[ Leningrad je varen, trdijo Rusi Poročila iz Moskve zatrjujejo, da ne bodo Nemci nikdar stopili v Leningrad, drugo največje rusko mesto. Dalje se poroča iz Moskve, da nemške čete še niso stopile na polotok Krim. ANGLEŠKI AVIJATlČARJI SO ŽE NA RUSKI FRONTI fyreai r ^odh*'0; sept- (JC0> - H d?1?1 v M°ntreal ban Hjj V Ivan šubašič z go- fNo7,Stri Bogol-iu'b Jef- FVU", Boža Markovi i z K; C S,1°j in Sava Ko-' aiejo !>4tuses Pointjegg- ""Ir.i k Stl0l» odšel naproti Jugoslavije v toor;.. M- Vukmirovič ^0^^7:35 prispel K0 Postajo v Mon- >ko |J Je bila okrašena s ka-% naS!fŠ0 zastavo. Bila ^ ZT ljudi-Zlasti so isoc„; e naših de-M* J?8le krasne šopke % in J]h izročile soprogi • WsPema obeh mini- Prišli' da Po- Skih g0ste- člani Sve-Ws P^ateljev jUgo- Koh Z Hon- W. M. Nji? UcGiU Univer- ^o^^erlingk, >So * . ln L- Leande. Iti in Prisostvovali pred- Skihf1Sniki angleških r<^°pisov v Kana- vr — °CCni »hod K da zaključi! S * SNU na Vt7 " je tudi S^nik Ray T. l4>o; 8e zbrali naši IX na politic- mislih bo nastopilo E'. IZ'** 60 sodnik k ' Cr ' dalje bodo K V/' mier. Felix RV8 J()hn M- KkfUl t1ewitt. Ralph KSoii^HoL Predsedo- I *r-Kovačič. &S00 tudi ra™e l;C 60 vsem do- četa akro- II adlf> kvartet i»f 8e 60 F? ^hjri6el °b 8:15. I i« J našega RS*T°ta' ki bo ' Ii h t* svojo di ki so slikali razne trenotke med sprejemom. (Dalje na 3 strani) -O- Nemci bi radi sklenili separaten mir z Rusi Ankara, Turčija. — Iz diplomatskih virov se doznava, da je Hitler po nekem posredovalcu potipal v Moskvi, če bi bili Rusi pripravljeni skleniti mir z Nemčijo. Rusi so odgovorili, da o tem ni govora in da ne marajo niti razpravljati o tem. Hitler bi stavil za pogoje to, da bi obdržal vse kraje, ki jih je zasedel dozdaj, razen dodatnega ozemlja v Kavkazu. Kar se tiče ostale Rusije, bi jo Hitler pustil pri miru. -o-— Nemci so aretirali češkega premierja Eliasa Berlin, 28. sept.—Takoj zatem, ko so nemške oblasti na Češkem in Moravskem razglasile obsedno stanje, so zaprle tudi češkega premierja, generala Alojzija Eliasa ter ga obdolžile veleizdaje. -o- 40 letnica slovenskega para V soboto sta praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana naša I pionirja Mr. in Mrs. Anton Ba-šca iz 1016 E. 61. St. Hčere, zetje, vnuki in številni prijatelji so se bili zbrali na hčerinem domu, 5903 Bonna Ave. in na-| pravili veliko presenečenje , slavljencema. N.avzoča je bila ! tudi Mrs. John Mrzlikar, ki ji-j ma je bila pred 40 leti za tovar-, šico. Tovariš je bil takrat Luka Bašca, ki je zdaj v stari domovini. Otroci so jima poklonili košarico cvetja in 40 srebrnih dolarjev. Slavljencema v po-čast sta spregovorila čestitke Anton Grdina in Joseph Plev-nik. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in zvestima naročnikoma želimo šemno-let zdravja in ^reče. Kandidat se priporoča Med drugimi je kandidat za councilmana v 32. vardi Slovenec Mirko Rotar. Po poklicu je Mr. Rotar dvetličar in fin dečko. Toplo se priporoča Slovencem za glasove. iiiiiimiiiiiit Nemci so razglasili na Češkem obsedno stanje New York, 27. sept. — Radio iz Londona naznanja, da so nemške oblasti razglasile na Češkem in Moravskem obsedno