171. številka.
Ljubljana, v četrtek 30. julija.
XXIY. leto, 1891.
Izhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro*ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za .pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tate dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te bo trikrat ali večkrat.tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v n i ft t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavao p. n. občlnrttio uljudno vabimo nn novo naročbo, atHre Koapode naročnike pa, katerima bo potekla koncem nieaecu naročnina, proNluio, da Jo o pravem čanu ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vae številke.
II
SLOVENSKI NAROD
tt
velja za E. | u b IJ a nn k e naročnike bres pošilja*
n|a na dom t Vae leto . . . »Id. IS*— I Četrt leta   . .  Kld. :i*:to Pol leta ...    ti    6*5o| Jeden uicaec -     ,, 1*10 Za pošiljanje na dom ae računa lO kr. na meneč, »O kr. za četrt leta. H pošiljanjem po pošti velja: Vae leto . . .  gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... S*—j Jeden meneč .    ,, 1-1»
IVaročnJe ne lahko a vsakim dsevoto, n h kratu ae mora ponlatl tudi naročnina, drugače ae ne oslramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Slovenščina v Tržaških cerkvah.
Žalost mora obiti človeka, ko vidi, kako popustljiv je povsodi mehki Slovan, kako se odreka včasih svetim svojim pravicam iz napačno razumljene ozirnosti celo tam, kjer bi pred vsem moral biti »mož neizprosen, trd in jeklen". V Trstu bila je do zdaj navada, da se je ob nedeljah in praznikih prepovedovalo v nekaterih cerkvah slovenski pri jutranji božji službi. Mej temi cerkvami bila je tudi stolna cerkev sv. Justa, v kateri je po starem običaji bila slovenska propoved vsako nedeljo in vsak praznik zjutraj. Pri teh prepovedih bilo je vedno polno pobožnega slovenskega ljudstva iz mesta in iz okolico.
Ne glede na veliko versko važnost tacih prepovedi v materinem jeziku narodovem, imele so tudi še velevažen narodeu pomen. Tujec, ki je Btopil v cerkev in Cul oznanjevati besedo božje v slovenskem jeziku, moral so je prepričati nehote, ako se je ozrl okolu po veliki množici, ki je bila vedno navzočna v cerkvi pri slovenskih prepovedih, da Trst vender ni tako izključno italijansko mesto, kakor se komu dozdeva na prvi pogled, ako se ozira po napisih, kateri so seveda skoro samo ita-
lijanski. Tudi po govorici na javnih ulicah ni se mogel preveriti tako temeljito, da poleg italijanskega življa prebiva v Trstu se drug krepek živel j, to je slovanski.
Zakaj bi na primer baš v Trstu bili Slovenci drugačni, nego ao v beli Ljubljani in pri naB, posebno naft krasni spol ? Kakor pri nas kramljajo po javnih šetališčih le prerade v tuji nemščini, tako se v Trstu čuje pač mnogo italijanščine iz lepih ust, ki bi blagoglasečo se slovenščino morda isto-tako lepo in lahko govorile nego italijanščino. Kes je večinoma temu kriva tuja odgoja krasnega našega spola, na dragi strani smo pa mi moški sami preveč popustljivi in v tem oziru premalo radikalni. Toda to le mimogrede.
Kje se je torej tuje« kazal najbolje tudi slovanski značaj Trsta? Bilo je v cerkvi, kjer se je narodu govorilo v njegovem jeziku v dokaz svetu, da tu Živi tudi narod slovenski.
A baS to grizlo in peklo je »rastne Italijanaše. Da se v stolni cerkvi Trata, ki je po njih zatrjevanji skozi in skozi italijansko mesto, čuje beseda slovenska, to bilo jim je neznosno. Ruvali so javno in tajno, dokler neso dosegli svojega namena. Nedavno prečital se je v neizmerno veselje vseh Btrast-nih nasprotnikov Slovanstva v Trstu in mej burnim priznavanjem pristašev skrajno italijanske stranke v seji mestnega zbora Tržaškega odlok Tržaško* koperskega škofijskega ordinarijata, b katerim je najvišja duhovska oblast ustregla želji najhujib sovražnikov narodnosti slovenske.
S 1. dnem prihodnjega oktobra prenehale bodo slovenske propovedi v stolni cerkvi bv. Justa, nestrpni Italijani dosegli so svoj namen, namestu slovenske božje besede razlegala se bode odslej samo blagoglasna italijanščina. Italijansko uho ne bodo vet žalili glasovi sovraženih „sciavi", italijanski značaj Trsta bode rešen tudi v glavnem hramu Božjem, v stolni cerkvi, od koder so odrinili Slovence.
Kar je žalostno pri vsem tem, je to, da so to neodpustljivo popustnost zakrivili naši ljudje, da so se pustili premamiti morda po dvomljivih obljubah in se pokazali popustljive, kar nikakor ni kazalo.   Znano nam je, da je ta odlok vzbudil ve-
liko razburjenost mej pobožnim slovenskim ljudstvom ter da utegne imeti morda zle nasledke tudi na verskem polji.
Nasprotniki, videč da so zmagali tu, začeli bo ruvati že drugod in usiljevati svojo italijanščino tudi v okolici, kakor n. pr. v Barkovljah, kakor smo že poročali nedavno. Videč, da so tako labko zmagali, ne bodo mirovali prej, da dosežejo svoj namen tudi tam, in preganjali bodo ubogo slovenščino iz slovenskih cerkev, na nje mesto urivali italijanščino, ž njo pa tudi razuzdanost in resnično brezverstvo, ne pa tako, kakor ga nekateri prenapeti črnogledi vidijo Že zdaj mej nami tam, kjer o njem ni ne duha ne sluha.
Onim krogom, ki so se prav po nepotrebnem pokazali tako popustljivim na veliko škodo narodnemu in verskemu čutu Slovencev Tržaškib, kličemo prav resen: »Caveatis, ne quid detrimenti capiat ecclesia populusque!*
Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina
v Kamniku dne 2B. .julija 1891.
(Dalje.)
Na to se uvrsti dolg sprevod ter z vihrajočimi zastavami na Čelu stopa godba, katera svira narodne koračnice, proti mestu. In tu kak prizor! Hiša za hišo je okrašena z dolgimi zastavami v cesarskih in slovenskih barvah. Velikansku zastava pa vihra z nad stare Kamniške razvaline na griču, od koder se razlega mogočen strel, da odmeva na sever proti Bivim planinam in na jug tja čez rodovitne ravnine. Dolga vrsta udeležencev slednjič dospe* čez glavni trg, povsod prijazno pozdravljena, do Fišerjeve restavracije, kjer je kratek odmor za okrepčanje. —
II. Krog 10. ure zbere se vsled vsporeda družbeniki i drugi verniki i dekanijsko-župu i cerkvi na Šutini k službi Božji Ker se je bila „Lira" pripravila za slovensko petje, ni bilo slovesne svete maše z leviti, nego č. o. Božidar Muren, katehet Kamniške ljudske šole, zafel je darovati tiho sveto mašo po namenu naše družbe v prospeh slovenskega šolstva. „Lira" je izborno pela, spoznati je bilo, da
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. K ra a i 1 j n i k o v e, prevel Vojak ar.) iDalje.)
