko mesto, čuje beseda slovenska, to bilo jim je neznosno. Ruvali so javno in tajno, dokler neso dosegli svojega namena. Nedavno prečital se je v neizmerno veselje vseh Btrast-nih nasprotnikov Slovanstva v Trstu in mej burnim priznavanjem pristašev skrajno italijanske stranke v seji mestnega zbora Tržaškega odlok Tržaško* koperskega škofijskega ordinarijata, b katerim je najvišja duhovska oblast ustregla želji najhujib sovražnikov narodnosti slovenske. S 1. dnem prihodnjega oktobra prenehale bodo slovenske propovedi v stolni cerkvi bv. Justa, nestrpni Italijani dosegli so svoj namen, namestu slovenske božje besede razlegala se bode odslej samo blagoglasna italijanščina. Italijansko uho ne bodo vet žalili glasovi sovraženih „sciavi", italijanski značaj Trsta bode rešen tudi v glavnem hramu Božjem, v stolni cerkvi, od koder so odrinili Slovence. Kar je žalostno pri vsem tem, je to, da so to neodpustljivo popustnost zakrivili naši ljudje, da so se pustili premamiti morda po dvomljivih obljubah in se pokazali popustljive, kar nikakor ni kazalo. Znano nam je, da je ta odlok vzbudil ve- liko razburjenost mej pobožnim slovenskim ljudstvom ter da utegne imeti morda zle nasledke tudi na verskem polji. Nasprotniki, videč da so zmagali tu, začeli bo ruvati že drugod in usiljevati svojo italijanščino tudi v okolici, kakor n. pr. v Barkovljah, kakor smo že poročali nedavno. Videč, da so tako labko zmagali, ne bodo mirovali prej, da dosežejo svoj namen tudi tam, in preganjali bodo ubogo slovenščino iz slovenskih cerkev, na nje mesto urivali italijanščino, ž njo pa tudi razuzdanost in resnično brezverstvo, ne pa tako, kakor ga nekateri prenapeti črnogledi vidijo Že zdaj mej nami tam, kjer o njem ni ne duha ne sluha. Onim krogom, ki so se prav po nepotrebnem pokazali tako popustljivim na veliko škodo narodnemu in verskemu čutu Slovencev Tržaškib, kličemo prav resen: »Caveatis, ne quid detrimenti capiat ecclesia populusque!* Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku dne 2B. .julija 1891. (Dalje.) Na to se uvrsti dolg sprevod ter z vihrajočimi zastavami na Čelu stopa godba, katera svira narodne koračnice, proti mestu. In tu kak prizor! Hiša za hišo je okrašena z dolgimi zastavami v cesarskih in slovenskih barvah. Velikansku zastava pa vihra z nad stare Kamniške razvaline na griču, od koder se razlega mogočen strel, da odmeva na sever proti Bivim planinam in na jug tja čez rodovitne ravnine. Dolga vrsta udeležencev slednjič dospe* čez glavni trg, povsod prijazno pozdravljena, do Fišerjeve restavracije, kjer je kratek odmor za okrepčanje. — II. Krog 10. ure zbere se vsled vsporeda družbeniki i drugi verniki i dekanijsko-župu i cerkvi na Šutini k službi Božji Ker se je bila „Lira" pripravila za slovensko petje, ni bilo slovesne svete maše z leviti, nego č. o. Božidar Muren, katehet Kamniške ljudske šole, zafel je darovati tiho sveto mašo po namenu naše družbe v prospeh slovenskega šolstva. „Lira" je izborno pela, spoznati je bilo, da LISTEK. Igrača. (Novela E. K ra a i 1 j n i k o v e, prevel Vojak ar.) iDalje.) Čuvašev je storil to, ue da bi kaj mislil, kakor ni mislil, rekši, da mora iti v 8. vrsto, a takoj je zapazil, da je prišlo tudi to prav, sodeč po pogledu, katerega je obrnila nanj neznanka. — Vi Bte dobri, opomnila je ona, ko sta se naglo oddaljila od berača, kateri je blagoslavljal radodarnega darovatelja. — Je-li to znamenje dobrote, — ako se da beraču dvajsetico? posmehnil se je Čuvašev. — Marsikdo bi ne storil uiti tega. — Morda, toda glede" na velike dobrodelnosti je denarna podpora ubogih — najlažja oblika pomoči: naj se da kolikor se hoče in more — vender ostane zavest dobrega dela, a skrbij nikakih; to ni ono, kar pridene lastni