stanje radi vedno večjih nemirov in sabotaže. Poročila zatrjujejo, da je bilo zadnje čase mnogo sabotaže po čeških tovarnah, pripetilo se je več eksplozij v municijskih tovarnah in da je bilo iztirjenih več vlakov. Vojna produkcija v čeških tovarnah je bila v juliju zmanjšana za 30 odstotkov in v avgustu pa že za 40 odstotkov, češki delavci izvajajo pasivno rezisten-co, da se producira kolikor mogoče malo vojnih potrebščin za nacije. -o- Poroka V soboto 4. oktobra bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob desetih poroka Mary Dejak in Edvarda Miklav-| čič. Nevesta je hčerka Mrs. Mary Dejak iz 14207 Thames Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Joe j Miklavčič iz 1198 E. 168. St. Vse i najboljše želimo mlademu paru j v novem stanu. j Slovaki odobrili Poznika I Mr. Joseph Poznik, kandidat za councilmana v 32. vardi nam naznanja, da je dobil od Slovaške demokratske lige obvestilo, da ga je liga odobrila za councilmana ter da je naročila vsem državljanom slovaške narodnosti, naj volijo v torek za Mr. I Poznika. Sovjetski pomožni komisar za tujezemske zadeve, Lozovski, zatrjuje, da ni stopil niti en nemški vojak še na polotok Krim, ki se steza v Črno morje in da Rusi z uspehom odbijajo nemške naskoke na to važno rusko postojanko. ' Nasprotno pa se poroča iz Berlina, da je ruska armada pred razsulom in da je napočil trenutek, ko se bo odločila zmaga na nemško stran. Lozovski naznanja, da se bije za Leningrad silna bitka, toda je absolutno prepričan, da ne bodo Nemci nikdar zavzeli Leningrada. Nemci so tukaj že izgubili na deset tisoče vojakov, toda naj bodo njih žrtve še tako velike, Leningrada ne bodo dobili naciji nikdar v roke, trdi Lozovski. "Nemci že dlje časa poročajo o napredovanju proti Leningradu," pravi sovjetski komisar, "toda tudi če bi se plazili po trebuhu, morali biti že v Leningradu, ako bi bila njih poročila resnična." Včeraj je zapadel v Moskvi prvi sneg, naznanja radio iz Moskve, česar Hitlerjeva armada na fronti ne bo pozdravila ravno z veseljem. Rusko poročilo od včeraj tudi prvič omenja angleške zrako-plovce na ruski fronti, ki napadajo Nemce ob strani ruskih avi-jatičarjev. Rusi zelo hvalijo te zdrave in ognjevite angleške fante. -o- Smrtna kazen, ker sta poslušala radio ^Berlin, 27. sept. — Nemške oblasti so obsodile na smrt nekega Johanna Wildda iz Nueren-berga, ker je poslušal radijska poročila iz Anglije. Enaka kazen je zadela Poljakinjo Pelagi-jo Bernstowicz, ki je služila pri nekem nemškem zdravniku v Grandenzu. -o- Nemci so ustrelili zopet 2 Francoza Paris. — V soboto zjutraj so nemške oblasti v Parizu ustrelile nadaljna dva Francoza. Obtožena sta bila, da sta imela prepovedano orožje. 24 ur p"b obsodbi je bila izvršena smrtna kazen. 1 -o- Chicago. — V Benton Har-borju, Mich., je dne 21. t. m. umrla Mary Savnik, stara 61 let in doma iz Domžal na Gorenjskem. Njeno truplo je bilo prepeljano v Chicago. Tukaj zapušča moža, v starem kraju pa pet sester. — Dalje je dne 22. t. m. umrl Mate Kanjer, star 63 let in doma iz Herljina na Hrvaškem. GLASBENA MATICA PODA OPERO "Cigan baron" 5. OKTOBRA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^^^^ otnwHuM MADVTOI wiAwrii*ri-AKiiv . „ _ „ .