Čuvašev je storil to, ue da bi kaj mislil, kakor ni mislil, rekši, da mora iti v 8. vrsto, a takoj je zapazil, da je prišlo tudi to prav, sodeč po pogledu, katerega je obrnila nanj neznanka.
— Vi Bte dobri, opomnila je ona, ko sta se naglo oddaljila od berača, kateri je blagoslavljal radodarnega darovatelja.
— Je-li to znamenje dobrote, — ako se da beraču dvajsetico? posmehnil se je Čuvašev.
— Marsikdo bi ne storil uiti tega.
— Morda, toda glede" na velike dobrodelnosti je denarna podpora ubogih — najlažja oblika pomoči: naj se da kolikor se hoče in more — vender ostane zavest dobrega dela, a skrbij nikakih; to ni ono, kar pridene lastni trud stvari, odgovoril je Čuvašev. V bistvu pa to, kar jej rekel sedaj, ni bilo njegovo mnenje; kakor veČina neskrbnih veseljakov, brigal se je tudi on jako malo za podporo reveže? — to, kar je rekel, je le kje slišal
ali čital in prišlo je sedaj prav: dasi misel ni bila nova, bila je vender dobra in pokazala na dobro Brce onega, ki jo je izrazil.
— Sedaj je pa kouec najinemu potovanju, dejala je brhka črnoinaljka, ustavljajo se pri neki hiši v osmi vrsti mej Malim in Srednjim prospektom.
Čuvašev se je ozrl. Bila je dovolj čista, lesena hiša, okrašena s temno-sivo barvo. Imela je tri nadstropja, ali gorenje bilo je mnogo niže nego ostali dve in imelo troje oken, pri kojih jednem je bil pribit nevelik ščit z napisom: „M-me Marie. Modes, tieurs, corsets*. Uhod bil je z ulice, tri ali Štiri stopnice in rumena vrata bili so pred velikimi stopnicami.
— Glejte, tu v gorenjem nadstropji prebivava, dejala je mlada deklica. — Zbogom! hvala za vašo pomoč in družbo. Kam pa vi? je pristavila.
— Tu sem, tja, pokazal je Čuvašev na neko veliko bišo b predBtopnicami.
— Z bogom! želim *am, da dobite svoje znance doma.
Neznanka podala je Čuvaševu malo roko v rudečih, Švedskih rokovicah, katero je ta zadovoljno stisnil, prijela svoje zavoje, naglo skočila po stop« nicah In Izginila za vrati.
j Po njeuem ubodu ogledal je Čuvašev še je-
denkrat hišo, želeč zapomniti si boljše njeno zunanjost, in odšel. Ko jo bil nekoliko oddaljen, poklical je prvega izvožčika, katerega je zagledal, in odpeljal se nazaj v mesto k obedu, ker s svojim nepričakovanim sprehodom jo dobil tek.
III.
Čuvaševa družina bila je v dobrih razmerah. Imetje bilo je sicer nekoliko v neredu, vender so mogli Živeti tako, kakor so je zahtevalo v njihovi drnžbi.
Očeta Petra Kirilovića ni bilo že nekoliko let na svetu. Čuvašev je živel z materjo, vzraslo sestro, pet let mlajšo od njega, in dvanajstletnim bratom, ki je nosil še opravo zasebnega učnega zavoda. Čuvašev je živel, kakor živo vsi mladi ljudje iz-vestneira kroga — končal je v svoji dobi tudi nekoliko razredov nekega privatnega zavoda, kjer se je odlikoval bolj po šalah razvajenega sinka bogatih roditeljev, nego po znanji, a po dokončanih šolah jo ust opi I v službo; dasi je skušal dobro opravljati službo, možno je bilo vender z gotovostjo trditi, da izurjen ne bodo nikdar. Služba zanimala je Čuvaševa le zato, da bi se manj dolgočasil in preživel ostali čas prijetno.   Imel je  mnogo prijateljev.
tu ni kaka produkcija, nego da srce pojoč moli v svetišči Najvišjega. Mej presledki je izvrstno pre-ludiral nadučitelj Čenčič.
III. Krog 11. ure 86 prične v ozaišnni mestni dvorani, katero je prepustilo slavno županstvo drage volje za ta dan.
O biču j n o zborovanje.
Zastopnika visoke c. kr. vlade ni bilo nav-zočueRa.
1'rvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan, spregovori nekako tako-le:
„Slavna šesta velika skupščina!
Vo pravilih je družbi sv. Cirila in Metoda zbrati vsako leto svoje podružine na veliki skupščini.
Da budimo s temi svojimi zborovanji vse Slovenstvo, zato zborujemo leto za letom, če le moč, v drugem kraji.
Ivo se je zvršila tedaj prva velika skupščina v sredotočji Slovenstva, v beli Ljubljani — šli smo drugo leto v primorski Trst, še danes naši družbi poglavitno torišče. Tretje družbeno leto smo ho podali na ^tnjarske ravnine, v starodavni Ptuj. Četrtič smo zborovali na višem Gorenskem, ob čudovitih lepih bregovih Blejskega jezera. Peto leto nas je zopet Ljubljana vsprejela v svoje naročje in šesto leto smo prišli Retn v Kamnik, uajkrasnejše gorsko mestece na Kranjskem.
Priča Bte bili, častita gospoda iz vseh slovenskih pokrajin ! tega bratovsko slovesnega vsprejema, s kojim nas je odlikovalo pred nekaterimi četrtin-kami uro slavno starešinstvo domorodnega Kamniškega mesta in vsa tukajšnja narodna društva. (Zivio! slava!)
Vsak nas je bil torej že pred ustopom v to mesto osvedočen, da je s cela jasen pomen našo šolske družbe čast. Kamniškim bivalcem. (Dobro!)