trud stvari, odgovoril je Čuvašev. V bistvu pa to, kar jej rekel sedaj, ni bilo njegovo mnenje; kakor veČina neskrbnih veseljakov, brigal se je tudi on jako malo za podporo reveže? — to, kar je rekel, je le kje slišal ali čital in prišlo je sedaj prav: dasi misel ni bila nova, bila je vender dobra in pokazala na dobro Brce onega, ki jo je izrazil. — Sedaj je pa kouec najinemu potovanju, dejala je brhka črnoinaljka, ustavljajo se pri neki hiši v osmi vrsti mej Malim in Srednjim prospektom. Čuvašev se je ozrl. Bila je dovolj čista, lesena hiša, okrašena s temno-sivo barvo. Imela je tri nadstropja, ali gorenje bilo je mnogo niže nego ostali dve in imelo troje oken, pri kojih jednem je bil pribit nevelik ščit z napisom: „M-me Marie. Modes, tieurs, corsets*. Uhod bil je z ulice, tri ali Štiri stopnice in rumena vrata bili so pred velikimi stopnicami. — Glejte, tu v gorenjem nadstropji prebivava, dejala je mlada deklica. — Zbogom! hvala za vašo pomoč in družbo. Kam pa vi? je pristavila. — Tu sem, tja, pokazal je Čuvašev na neko veliko bišo b predBtopnicami. — Z bogom! želim *am, da dobite svoje znance doma. Neznanka podala je Čuvaševu malo roko v rudečih, Švedskih rokovicah, katero je ta zadovoljno stisnil, prijela svoje zavoje, naglo skočila po stop« nicah In Izginila za vrati. j Po njeuem ubodu ogledal je Čuvašev še je- denkrat hišo, želeč zapomniti si boljše njeno zunanjost, in odšel. Ko jo bil nekoliko oddaljen, poklical je prvega izvožčika, katerega je zagledal, in odpeljal se nazaj v mesto k obedu, ker s svojim nepričakovanim sprehodom jo dobil tek. III. Čuvaševa družina bila je v dobrih razmerah. Imetje bilo je sicer nekoliko v neredu, vender so mogli Živeti tako, kakor so je zahtevalo v njihovi drnžbi. Očeta Petra Kirilovića ni bilo že nekoliko let na svetu. Čuvašev je živel z materjo, vzraslo sestro, pet let mlajšo od njega, in dvanajstletnim bratom, ki je nosil še opravo zasebnega učnega zavoda. Čuvašev je živel, kakor živo vsi mladi ljudje iz-vestneira kroga — končal je v svoji dobi tudi nekoliko razredov nekega privatnega zavoda, kjer se je odlikoval bolj po šalah razvajenega sinka bogatih roditeljev, nego po znanji, a po dokončanih šolah jo ust opi I v službo; dasi je skušal dobro opravljati službo, možno je bilo vender z gotovostjo trditi, da izurjen ne bodo nikdar. Služba zanimala je Čuvaševa le zato, da bi se manj dolgočasil in preživel ostali čas prijetno. Imel je mnogo prijateljev. tu ni kaka produkcija, nego da srce pojoč moli v svetišči Najvišjega. Mej presledki je izvrstno pre-ludiral nadučitelj Čenčič. III. Krog 11. ure 86 prične v ozaišnni mestni dvorani, katero je prepustilo slavno županstvo drage volje za ta dan. O biču j n o zborovanje. Zastopnika visoke c. kr. vlade ni bilo nav-zočueRa. 1'rvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan, spregovori nekako tako-le: „Slavna šesta velika skupščina! Vo pravilih je družbi sv. Cirila in Metoda zbrati vsako leto svoje podružine na veliki skupščini. Da budimo s temi svojimi zborovanji vse Slovenstvo, zato zborujemo leto za letom, če le moč, v drugem kraji. Ivo se je zvršila tedaj prva velika skupščina v sredotočji Slovenstva, v beli Ljubljani — šli smo drugo leto v primorski Trst, še danes naši družbi poglavitno torišče. Tretje družbeno leto smo ho podali na ^tnjarske ravnine, v starodavni Ptuj. Četrtič smo zborovali na višem Gorenskem, ob čudovitih lepih bregovih Blejskega jezera. Peto leto nas je zopet Ljubljana vsprejela v svoje naročje in šesto leto smo prišli Retn v Kamnik, uajkrasnejše gorsko mestece na Kranjskem. Priča Bte bili, častita gospoda iz vseh slovenskih pokrajin ! tega bratovsko slovesnega vsprejema, s kojim nas je odlikovalo pred nekaterimi