__SLOVENIAN MORNING ""--cu-soNLr AMERICAN HOME OA,ly NB™* 0,227 ^^------- ------------------'------- . CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. . VjljEiVil4i-.Ai.NU, U., MU Vs U A X iViVJiUN iiN V>, OEi rl EiiVii5EiK Z\), 1941 Mi, IU AJjIV. - VUIj. -A-IjIV. "*"------------------ -------------- ' ' ....... ••■ 1 ....... . , „ ' 1 1 1 . .......- ___ ' ........................... "' *" ... ....... Jutri naj gre vsak slovenski glas za: D <1 ^————______ W hrvatskega bana in jugoslovanskih ministrov v Montreal Nhiv 1 50 SžZ je slavila 10 letnico obstanka z zelo lepim programom i>b Ha • ^'vŽ^.^ležbi^ Podružnica! lK l6t"ic° obstan- S'Ji > ki bi de" S>J: Uko veliki or-! SftSfi 86 je da* - V avdit0" SS^I m podruž-besedah i Vc, tv° nato Pa iz- Kl83 No. 227 Mon., Sept. 29, 1941 Zadnji apel na volivce! Jutri bodo v Clevelandu primarne volitve. Še nikdar v zgodovini slovenskih naseljencev niso bile kake volitve tako važne, kot bodo jutrišnje. Jutri bodo namreč ameriški Slovenci slavili prvo večjo politično zmago, ali pa pobešali glave v prvem političnem porazu. Ne samo Cleveland, ampak vsa ameriška Slovenija napeto čaka na izid jutrišnjih volitev, če bo namreč izvoljen Slovenec Frank J. Lausche za župana, ali ne bo. Od več krajev izven Clevelanda smo dobili denarne prispevke za kampanjo in v vsakem pismu se je haročalo cle-velandskim Slovencem: "Glejte, da boste izvolili Slovenca Lauscheta za župana!" Vprašajmo se: ali se zavedamo dejstva, da je v veliki meri odvisno od slovenskih državljanov, če bo sodnik Lausche clevelandski župan? Morda se tega ne zavedamo, vendar naše uredništvo, ki lahko zatrdi, da pozna precej dobro politično situacijo v Clevelandu izjavlja, da je izvolitev našega kandidata Lauscheta v naših to je slovenskih rokah. Menda ne bomo preveč rekli, če zapišemo, da je v Clevelandu do 25,000 slovenskih volivcev. Raje več kot manj. In če bodo šli jutri ti glasovi solidno za Lauscheta, ali vsaj 90% naših glasov, bo to temeljna sila, kakršne nima noben drug kandidat. Noben drug kandidat nima takega bloka glasov, ako se bomo jutri zavedali vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi, svoje državljanske dolžnosti in šli na volišče. Torej ako dajo clevelandski Jugoslovani Lauschetu 25,000 glasov, jih bo dobil med Amerikanci in drugimi narodnostmi toliko, da bo jutri nominiran z najvišjim številom glasove izmed vseh kandidatov. To ni kaka bajka ali kako ugibanje, ampak so to trezno premišljeni računi. Ves čas te kampanje, od prvega dne pa do danes, so naši ljudje pokazali, da jim je izvolitev sodnika Lauscheta županom zelo pri srcu. Že pri nabiranju podpisov na peticije so se izkazali tako aktivne, da nam je bilo kar toplo pri srcu. In pa potem, ko so začeli pošiljati denarne prispevke za kampanjo. Kolikor je kdo mogel, je rad dal. Naj povemo, da smo samo v našem uradu nabrali preko $3,000.00. To kaže, da se naši ljudje zavedajo važnosti teh volitev in da so res storili vse v svoji moči, da izvolimo prvič v zgodovini Clevelanda slovenskega župana. Ne moremo najti besed, da bi se našim dobrim