Zato so pa tudi — polu« vseli Slovencev — uprav bivalci tega mesta opravičeni nas uprašati z besedo: „Ali je, sosebno še vodstvenemu odboru, stoječemu na čelu naše družbe sv. Cirila in Metoda, isto tako jasna imenitna njegova naloga, kot je nam jasen te družbe vzvišen) pomen V
Moja dolžnost je odgovorit' takemu uprašanju tako-le: „Ob bratomornem narodnem razdoru v domovini smo si v odboru družbe hv. Cirila in Metoda pivu' znali ohraniti ono ucizkaljeno jedinost, ki bodi slovenskemu nanulu nasproti naš absoluten) ; drugič je pa vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda s tako obranjeno Soglasnostjo hotelo biti v izgled in hotelo biti v bodrilo vsemu slovenskemu narodu, čegar s cela kaleidoskopična podoba se mi zdi uprav družba bv. Cirila in Metoda, za versko-slovensko šolstvo delujoča z nernzkrušenimi močmi." (Odobravanje).
Toda, tudi nad nebom naše družbe se pa zbirajo od časa do časa hudourna vremena. A kak je bil vselej taki vihri učinek V
Na) temu uprašanju o priliki odgovorim.
V Kamniških planinah se časih napravlja k pogubonosnemu blisku in grotUU, da fctfga poljanam in bregovom. — A, Če je milo nebo, takrat ne zrožlja ledena tOČa, ampak razlije se po gorskih brdovih in po suhih livadah ploduuosni dež, živilo meščanu In ratariu. — Na tak isti način je bilo ob hudih urah vselej pri nas. Kadar bo je bliskalo nad nami in je pretil družbi vihar, doslednje so se vselej takrat in sicer prav posledicam take nevihte pomno-
b katerimi se je veselil in kartal. Radi lepe zunanjosti in posebno prikupljivega vedenja, imel je Peter Kirilovič mnogo uspeha pri ženskem svetu. Ljubil in znal je prilizovati se in pridobil si v tem nekako spretnost. Vender, uoglede na to in na njega 28 let, Čuvašev še nikdar ni v resnici ljubil, dasi bi tega ne verjel, ako bi ee mu reklo, kajti uverjen je bil, da dvakrat, a jedenkrat gotovo, jo bil resno in globoko zaljubljen.
Razvajen in užitkuželon se Čuvašev ni rad odpovedal nobeni reči katera mu je bila dostopna.
Sestanek z brhko črnomaljko ga je zelo zaui-inal; pozabiti ni mogel njeuib očij in svežih ličic in ukrenil, da tega ne ustavi kar tako.
Za uspeh se Čuvašev ni bal — uboga deklica, živeča ob svojem trudu, Bama, kaj bi moglo biti tu na poti ? Toda uaravui uugou, kateri je bil Ču-vaševu v teh slučajih vedno zvest, veleval mu je, <la tu se ne sme postopati surovo, temveč treba je iskati dobre priložuosti približanju. Dasi je poznal svojo neznanko jedva jedno uro, bila je vender njena nravstvena čiHtota razvidna že pri prvem pogledu. (Dalje prib.)
žili mej slovenskim narodom naši materijalni prispevki in razširil se je ob jednem družbin ugled. Slovenski narod je dal družbi sv. Cirila in Metoda s takim razsodnim umovanjem našega delovanja ono izpričbo, ki jej je in ki jej ostane ponos: da je namreč naša družba delovala tudi v pretečenem upravnem letu s cela po njegovem srci; da je delovala s cela pravilno isto tako v verskem, kot v avstrijskem ter narodnem mišljenji. (Dobro, dobro!) — Zato b sivno zahvalo končujoč vsemu Slovenstvu nasproti priznavam: Slovenski narod je tudi v preteklem našem upravnem letu gojil družbo sv. Cirila in Metoda tako, kot čuva nad svojim ljubljenim detetom mila mati. (Odobravanje, Živio Zupan!) (Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30 julija. Dunaj in ±*raya.
Kdor čita Dunajske nemške liste in ve, kako ostudno ščujejo dan na dan proti prekrasni češki razstavi samo zato, ker je slovanska, sodil bi, da jo mej Dunajem in Prago antagonizem, katerega ni moči premostiti. Varal bi se, ljuto bi se varal, kdor bi to mislil! Evo dokaza: Dunajska državna poslanca dr. Lueger iu Sebueider, voditelja oni stranki, katera zastopa ogromno večino Dunajskih prebivalcev, sklicala sta tu dni velik obrtniški shod ter stavila predlog, da obiščejo nemški Dunajski obrtniki korporativno Češko razstavo in ta predlog je bil vsprejet jednoglasno.
Dunajski obrtniki pokazali bo s tem, da ne pobirajo stopinj za Židi, da vedo ceniti in spoštovati tudi politiškega nasprotnika, in to je jako veselo zuamenje, zakaj dokazauo je s tem vnovič, kur smo poudarjali že mnogokrat, da tako zvana „nemško-liberalna stranka" nima zaslombe v narodu, nego da jo drže na površini le židje in uradniki. JDvfravdaeije v Vrnoveih.
Nedavno tega umirovljen je bil nenadoma dvorni svetnik Trzeuieekv in na njegovo mesto je prišel dvorni svetnik VVeigl, kateri je začel takoj preiskavo proti nekaterim višjim Uradol&Oitj iu trgovcem. Kakor vse kaže, vršile so se v Črnovcih velikanske prevare, ki svedočijo o skandalozni korupciji. Duša vseh sleparij bili so — židje.
trene ral Fejćvarij.
Alera Ugron-Uzelac še vedno ni končana in, kakor vse kaže, ne bode tako gladko potekla, kakor se je sploh rodila. Zdaj poročajo iz Budimpešte, da usmerja brambeni minister general FejeV-viiry dati svojo ostavko, ker baje neče biti član parlamenta, v kojem sede možje, kateri se drznejo žaliti častnika, a mu odrečejo zahtevano zadoščenje. General Fejervarv hotel je te svoje nazore izreči v zbornici že o priliki Beothvjeve interpelacije, a na prigovarjanje večine zbornične odložil je tega svojega namena izvršitev, da se poprej izreče imunitetni odsek. Ako bi imunitetni odsek pritegnil Btothvju, potem odstopil bi general Fejervarv takoj, a čuje se, da se vesele skrajna levica in nje prijatelji zastonj.
V n »nje države.
Gospod Statnbulov prišel je že zopet Belčeva morilcem na sled. Ta pot obdolžuje bivšega prefekta Vame, Staučeva, katerega je bil dal zapreti že prej, takoj po umoru nesrečnega Belčeva. Takrat spoznal je preiskavo vodeči sodnik, da jo Stančev popolnoma nedolžen iu ga izpustil iz zapora. Zdaj je uesrečni mož, ki ni hotel biti slepo orodje v rokah Stambulova in Koburžana, zopet v zaporu, a Stambulov zatrjuje, da ima nepobitne dokaze, da je Stančev kriv umora Belčeva. Visoka porta pa baje ne dobe izročila Stančeva bolgarski vladi, kajti celo v turških krogih je obče mnenje, da je ta najnovejše „ razkrit je" Stambulova zgol perfiden manever, da bi tem potom dobil v pesti Stančeva, odličnega rodoljuba bolgarskega, kateri se ni klanjal Stambulovu, vedoč, da je ta človek nesreča za narod in za državo bolgarsko.