četrtin-kami uro slavno starešinstvo domorodnega Kamniškega mesta in vsa tukajšnja narodna društva. (Zivio! slava!) Vsak nas je bil torej že pred ustopom v to mesto osvedočen, da je s cela jasen pomen našo šolske družbe čast. Kamniškim bivalcem. (Dobro!) Zato so pa tudi — polu« vseli Slovencev — uprav bivalci tega mesta opravičeni nas uprašati z besedo: „Ali je, sosebno še vodstvenemu odboru, stoječemu na čelu naše družbe sv. Cirila in Metoda, isto tako jasna imenitna njegova naloga, kot je nam jasen te družbe vzvišen) pomen V Moja dolžnost je odgovorit' takemu uprašanju tako-le: „Ob bratomornem narodnem razdoru v domovini smo si v odboru družbe hv. Cirila in Metoda pivu' znali ohraniti ono ucizkaljeno jedinost, ki bodi slovenskemu nanulu nasproti naš absoluten) ; drugič je pa vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda s tako obranjeno Soglasnostjo hotelo biti v izgled in hotelo biti v bodrilo vsemu slovenskemu narodu, čegar s cela kaleidoskopična podoba se mi zdi uprav družba bv. Cirila in Metoda, za versko-slovensko šolstvo delujoča z nernzkrušenimi močmi." (Odobravanje). Toda, tudi nad nebom naše družbe se pa zbirajo od časa do časa hudourna vremena. A kak je bil vselej taki vihri učinek V Na) temu uprašanju o priliki odgovorim. V Kamniških planinah se časih napravlja k pogubonosnemu blisku in grotUU, da fctfga poljanam in bregovom. — A, Če je milo nebo, takrat ne zrožlja ledena tOČa, ampak razlije se po gorskih brdovih in po suhih livadah ploduuosni dež, živilo meščanu In ratariu. — Na tak isti način je bilo ob hudih urah vselej pri nas. Kadar bo je bliskalo nad nami in je pretil družbi vihar, doslednje so se vselej takrat in sicer prav posledicam take nevihte pomno- b katerimi se je veselil in kartal. Radi lepe zunanjosti in posebno prikupljivega vedenja, imel je Peter Kirilovič mnogo uspeha pri ženskem svetu. Ljubil in znal je prilizovati se in pridobil si v tem nekako spretnost. Vender, uoglede na to in na njega 28 let, Čuvašev še nikdar ni v resnici ljubil, dasi bi tega ne verjel, ako bi ee mu reklo, kajti uverjen je bil, da dvakrat, a jedenkrat gotovo, jo bil resno in globoko zaljubljen. Razvajen in užitkuželon se Čuvašev ni rad odpovedal nobeni reči katera mu je bila dostopna. Sestanek z brhko črnomaljko ga je zelo zaui-inal; pozabiti ni mogel njeuib očij in svežih ličic in ukrenil, da tega ne ustavi kar tako. Za uspeh se Čuvašev ni bal — uboga deklica, živeča ob svojem trudu, Bama, kaj bi moglo biti tu na poti ? Toda uaravui uugou, kateri je bil Ču-vaševu v teh slučajih vedno zvest, veleval mu je, | Grah, , . * . 9- hm Fižol, ... Seno, 100 kilo . . . II 1160 Maslo, kgr. • '—IrO Slama, „ „ . . . 'I 2,14' Mast, ■ □08 Drva trda, 4 Qmetr. 6 40 Spoli tri Sen n F- 80 „ mehka, 4 , 1 4|20 Meteorologično poročilo. 1 Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 29. julija 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 732*2 mm. 730*i nn. 729 7 nn. 16 2° C 25 6« C 20.4« C ■ brezv. si. jzb. si. jzh. obl. d. jas. obl. 12'50am. dežja. Srednja temperatura 20*7", za 1*1° nad normalom. IDuLoaaJslsa, "borza dne 30. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) gld včeraj 92 80 92-20 111-50 K 2 16 1026 — 286 75 117-911 Papirna rmita .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... B°/o marčna renta .... Akciju narodne banke . . Kreditne ahci|e..... London ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemško marke..... 4°/0 državnu srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1SG4 8gerska zlata renta .......104 gorska papirua renta 5'/.......101 Dunava reg. Breoke 5°/ft . . . 100 fcld. 120 Zemlj. obč. avstr. 41,"', zlati zaat. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfovu srečke..... 