ljudem dovolj zahvalili. Naš kandidat g. Lausche je gotovo ponosen na take rojake. Torej, ker ste že toliko storili v prid kampanje, storite še zadnje, ki je pa najvažnejše in brez česar ne more biti zmage in to je, da greste jutri vsi od prvega do zadnjega na volišče in tam volite za Frank J. Lauscheta! Vsak glas bo štel, vsak glas bo važen in vsak glas bo pomagal k zmagi. Dajmo da ,bomo v sredo zjutraj vsi skupaj veselo praznovali prvo zmago, ko bo Frank J. Lausche nominiran za župana. Pa ne samo nominiran, ampak mora biti v tekmi prvi! Da se ne pozabi. . • Na 8. aprila 1918 so se bili zbrali v Rimu zastopniki zatiranih narodnih manjšin iz Avstro Ogrske. Tam so sprejeli resolucijo, ki se imenuje "Rimski pakt." Prve tri točke te resolucije se nanašajo na probleme narodnih manjšin v splošnem druge štiri točke pa tvorijo bazo za sporazum diferenc med Italijani in Jugoslovani. V imenu Jugoslovanskega odbora je podpisal to resolucijo dr. Trumbič, v imenu Italijanskega odbora pa poslanec Andrea Torre. Član tega italijanskega odbora je bil tudi sedanji ministrski predsednik Benito Mussolini. Te štiri točke vsebujejo sledeče določbe: 4. Z ozirom na odnošaje med italijanskim narodom in narodi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so znani tudi pod imenom jugoslovanski narod, uvidevajo zastopniki obeh narodov potrebo, da je edinstvo in neodvisnost jugoslovanskega naroda stvar zelo važnega pomena za Italijo, ravno tako kot je edinstvo italijanskega naroda vitalnega pomena za jugoslovanski narod. Iz tega vzroka se zavezujejo zastopniki obeh narodov, da store vse v svoji moči, da ta cilj oba naroda v polnem vpoštevata, tako tekom vojne kot v miru. 5. Izjavljajo, da je osvoboditev in obramba Jadranskega morja proti vsakemu sovražniku, sedanjem ali bodočem, zadeva življenskega pomena za oba naroda. 6. Zavezujejo se, v interesu prisrčnih in iskrenih odno-šajev med tema dvema narodoma, da poravnajo vse teritorialne nesporazume prijateljsko in na podlagi principov narodnosti ter pravice samoodločevanja in sicer na tak način, da radi vitalnih interesov kot bodo določeni v mirnem času, ne bo trpel posledic noben od teh narodov. 7. V ta sporazum glede mej, naj bo vključena tudi gar rancija, da ima vsak teh narodov pravico varovati svoj jezik, svojo kulturo ter svoje moralne in ekonomske interese." Čeprav je bila ta pogodba sklenjena med dvema narodoma in ne med dvema državama, pa se vendar ne more zanikati, da je imela ta pogodba veljavo po mednarodnih zakonih, ker je bila sprejeta z vednostjo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in je bila sprejeta tudi od kongresa 12. aprila. "Cigan-baron" Komična opera v treh dejanjih PRVO DEJANJE Dejanje se vrši v neki vasi na Ogerskem. Scena predstavlja cigansko taborišče in hišo vdovca Koloman Župana, ki je najbogatejši posestnik v vasi in trgovec s prašiči. Vaščani se vračajo s polja domov. Otokar, sin guvernante Mirabelle, ki je v službi pri županu, je stikal za zakladom, kateri je zakopan* nekje na grajskih razvalinah. Stara ciganka Cipra ga opominja, naj opusti iskanje zaklada, ker razvaline niso Županova last. Sandor