Bo ulany isti ške a<j i tac i je.
V nedeljo zvečer zbralo se je v Parizu do 4000 osob na meeting, katerega sta bila sklicala glavna agenta propalega generala Boulangerja De-ruulede in Laur. Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva od vlade, da ravna z Nemci, naseljenimi na Francoskem, istotako, kakor ravnajo Nemci v Alzaciji in Lotaringiji že od ). 1883. sem. Koucem zborovanja, ko je množica bila že razgreta vsled použite pijače in strastnih govorov, Btepli so se rudikalci s skrajnimi socijalisti, katerih je bilo prišlo lepo število na shod.
Atentat na ministra Constansa.
V Parizu zanimajo se vsi krogi za anarhistički atentat, kateri bo poskusili doslej nepoznani zlikovci iu kojemu bi bili mogli postati žrtva minister Conatans, oziroma njegova soproga, državni podtajnik Etienne in sekcijski načelnik Treille. — Podrobnosti tega atentata še niso povsem znane; do*
sibdob izvedeli smo varno nastopno: Minister Con« stans našel je v svoji pisarnici pismo, ležeče na masnih knjigah. Sodeč po pisavi na naslovu mislil je minister, da mu je pisala njegova unukinja in poslal pismo in knjigo svoji soprogi, katera pa ni mogla knjige odpreti in jo zato poslala hišnemu upravitelju. Ko je leta hotel knjigo šiloma odpreti, zapazil je užigaluik in zato oddal vso stvar policiji, kjer se dognali, da je bilo v knjigi 200 gramov nekega razstreliva in 22 krogelj. Množina razstreliva bi bila zadoščala, da uniči vso palačo do tal. Kolera.
Iz Carigrada poročajo iz zanesljivih virov, da je kolera v Meki tako silna, da nedostaje ljudij, kateri bi mrliče pokopovali. Mrliči leže kar na prostem, in sicer po vsej cesti iz Meke v Džedab. Dozdaj umrlo je do 4200 OBeb.
Sir Druniond Wolff, angleški diplomat, katerega pošiljajo Angleži vedno tja, kjer treba ruvati iu ščuvati proti Rusom, imenovan je angleškim poBlauikom v Bukureštu.
Pametim
Kakor smo že poročali, obsojen je bil Parnell v svoji pravdi proti kapitanu 0'Shea, da temu povrne tožne troške, česar pa Parnell vzlic večkratnemu terjanju ni storil. Kapitan O'Shea obrnil se je na novo do sodišča in izšla je sodba, da- mora Parnell pravdne trvške povrniti takoj, sicer bi ga sodišče uradoma proglasilo kot bankerotnega in po-stopali proti njemu.
Do|)
MSI.
Iz Izubijane 29. julija [Izv. dop.] (Razstavni brzovlak v Prago) Kakor se nam poroča, oglašajo se iz vseh krajev udeležuiki za posebni vlak v Prago, kateri odide dne 3. avgusta in to tembolj, ko vedo, da tako ugodne in cenene prilike ne bodo več imeli. Glede cene omenjamo le, da staue navadna vožnja z osebnim vlakom iz Ljubljane v Prago in nazaj II. razred 41 gld. in 111. 27 gld.f sedaj s posebnim brzo vlakom pa le malenkost 26 gld. 60 kr. II. razr. in 15 gld 80 kr. III. razr., torej skoro za celo polovico inenj. Tudi kombinacija cele vožnje je jako ugodna. Proga od Dunaja čez Brno, Cvitavo, Pardubice itd. prereže najlepše kraje Moiavske iu Češke. Tu je opaziti na stotine vsakovrstnih tovarn, lepih mest iu trgov. V kratkem času komaj 25 ur prispe posebni vlak v Prago. Po dolgem mučenju na potu slišal bodeš iz tisoč grl slovauski pozdrav, naudušeno kliče ti češki narod: Jugoslovaui, dobro došli, na zdar! iu ogromno, velikansko mesto, zlata Praga ti kaže, kje so ta bratovska srca doma. V jako obširni razstavi mislil si bodeš, da Bi v uhodu Pariške svetovne razstavo 1. 1889.
Priložnost ti je videti tu umetnost in industrijo češko, ki jo moraš velikansko imenovati. Tu uajdeš najdragocenejše kovine iz zlata in srebra, brusko Aukuino krasuo kot pravi angleški izdelek, platuino tekstilno, pleteno in ledeno blago in sto in sto družili stvarij. Posebno slikarstvo je tu častno zastopano.
Pred uhodom v razstavno dvorano stoji velik stolp, s katerega je moči pregledati mesto in okolico. Skratka: obisk te izložbe je za trgovce, obrtnike, rokodelce, poljedelce, posebno pa za pričet-nike pbrtnije, poslovodje itd. jako važen, in želeti bi bilo, da se naše ljudstvo posluži jako ugodne prilike posebuega vlaka. Vzlic velikemu številu tujcev, ki prihajajo vedno v Prago, je vse ceneno, stanovanja, brnim, pijače tako, da se vsak tujec čudi. Izvrstno plzensko pivo, pravi hmeljev-ječmeuov izkuh prouzroči marsikomu, da bo dalje pri vrčku zamudi, ko je mislil in rad pozabi na dolgo pot. Vsem prijateljem napredka kličem torej še v zadnjem hipu: porabite to priliko in oglejte si napredovanje naših bratov, da jih bodemo posnemali, če danes ali jutri priredimo podobno izložbo, kar se že za prihodnje leto namerava.
Iz Domžal 29. julija [Izv. dop.] Na to, kar mi očita dopisnik v včerajšnjem dopisu „Slov. Naroda" glede 25 gld., katere sem jaz nabral za voznino nove brizgalnice in katerih baje strankam potem, — ko se nam brizgaluica ni poklonila — nisem povrnil — odgovarjam posledujikrat sledečo:
Ako kateri dotičnih darovateljev svojega poklonjenomu doneska, katerega je v ta namen daroval, ni dobil povrnjenega, pripravljen Bern dotično svoto — kakor sem to že v zadnjem poslanem poudarjal — vsako uro povrniti. Tudi dajem vsaka-terniku popolno pooblastilo, kateri se čuti le količkaj prikrajšanega, da nastopi eodnijaki pot in da se potem jasno dokaže, kje je poštenost doma in kje je ni.