10 n Akcije auglo-avatr. banke . 120 Trauiway-dru8t. volj. 170 gld. a. v. . - Kld. 9245 - , 9245 - I 11165 - „ 108 30 - „ 10Ž2-- - , 2S7 50 - . 11795 9 37«/, _ a 59 — 57 97«/» — 250 gld. 100 . 9 37«/, f>-59 - ^ 57-95 135 Kld. 25 kr. 179 115 188 20 154 995 75 80 65 so 75 Največja zaloga šivalnih strojev JAK« «!&<2£« ■dtiiti juni*. Nizko oene. Ugodno plaoevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki ae izdelajo hitro, dobro ln (16) ceneno. (476) Emerih Malaverh uradnik južne železnice Pavla Malaverh roj. Petsche poročena. Rakek Stari trg dne 27. julija 1891. (626) Kurja očesa (bradavice) jo moči odpraviti v osmih dneh povsem, bolečine pa v nekaterih urah po urabi dobroznanega prilepka Karla Benoita v Meranu na Tirolskem. Zavitek stane 15 kr. Naročilom po poŠti priložiti je 5 kr. za poštnino. Zaloga v Ljubljani pri g. H. Xj. "Wresa.zel-vt. trgovina s Špecerijskim blagom. (619—4) Vsak slovenski gospodar, SjgSB ** * 7 gospodarski ust „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov 0. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu doposlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—35) izvrsten za kapnjice (štirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Jlatevž Llpnr, tovarnar v Šmarijcf pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—6) .-.L,' P.M..1.; (Kelsetaefte), kateri se zložd rOLOVailll ZVeZgl \L p„Bamez»ib voznih listkov, kakor kdo želi, za vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrod no črto, po jako znižani ceni, 45 duij veljavni, sedanjemu naprednemuu času najpripravnejši potovalni listki dobivajo se v JOSIPA rAVLIN-a mej narodni potovalni pisarni v Ljubljani. Cena Ljubljana Dunaj in nazaj 12 gld. in več. Pojasnila iu programe dobiti je vsaki čas zastonj. (603-3) Lepa prilika! Ker nedostaje dela, prodajam dva lepa crna konja, st.ira po 5*/t leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečaBtnega gospoda duhovniku. Konja sta visoka po 155 cm. in krotka, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep lsndaver9 kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, majhen vosleek s katerim je moči voziti 10 do 18 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji. Ako bi pa hotel kdo kupiti vso fljakarsko mojo pripravo, to mu prodam 5e: H latidaverje, 2 lirama (coupč), zaprt vos, dva na pol odkrita vosa, pet parov koii{ In hlev. Razven tega se miri pare konjakih oprav, (3 pare angleških in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov kolesarjev in vse, kar le potrebno v hlevu. (622—4) Evrazijo B*u.lc, lij u k.ir na Kekl vin del govorno, easa Zmalc. taBa^n^raV.na^a^Cs^aCdl ^^^s^^C^^Cdl <9> Ljubljana, Spitalske ulice 10. l*otrel»MĆliie xa plMnrulco Iu ma piNuliie mi/.«>, piane mape, piane podloge, tiutnike, nakladnike za pisma, mo-cilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo. zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice iu sušilci, pečati iz proževiue z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane iu ulisiiene pečatne znamke, merilniki in lepivni papir za bankovce. r i Ktr je /jvinska I>»l4*zeu \ Velikolaskem Okraju pOJ en jala, dovolila je visoka c. kr. deželna vlada, da se živinski semenj na Zdenskem rebru kateri bi Imel biti dne 13. junija, preloži za letos na 4l.ui I. avgusta, in oni, kateri bi imel biti dne 17. julija, na tla n septembra. Žnideršič, t«28-1) Župan. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270 — 'M) Eadgonska čista alkalična kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v IJul»ljuni. Ktninkit centu UIh. nIov. o. Prodaja po prvotnih cenah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip Nolli. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne*.