Barinkaj, pravi lastnik grajskih razvalin in posestva, kjer so utaborjeni cigani, se po dolgih letih vrne. V zgodnji mladosti so mu pomrli sta-riši in moral je po svetu, kot otrok. Zdaj je prišel nazaj kot zrel mož, da prevzame posestvo in da si poišče družico za bodoče življenje. Pripeljal ga je v rojstho vas državni uradnik Karnero. Cipra in Župan naj se podpišeta, da je to pravi dedič. Cipra prerokuje Barinka-ju, da bo postal zelo bogat, kajti našel bo velik zaklad. Kar-neru pa pove, da bo kmalu našel pravo ljubezen. Župan si je prilastil mnogo Barinkajevega posestva, ker je mislil, da se ta4več ne povrne in je v hudi zagati. Župan ima lepo hčer Arzeno. Barinkaj ga takoj poprosi za njeno roko. Zupan hitro privoli, ker bi tako združil svojo zemljo z Barinka-jevo. Med tem pride governan-ta Mirabellaj spozna v Karne-ru svojega soproga, katerega je izgubila pred 24 leti. Mislila je, da je padel v bitki s Turki. Sledi srečno, snidenje. Župan se jezi, ker je bil na skrivoma zaljubljen v Mirabello. Pojavi sfe Arzena, da vidi svojega ženina. Vsa vas se zbere skupaj ob tem važnem dogodku. Arzena ljubi Otokarja in tako zavrne Barinkaja. Da bi se Barinkaja hitro odkrižala, mu reče, da bo njegova žena šele takrat, ko postane baron. Vsi se norčujejo iz Barinkaja. Ostane sam. Iz daljave se za-čuje milo petje ciganske pesmi, kotero poje Saffi, hčerka ciganke Cipre. Barinkaj se spomni otroških let in je zelo ginjen. Ko ugleda Saffi, mu je takoj všeč lepo cigansko dekle. Otokar se priplazi pod okno k Arzeni in obljubita si večno zvestobo. Barinkaj se je skril za kočo, s Saffi in Cipro in vse sliši. Prišla mu je misel na maščevanje. Med tem se vrnejo cigani iz sejma domov, ter za-pojo v dušo segajoče pesmi. Cipra jim predstavi Barinkaja, kot njihovega gospodarja in voditelja. Cigani ga sprejmejo medse in ga imenujejo ža barona ciganov. Barinkaj pokliče Županove, pove Arzeni, da je postal baron in da ne bo poročil nje, ampak mlado ciganko Saffi. Županovi se jezijo, cigani jih zasmehujejo. V velikem razburjenju se konča prvo dejanje. DRUGO DEJANJE Na grajskih razvalinah Saffi in Marinkaj sta se po cigansko poročila. S Cipro so šli na grajske razvaline, kjer jih je dohitela noč. Saffi zaspi na ruševini, Barinkaj in Cipra čujeta. Ko se Saffi zbudi, razodene Barinkaju svoje sanje. V sanjah se ji je prikazal Barinkaj ev oče in ji razodel, da leži zaklad ob starinskem stolpu. Barinkaj odvali kamen in najde zaklad, katerega skrije nazaj, ko prihaja zbor ciganov. Cigani zapojo in zaplešejo cigansko pesem. Zatem pridejo Županovi s Karnerom, ki je tudi član dru- štva čistosti in ubogljivosti. Ošteje ciganskega ženina in nevesto, ter trdi, da je taka poroka neveljavna. Otokar in Arzena najdeta nekaj zlatnikov na tleh. Mahoma je jasno, da je Barinkaj odkril zaklad, katerega je župan tako dolgo iskal. Ko se prepirajo, pride grof Ho-monaj. Nabiral je vojake za Vojno proti Španiji. S seboj ima sodček "nabornega vina." Kdor je to vino pil, je moral k vojakom. S to zvijačo pridobi več mož za vojaško službo. Tudi Otokar in Župan se vjameta na to vabo. Kamero se pritožuje, da si je Barinkaj nepostav-nim potom