Če govori dopisnik, da sem nabral več kakor trikrat po 25 gld., zdi se mi, da mu najbrže po glavi blodijo tudi oni darovi, katere sem nabral za napravo zastave veteranskega društva.
Toliko vsem obrekovalcem zadnjikrat v pojasnilo. Vinko Janu3.
(Dostave k uredništva: S to izjavo je od naše strani ta zadeva končana ter prepuščamo dotičnim prepirajočim se strankam, da stvar poravnajo mej aaboj, kakor jim drago.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 28. julija.
(Konec.)
Podžupan VaBO Petričič poroča v Imenu finančnega odseka o proračunu mestne klavuiee. Iz loterijskega posojila iuvestovana glavnica obrestuje e z 4*/,0% tedaj približno tako, kolikor jo za obre-stovanje loterijskega posojila potrebno. Obrestoval bi se ie bolje, da ni bilo treba v klavnico upeljati vodovoda in nakupiti vodomerov. Potrebščina iznaša 11.950 gld. 88 kr., pokritje 19.585 gld., tedaj je prebitka 7632 gld 92 kr. (Se odobri.)
Nadalje poroča podžupan g. Vašo Petričič o proračunu mestnega loterijskega posojila za leto 1891. Potrebščina iznaša 72.217 gld., pokritja pa je 73.818 gld, 20 kr., tedaj prebitka 1601 gold. 26 kr.
Mestni odbornik Kune vpraša, zakaj ne dobe mestni odborniki tiskanih proračunov aH vsaj llto-grafovanih, ker je težko slediti množini branih številk, na kar g. župan Gr as seli i odgovori, da se to godi zmirom, ker so razdele mej meBtne odbornike tiskani proračuni in morda le novo izvoljeni mestni odborniki neso istih dobili. — Potem so proračun loterijskega posojila odobri.
Mestui odbornik Kavni h ar poroča za finančni odsek o računskih zaključkih mestne občine za 1. 1890. jako obširno in temeljito. Ker se bodo računski zaključki itak natančno priobčili po časnikih, opomnimo le, da kaže računski zaključek nad 37 tisoč 640 gld. prihranila i n d a se je mestno p re-moženje za 59.406 gld. pomnožilo. Poročevalec Ravni bar naglasa, da so številko mestnega finančnega gospodarstva jako ugodne. Ker je mestni Btav-beni načrt (Stadtbauplan) jako ueilostateu, onemo-gočuje pogostoma stavbiuskemu odseku in odseku za olepšavo mesta določati stavbinske črto. Predlaga, da se razpiše drugo mesto mestnega inženerja; za napravo mestnega Btavbenega načrta dovolila se je svota 4000 gld. Konečno uasvetuje, da se računski zaključki mestne občine odobre.
Mestni odbornik dr. Gregorič želi, da naj bi mestui "uradi, ako bo prekoračili prornčunjene zneske, utemeljevali to za pojediue stroke posebno'. Tako je bilo za posipanje cest proračunjeuo le 5000 gld., porabilo se je pa 10.000 gld., to bi moral stavbeni urud opravičiti.
Mestni odbornik Zupančič opomni, da seje mnogo zidalo preteklo leto, treba je tedaj mnogo cest popravljati, tudi se je gradilo dokaj novih cest, zato je bilo treba več gramoza, kakor preračunjeno.
Mestni odbornik dr. vitez Bleiweis razjasni stvar tako, da so navadni oddajniki gramoza Tavčar, Peterca e tutti quanti gramoz zelo podražili in ker ga ni bilo drugod dobiti, plačati se je pač moral po ponuđenih cenah.
Župan G ras seli i opomni, da stavbeni urad v tem ne more dati nikakega upravičenja, ker nema knjigovodje, ki bi mu sproti računal. Sploh pa je naprava vodovoda veliko uplivala na večje poprave cest in ulic.
Mestni odbornik Kune pravi, da se pri prilikah, ko razpisuje mesto dela, trži za vsak „groš", naj bi se isto tako štedljivo i pri oddaji dobavo gramoza postopalo.
Mestni odbornik dr. vitez Bleivveis opomni, da se itak to godi, da se dobava lesa, gramoza itd. razpiše in mestni zbor odobri oddajo. Pri glasovanji Be V8prejmoodsekovi predlogi in tudi predlog doktorja Gregor i ča.
Mestui odbornik dr. vitez Bleivveis poroča v imenu policijskega odseka o računih za zdravila mestnim ubogim 1890. 1. lati so se proti preteklim letom zdatno znižali, znašali bo le 759 gld, 78 kr., kar ima pač svoj uzrok v tem, da je mesto jednega mestnega zdravnika prazno in bi bilo misliti, da bodo narasli troški za zdravila ubozih, ker je pretočeno leto bila iniluanca, zadušljivi kašelj, zelo razširjen. Poročevalec uasvetuje, da se račun odobri in izreče vsem privatnim zdravnikom stolnega mesta,
ki so zdravili mestne uboge, zahvala mestnega zastopa, čemur zbor jednoglasno pritrdi.
Mestni odbornik Gogola poroča za personalni in pravni odsek o odpovedi g. mestnega svetovalca župnika Ivana Rozmana. Ker je isti že nad 60 let star, bolehen in ima z župnijskimi opravili mnogo posla, nasvetuje, naj so odpoved vsprejme in izreče g. župniku za njegovo uspešno delovanje v mestnem zboru zahvala. Zbor pritrdi soglasno. — Ker je bil pa g. Rozman i član mestne hranilnice iz vrste mestnih odbornikov, naj se izvoli g. Fran Po v še na njegovo mesto.
Mestni odbornik PovSe zahvaljuje se na izredno zaupanje, ali ker je sedaj kot državni poslanec več mesecev odsoten, mora to čast odkloniti.
Mestni odbornik Gogola potem uasvetuje izvolitev mestnega odbornika Ivana Kneza. Zbor pritrdi jednoglasno.
Mestni odbornik dr. Stare poroča za personalni iu pravni odsek o c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva Tržaškega dopisu za telefonsko zvezo mej Dunajem in Trstom in nasvetuje, naj bo ista po priloženem načrtu odobri. Samo naj poštno in telegrafsko ravnatelstvu z ozirom na to, da se bode gradilo na cesarja Jožefovem trgu novo poštno in telegrafsko poslopje, progo telefonsko v tem oddelku mesta nekoliko prestavi.
Mestni odbornik Ravni ha r želi, da bi bila tudi telefonska štacija v Ljubljani. Res je na povabilo trgovinskega miniBterstva oglasilo le 12 mesto 60 potrebnih abouentov. Ako bi se povabilo ponovilo, gotovo bi se število fiestdeseterih doseglo.
Župan Grasselli odgovarja, da o predloženem slučaji gre le za vedno zvezo mej Dunajem in Trstom, radi česa bi se moglo prositi le za telefonsko „Sprechstelle". A lahko se ponovi po želji g. Ravniharja prošnja do trgovinskega ministarstva za uvedenje telefona v Ljubljani. Pri glasovanji vsprejmo so odsekovi predlogi iu isto tako nasvet mestnega odbornika Ravniharja.
Mestni odbornik Gogola poroča za personalni in pravni odsek o c. kr. kmet. družbe kranjske dopiBU glede izvolitve dveh članov v glavni odbor za 125-letnico družbinske razstave. Odsek misli, da je število dveh Članov premalo in nasvetuje štiri člane. Izvolijo se: župau GraBBelli in mestni odborniki Ravuihar, dr. Stare in Hraskv.
Mestni odbornik Gogola poroča potem še za personalni in pravni odsek o načrta kupne pogodbe za igrišče (Ballhaus), kakor je isto jiredložil deželni odbor. Ker se z isto popolnem strinja, nasvetuje, da se odobri. Zbor pritrdi in potenTse javna seja sklene iu prične tajna, v kateri so se obravnavale per-sonalije.
Domače stvari.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) piše č. gosp. župnik pri sv. Lambertu, Anton Brce: „Pomnee, da sv. Cirila in Metoda najbolje častimo, ako skrbimo po svojih močeh, da se njuno delo nadaljuje, pošiljamo petak slavni družbi sv. Cirila in Metoda. — Št. Lambertski častilci sv. Cirila iu Metoda". — Bodi dar iz vaših gora ostalemu Slovenstvu, unetemu za vero, cesarja in dom, v blago posnemo.    Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda.
— (Izlet »Sokola Ljubljanskega" v Kamnik.) Ad huc v Kamniku sklicani slavnostni odbor za vsprejem „Sokola" in druzih Ljubljanskih izletnikov sklenil je sledeče: Ob 3. uri vsprejem na kolodvoru po narodnih društvih: čitalnica, pevsko društvo »Lira", ognjegasci in veteranci. Tudi Kamniške gospice in meščani s svojo več sto let staro zastavo bodo zastopani. Od kolodvora slavnostni sprevod v mesto v sledečem vsporedu. 1.) Godba. 2.) .Sokol". 3.) Čitalnica. 4.) Meščani. 5.) „Lira". 6.) Veteranci. 7.) Gostje. 8.) Ognjegasci. Sprevod se pomiče po trgu do Fischerja, od tam do Stareta in pošte, a potem zopet nazaj na trg in na Šutno v goBtilno g. II. Rotterja. Ob 4Va- uri odhod na trg k javni telovadbi, a po telovadbi zopet nazaj k liotterju. Pri telovadbi vzdržujejo red Kamniški ognjegasci in veteranci. Tudi pri Rotterji skrbe ognjegasci, da se kdo nepoklican ne urine. Iz vsega je razvidno, da bode vsprejem isto tako srčen, kakor prejšnjekrate, ko je poletel ,Sokol" v prijazno mestece Kamniško.
— (Bratom Sokolom.) Opozarjamo Se jedenkrat vse brate Sokole, ki se bodo udeležili nedeljskega izleta v Kamnik, da pridejo jutri zvečer ob lU9. uri gotovo v telovadno dvorano v poslopje
realke. Dogovoriti se je o nekaterih važnih zadevah društvenih, ob jednem bode kupna vaja v kretanji.
— (Vabilo na veselico,) katero priredo bIov. abiturijenti dne 3. avgusta 1891. 1. v prostorih narodne čitalnice v Ljubljani na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vspored: 1.) Miroslav Vilhar: Ouvertura k „Jamski Ivauki", proizvaja vojaška gooba. 2.) Anton Foerster : „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesinij", moški zbor s spremljevanjem vojaške godbe slavnega pešpolka baron Kuhu št. 17. 3.) Tamburanje, udarjajo abiturijenti. 4.) Anton Foerster: „Življenje", osrnospev ; besede zložil abiturijent Ivo Subelj. 5.) „Abiturijen-tom", govori abiturijent Fran Finžgar. 6.) Tamburanje, udarjajo abiturijeuti. 7.) F. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat", himna j besede zložil abiturijent Dragan Boraoie. 8.) Ples. Beseda bode na čitalničnem vrtu; ob neugodnem vremeuu se vrši veselica v gorenjih prostorih. Ustopnina za osebo je 30 kr. Velikodušnosti se ne stavijo meje. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— (Slovenski abiturijenti) prirede dno 3. avgusta opoludne ob lttVr uri skupni obed v čitalnični gostilnici. Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost vabiti vse odlične Slovence na ta obed. Gospodje, kateri se mislijo obeda udeležiti, naj so blagovole oglasiti vsuj do nedeljo pri či-taluičuem kustosu.   Kuvert stane 1 gld.
Odbor slovenskih abitunjeutov.
— („ Bolniško in podporno društvo pomožnih u r a d u i k o v z a K r a u j s k (t v L j u b-ljani") je skleni!., da hode prevzomalo odslej Oaprej posredovanje služb za pomožne uradnike. S tem utegne društvo marsikomu, ki si je sicer morebiti težko pridobil marljivega in vestnega uradnika, ugajati, ker bode društvo ne samo nazriauje-valo pomožne uradnike, ki iščejo služb;, ampak tudi natanko poročalo o njihovem dosedanjem delovanji in o niih zmožnosti, — Tudi pomožnim uradnikom pa utegne to posredovanji; društva koristiti, ker bodo na ta načiu dokaj hitreje dobivali službo, kadar jo morebiti iz katerega koli uzroka izgubo ali premene. — Prosijo se tedaj vsi javni uradi, kakor tudi gg. odvetniki in notarji, sploh vsakdo, kdor potrebuje pomožnega uradnika, da se obračajo zaupno do imeuovanega društva, kateremu naj bi tudi vsak pomožni uradnik, naj si ho član društva ali ue, naznanil, kader pride ob službo, in pridejal kratek popis svojega dotedanjega službovanja.
— (Prememba v poses t i.) (iosp. Gersten-maierjevo hišo v Stuđentovskih ulicah kupil je trgovec g. Franc Fabijan za 14.000 goldinarjev.
— (Iz Radovljico) dobili smo nastopno poročilo: Vsi tukajšnji uradi, ki so nastanjeni v gradu, imajo na kazalih dvojezičue napise, le tukajšnji g. c. kr. notar Alfred Rudesch no pozna slovenskega jezika, ker na njegovi deski bere se samo: „K. k. Notariat". Komentara ni treba.