prilastil zaklad. Barinkaj uvidi, da domovina potrebuje denar za vojsko, velikodušno izroči zaklad Homona-ju za obrambo domovine. Vse je navdušeno, le Županovi niso zadovoljni in začno zasmehovati Saffi. Cipra tega ne more več prestajati in razkrije svojo skrivnost. Homonaju pokaže dokument v katerem je bilo potrjeno, da 'je Saffi princesa, hči zadnjega paše na Ogrskem. Cipra je Saffi samo vzgojila kot svojo hčer, v resnici je pa Saffi izhajala iz plemenitaške rodbine. Barinkaj je nesrečen. Izjavi se, da sedaj na more biti njen mož, ker princezinje ni vreden. Zapiše se v vojake. Saffi ga prosi naj ostane pri nji, toda vse prošnje nič ne pomagajo. Barinkaj odide z drugimi v Španijo, da pozabi na nesrečno ljubezen. TRETJE DEJANJE Vojska v Španiji je končana. Arzena željno pričakuje svojega dragega Otokarja. Ljudstvo se zbira, da pozdravi junake, ki se vračajo domov. Prvi pride Župan, ki pripoveduje o svojih junaških činih. Posebno hvali Barinkaja, ker mu je rešil življenje. Kmalu se pojavijo tudi drugi junaki, med njimi Barinkaj, Homonaj in Otokar. Za hrabrost je Barinkaj povišan v pravega barona in Homonaj mu tudi vrne zaklad, kot mu je od vlad« naročeno. Nato pri-hiti Saffi in vse gorje je pozabljeno. Barinkaj in Saffi si obljubita zvestobo za vedno, medtem ko se Arzena izjavi, da bo Otokar jeva žena. Vse se srečno skonča. t—«—■—■—•—■—•—■—•—■—•—■ j Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt jala, kakopak . •. . Vsem tem srečnim staršem naš poklon in čestitke! Mr. in Mrs. Mike Uršič sta bila pa predzadnjo soboto kar na vso moč prijetno presenečena. Sorodniki in prijatelji so jima za njiju 20 letnico zakonskega življenja priredili na njih domu prijazen večer in jih obenem obdarovali s primernim in lepim darilom za spomin. Seveda se tudi mi pridružujemo ostalim čestitkam in jima kličemo: še na mnogo leta! Zadnje čase so se tukaj poročili sledeči slovenski fantje in dekleta: mladenka Zofie To-mažič je obljubila mladeniču Andy Pogačar-ju, da ga bo zvesto spremljala skozi vso pot za-konjskega življenja, pa naj ista pelje po rožicah ali pa po trnju. Ravno tako je dejala mladenka Albina Jančar, ki je svojo desno roko podala mladeniču Milo Uhelinu. Mladenič Louis Rožanc je pa hodil precej pogosto v sosednje mesto Barberton vasovat, no, nazadnje je pa pripeljal semkaj prijazno in fest dečvo Mary Trenta. Vsem tem mladim parom želimo kar največ sreče in božjega blagoslova v bodočnosti. Ej, ne bo še sveta konec ne! Kakor izgleda, vsaj v naši naselbini še ne. Zadnje čase vile rojenice kar nekam pridno obiskujejo naše mlade družine. Zadnje čase so se zopet oglasile pri sledečih: družina John Bučar, ml. Je bil obdarovana s krepkim sinčkom in ravno tako družina Joseph Lavish se veseli čvrstnega hlačmančka, dekliško ime Mrs. Lavish je bilo Zofie Janežič iz 33. ceste. Družina Bernard Ur bas je bila pa obdarovana s P'/av zalo in pridkano punčko. No, pa saj punčke so pridne, zale in luštkane, bi de- S elevelandskega hriba Cenjeni rojaki in rojakinje, sporočiti vam želim, da se naša blagajna za Lauschetovo kampanjo vsak dan veča. Toda ne morem vsakega imena posebej poročat in bo menda