— (Nezgoda na Kamniški železnici.) V nedeljo okolu polunoči vozil je hlapec posestnika Sporna iz Mekin težek voz lesa proti Ljubljani. Pri Duplicah zataknila sta se zadnja dva kolesa na tiru tako, da ni mogel zvoziti naprej. Kmalu potem je prišel prazen vlak iu zadel ob voz ter ga vrgel s tira. Hlapec in konja nesta bita k sreči poškodovana, voz pa je precej polomljen.
— (Lokalna žel e z n ica C e I jo Ve 1 e n j e.) Vagone za to lokalno progo, ki se bode odprla v kratkem, izdeljujo  tovarna J. \Veitzer v (Jradci.
— (Iz Kamnika) se na nam piše: V tukajšnjem Praschnikerjevera kopališči ustauovil se je zdravnik, ki zdravi po Kueippovi metodi. Opozarjamo vse one, kateri usmerjajo priti k nam zdravja iskat, da je še dosti snažnih in cenih stanovanj na rapolago. Kdor želi o tem kacega pojasnila, naj bo obrne na A. K. post restaute Kamnik.
— (Parni tramvaj iz Trsta na Opčiuo.) Kakor poroča „Tr. Ztg." je koncesijonar za to progo g. Aleksander Vigolla dobil že predkoncesijo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 29. julija. Govorica o odstopu Fejervarva so popolnoma neosnovane, tako zatrjuje „Uugarische Post".
črnovice 20. julija. V okraji Visniškem nastali nemiri mej kmeti. Vojaki odšli, da vzdržujejo red.
Berolin 29. julija. Vest, da bode prišel srbski kralj Aleksander v Berolin, se dementuje.
Bukurešt 29. julija. Kot nevesta romunskega kraljeviča imenuje se neka avstrijska vojvodinja. I luske kroge je baje ta vest presenetila.
London 30. julija. Pri banketu v Mai-sonhouse rekel Salisburv, da ne pozna časa, v katerem bi bilo v vnanji politiki manj težav in v evropski politiki več miru nego baš v sedanjem. Poudarjal je hitro napredovanje Bolgarije iu Egipta. Napovedani poset francoskega brodovja v Portsmutliu je novo dragoceno poroštvo miru in prijateljstva Francije — Zavezniki Anglije so vsi, ki hote vzdržati sedanje razmere mej deželami in svetovni mir.
liaznc vesti.
* (Rop a rs k napad.) V soboto prišel je v Pragi v prodajalnico urarja Hollerja mlad človek, da kupi ključek za uro. Napadel je navzočnega ko-m: j n. in mu razbil zadnjo čepinjsko kost. Napadalca so prijeli. Sumijo, da je identičen z r.Jietmm kemikom Henzelom, katerega zasleduje soduija zaradi umora.
* (Hude nevihte v Italiji.) Na Beneškem bile so strašne nevihte, ki so prouzročile neizmerno škodo. V Monselice, v provinciji Treviški, pobila je toča vsa stekla pri oknih, vibar razsul je dimuike in podrl 10 metrov dtdg zid. Na nekaterih krajih bili so vsi vrtovi poplavljeni. Strela udarila je v mnoga poslopja iu prouzročila veliko škode. Setev jo po deželi večinoma uoičena.
* (Velik po ž ur. ) Pretekli teden nastal je na posestvih g. K Tizzanija blizu Milana velik požar. \8a poslopja so pogorela, mej njimi 40 hlevov. Zgorelo je tudi mnogo goveje živine. Nad 40 kmetskih rodbin je brez strehe. Na srečo ni obžalovati nobenega človeškega življenja. Škoda znaša nad 100.000 frankov, kar se je dalo določiti dosedaj. Sumijo, da je bilo zažgano iz hudobnosti.
* (Nesreča na železnici.) Nasproti velikim nesrečam železniškim v Monchsteinu v Švici in v Saint Mande u na Francoskem, so navadne nezgode, ki se dogajajo tako pogosto v Ameriki, skoro neznatne. Tako sta zopet zadela dva vlaka v Middletovvnu v severni Ameriki. Tri oseba so bile mrtve, okolu 40 je pa ranjenih Hvala Bogu, da se na naših železnicah skoro nikdar ne čuje kaj jed-nacega in človek nekako bolj z mirno vestjo izroči svojega rojstva kosti železniškemu vlaku, ne da bi prej moral delati bvoj testament.
s= Aiiatlimuova ustna voda in zobni prašek s
ohrani  usta,  kropča čeljustno meso  tor  odpravlja slabo trn po iz nit.
Jedna Hteklonica U8tno vode velja 40 kr.; jednsi Skatlja zobnega  pruska '20 kr.;   l'J steklenic 4 gld.;  12 fikatelj
■atno 2 gld.; (bi—94)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila ae izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneaka.
i a tnm a««.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■teil
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva:
Qoap. dopisniku v Radovljici: Uatroiete nam, ako nam pošljete sem tur tja kako porodilo.
Qosp. K. W. v Do br ep olj i: Sprejeli. Pride na vrsto jutri ali v soboto.
Goap. Ž. na Bledu: Prosimo potrpite do jutri.
Umrli ko r B Jiioljanl:
27. julija: Fran Ji-ršuk, konduktorjuv sin, Iti niose-cev, Dunajska MBta st. 7, davica. — Kranja Jenko, gostija, 4fi let, Kurja vas St. 7, jetika. — Fran Hitti, krojače v sin, '.i inesetv, Kitrlovska cest« it. ll, katar v črevih.
2H. julija: Frau LukiiiH, kloparjev bin, leta, Btreliikfl ulloe ?.t. 11, pya«<tuie. — Valentin Jamar, kolar, 20 let, Kravja dolina At. 11, kap.
V daielni bolnici:
27. julija : Marija Abe, delavka, 19 let, jetika.
28. julija: Jakob Ramovi, cestni ogleda, 64 let, carclnoma bepatis.
TuJCl:
29. julija.
Pri fffallči: Barton, Stogerer, Heraog, Arostein, Eot z, IJandl, Singer z Dunaja. — Boross, Jakobi, pl. Hi-gersperger iz Gorice. — Stein iz Peterbnrga. — Schtnir-maul ii Malborgeta. — Žvanut z Notranjskega. — Noaan iz Kočevja. — Pfeifer s Krškega. — Kozar iz Ribnice. — Halftermaver iz Pariza.
Pri Nlonu: Carle, Perscbak, Weiss * Dunaja. — Wruss iz Tržiča. — Koželj iz Podkraja. — Kodre, Slokar iz Gorice. — Tarnale z Gorenjskega. — Rupnik iz Idrijo.
— Pl. Santa, Nadamleuski, Kohn is Gradca. — HUbel iz Beljaka. — Globotschnig iz Kranja. — Vetsburg iz Nori mberka. — Vrbanič, Grahar, Schleimer iz Zagreba. — Richter, Zelta, Loderer is Trsta.
Pri avstrijskem cesarji: Lanzer z Dunaja. — Močnik z Reke.
Pri bafarsktm dvora: DraSček is Gorice. — Kurre iz Celja.
I'n jutiieui kolodvora t Schiman iz Budimpešte.
— Spendov s Reke.
Tržne cene v IJubijani
dne 29. julija t. 1.
		l-l.lkr		Irl. kr.|
Plenica, bktl.	.   • .	7 4»;	Špeb povojen, kgr. .	FH
Rež,	.   . .	5152	Surovo maslo, „	;— 72
Ječmen, .	•   • »I	341	Jajce, jedno :   .   , .	• — 8'
Oes,		3 09	Mleko, liter  .   .   . .	- 1
Ajda, „	*    * •	5 04	Goveje       meso, kgr.	
Proao, „	•   •   • 1	5 51	Telečje         „ ,	P—64)
aoruiH, ,	*   • •	5 50	Svinjsko        p „	
Krompir, .	•   . •	2 50	Kostrunovo    , „	"l!2
Leča,	•    • •	10-	Pišanec......	■!—JSf>|
Grah, ,	.   * .	9-		hm
Fižol,	...		Seno,   100 kilo .   . .	II 1160
Maslo,	kgr. •	'—IrO	Slama,  „     „   .   . .	'I 2,14'
Mast,	■	□08	Drva    trda, 4 Qmetr.	6 40
Spoli tri Sen	n	F- 80	„    mehka, 4 ,	1 4|20
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
29. julija	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	732*2 mm. 730*i nn. 729 7 nn.	16 2° C 25 6« C 20.4« C ■	brezv. si. jzb. si. jzh.	obl. d. jas. obl.	12'50am. dežja.
Srednja temperatura 20*7", za 1*1° nad normalom.
IDuLoaaJslsa, "borza
dne 30. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
gld
včeraj 92 80 92-20 111-50 K 2 16 1026 — 286 75 117-911
Papirna rmita .... Srebrna renta ....
Zlata renta ......
B°/o marčna renta .... Akciju narodne banke   . .
Kreditne ahci|e.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemško marke.....
4°/0 državnu srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1SG4
8gerska zlata renta .......104 gorska papirua renta 5'/.......101
Dunava reg. Breoke 5°/ft . . . 100 fcld. 120 Zemlj. obč. avstr. 41,"', zlati zaat. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfovu srečke..... 10 n
Akcije auglo-avatr. banke       . 120 Trauiway-dru8t. volj. 170 gld. a. v. .
- Kld. 9245
- , 9245
- I 11165
- „   108 30
- „ 10Ž2--
- ,   2S7 50
- . 11795
9 37«/, _
a 59 — 57 97«/» — 250 gld. 100 .
9 37«/, f>-59
-   ^ 57-95 135 Kld. 25 kr.
179
115
188 20 154 995
75
80 65
so
75
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAK« «!&<2£« ■dtiiti juni*.
Nizko oene. Ugodno plaoevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki ae izdelajo hitro, dobro ln (16)        ceneno. (476)
Emerih Malaverh
uradnik južne železnice
Pavla Malaverh roj. Petsche
poročena. Rakek Stari trg
dne 27. julija 1891.
(626)
Kurja očesa (bradavice)
jo moči odpraviti v osmih dneh povsem, bolečine pa v nekaterih urah po urabi dobroznanega prilepka Karla Benoita v Meranu na Tirolskem.
Zavitek stane 15 kr. Naročilom po poŠti priložiti je 5 kr. za poštnino. Zaloga v Ljubljani pri g. H. Xj. "Wresa.zel-vt. trgovina s Špecerijskim blagom. (619—4)
Vsak slovenski gospodar, SjgSB
**     * 7   gospodarski ust
„Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov 0. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera
mu doposlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—35)
izvrsten za kapnjice (štirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Jlatevž Llpnr, tovarnar v Šmarijcf pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—6)
.-.L,'  P.M..1.;  (Kelsetaefte), kateri se zložd
rOLOVailll ZVeZgl  \L  p„Bamez»ib  voznih listkov,
kakor kdo želi, za vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrod no črto, po jako znižani ceni, 45 duij veljavni, sedanjemu naprednemuu času najpripravnejši potovalni listki dobivajo se v JOSIPA rAVLIN-a mej narodni potovalni pisarni v Ljubljani. Cena Ljubljana Dunaj in nazaj 12 gld. in več. Pojasnila iu programe dobiti je vsaki čas zastonj. (603-3)
Lepa prilika!
Ker nedostaje dela, prodajam dva lepa crna konja, st.ira po 5*/t leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečaBtnega gospoda duhovniku. Konja sta visoka po 155 cm. in krotka, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep lsndaver9 kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, majhen vosleek s katerim je moči voziti 10 do 18 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji.
Ako bi pa hotel kdo kupiti vso fljakarsko mojo pripravo, to mu prodam 5e: H latidaverje, 2 lirama (coupč), zaprt vos, dva na pol odkrita vosa, pet parov koii{ In hlev. Razven tega se miri pare konjakih oprav, (3 pare angleških in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov kolesarjev in vse, kar le potrebno v hlevu. (622—4)
Evrazijo B*u.lc,
lij u k.ir na Kekl vin del govorno, easa Zmalc.
taBa^n^raV.na^a^Cs^aCdl ^^^s^^C^^Cdl
<9>    Ljubljana, Spitalske ulice 10.
l*otrel»MĆliie xa plMnrulco Iu ma piNuliie mi/.«>, piane mape, piane podloge, tiutnike, nakladnike za pisma, mo-cilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo. zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice iu sušilci, pečati iz proževiue z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane iu ulisiiene pečatne znamke, merilniki in lepivni papir za bankovce.
r
i
Ktr je /jvinska I>»l4*zeu \ Velikolaskem Okraju pOJ en jala, dovolila je visoka c. kr. deželna vlada,
da se
živinski semenj na Zdenskem rebru
kateri bi Imel biti dne 13. junija, preloži za letos na 4l.ui I. avgusta, in oni, kateri bi imel biti dne 17. julija, na tla n septembra.
Žnideršič,
t«28-1) Župan.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270 — 'M)
Eadgonska
čista  alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri J. LININGER-ji
v IJul»ljuni. Ktninkit centu UIh. nIov. o.
Prodaja po prvotnih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip Nolli.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne*.