najboljše, če vsak malo potrpi in bom pozneje poročal imena vseh darovalcev. Tisti, ki želite kaj prispevati in mene ne dobite doma, lahko izročite tudi moji soprogi, saj bo še bolj varno, ker lahko bi se dogodilo, da bi jaz tisti denar zabalincal . . . No, pa nobenega strahu, da bi ga jaz zabalincal za svoje veselje. Pred nami je balinček, h kateremu moramo prav vsi za-točiti naše krogle. Ta balinček pa je naš županski kandidat, spoštovani sodnik Frank J. Lausche. On je naš balinček in k njemu bomo zatočili svoje krogle. Slovenci imamo sedaj priliko, katere ne smemo zamuditi, sedaj lahko pokažemo, kaj je naš slovenski narod, da bo to videla tudi naša mladina in da se bo zavedala, da tudi Slovenci nismo kar tako za stran vreč. Tudi mi se lahko ponašamo z možmi, ki so zmožni prevzeti tudi najvišje urade v mestu ali državi. Neka ženska mi je rekla: "France, tudi jaz bi rada kaj prispevala ,La ^ s che.to v o kampanjo, a kaj, ko sem reva in ne morem dosti dati, pa vseeno bi rada videla, da bi bila tudi jaz med prispevatelji." Povedal sem ji, da take stvari vzamem prav z veseljem na znanje, kajti vsaka tudi najmanjša vsota je dobrodošla in če ravno ne želi, da bi oznanil njeno ime v javnosti, jo "bom pa že tako označil, da bo vedela, da sem denar izročil na pravo mesto. Ime vsakega darovalca bo priobčeno v listu. Prej ne zaključim kampanje, dokler ne bom pobral vseh prispevkov. Vsak kvodriček bo prišel prav, pa naj bo s elevelandskega hriba ali pa izven mesta. Že 31 let sem v Ameriki, pa še nikdar nisem videl, da bi bi naš narod v Clevelandu tako združen kot ravno sedaj. To je jako lepo in prav tako moramo biti združeni tudi na našem elevelandskem hribu in pokazat javnosti, da smo ponosni, da smo Slovenci in ameriški državljani. Končno pa apeliram na vse naše rojake v naši naselbini, da pokažemo svojo ljubezen do svojega rojaka, ker to bo v naš lastni ponos in s tem bomo odprli oči tudi tujcem, da bodo vedeli, da smo zavedni in ponosni sinovi slovenske matere. Le s skupnostjo bomo dosegli, da bo tudi naš narod v domovini dočakal dan vstajenja. Pozdrav, France s elev. hriba. V nedeljo vsi v Euclid Kaj neki se zopet pripravlja pri sv. Kristini v Euclidu? Ja, šment vendar no, nekaj imenitnega se mora, saj se članice Oltarnega društva tako vrlo pripravljajo, da brez nič kar ne more in ne itiore bit'. To pa vam povem, da kadar se pa te žene zavzamejo za kakšno stvar, ja, potem smo pa kar lahko gotovi, da bo dobro. Še vsi se prav dobro spominjamo, kakšno velikansko "vinsko trgatev" so priredile zadnjo jesen—ja, to je bilo nekaj takega, kar se ne vidi vsak dan in tudi na v vsakem kraju. Potem se še tudi spominjamo, kako veselo in užitkapolno prireditev so nam pripravile na zadnjo pustno nedeljo. Veliko požrtvovalnega dela je bilo treba, predno se more kaj enakega urediti, zato so pa imele vselej tudi sijajen uspeh. Zadovolj-nost udeležencev jim je bilo v nekako plačilo, zraven so pa tudi imele lep prebitek za v svojo blagajno, iz katere pa ne do-aivajo one nikakšne plače za svoje delo, ampak skrbno oskrbujejo "Jezuščkovo hišico, Je-zuščkov dom-oltar," ter s tem pokažejo vsem, da so kos svoji nalogi, katero so si same sebi naložile, ko so pristopile k Oltarnemu društvu. Ker se te "krščanske matere" zavedajo, za kaj delajo, delajo nesebično in z veseljem, sodelujejo ena z drugo ter tako s skupnim delom pripravijo vedno kaj lepega. Vselej me strašno zanima, kadar vidim, da nekaj završi med članstvom tega društva. Ko pa opazim, da predsednica in tajnica večkrat skupaj glave tiščita in še posebno, kadar se bere veselo razpoloženje iz njihovih obrazov, potem sem pa gvišna, da nekaj spet bo in da stvar precej dobro gre od rok. Ko sem opazila pred par tedni neko tako početje, me je pa firbec prijev, pa sem na vse mogoče viže ušesa napenljala, da bi kaj zvedela. Dolgo nisem mogla ničesar izvedeti, kaj da bo, kar naenkrat mi pride nekaj na uho o "kandidatinjah" pa o nekem "županu"—no, ja, ker so pa letos tudi mestne volitve, sem pa že mislila, da bo katera izmed članic kandidirala za "županjo" mesta Euclida. Firbec me je že zopet imel, katera bi pa vendar bila za kan-didatinjo. Še poizvedujem in povprašujem tu pa tam, kaj za enga hudirja imajo, pa slišim še o nekem grozdju, pa o neki kroni—ho-ho, se mi je pa kar posvetilo v tej moji buči—da se te naše vrle Euclidčanke zopet pripravljajo za še bolj velikansko "Vinsko trgatev," kakor je bila pa lansko leto. Ker imajo pa gotov sistem, po katerem članstvo voli županjo te "Vinske trgatve," zato pa seveda morajo biti tudi kandidatinje. Letos jih imajo šest, vse fejst ženske. Delavne, agilne, požrtvovalne in vsikdar pripravljene pomagat za dobro stvar in sicer Mrs. Josephine Bajt, Mrs. Mary Činco, Mrs. Frances Ko-vačič, Mrs. Louise Poje, Mrs. Veronika Troha in Mrs. Terezija Zdešar. Katera izmed teh bo županja, to se bo pa seveda zvedelo na "Vinski trgatvi" v nedeljo, dne 5. oktobra, v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. Takrat bomo videli, kako ji bo po razglašenju izvolitve, izročila sedanja županja—Urška Trtnik—svoje pravice in pa ključ. Ja, pa tisto tudi vemo, da županja sama ne bo—imela bo tudi župana—kateremu bo sedanji župan, Mr. James Ku-sar izročil svoje pravice in dolžnosti, samo to ti je spak, kdo bo za župana, ja, tisto se pa ne zve, pa magari če dam glavo stran. Tako sem vlekla na ušesa, da bi bila kmalu uho zgubila, pa mislite, da sem mogla kaj vjeti? Ja! Kaj še! Tudi besedice ne! O ja, tudi mati in oče bodo imeli nekaj opravka. Pa vini-čarji in viničarke, j a saj bi se mi kmalu v glavi zmešalo, če si daip kaj preveč misliti. Zato bo pa najboljše, da sem kar mirna, v nedeljo dne 5. oktobra pa ha j d v dvorano sv. Kristine. Ja, ja, pa že ob sedmi uri bom tam, prav za gotovo, tako da ja kaj ne zamudim in tam zvem vse, kako in kaj na lastne oči in pa v lastno zabavo. Pa tudi vas vse °d daleč povabim, da tu ,, dete pogledat. To je lepega in kdor bo pr'se^ bo žal, to pa jaz vsak tisti, ki je bil na "Vinski trgatvi" . Oh, ja no, že kmal« pozabila povedati, da ^ ^ di plesalo. Pa šekak0;^ do godli Vadnalovi, K' godejo, da človeka ta* vi, da hočeš nočeš, W s privzdigniti in kakop^ vrteti. Pa za vse to „ na samo 35 centov za » , prav zares pridite, U j Zabavali se boste prj» J Za lačne in žejne bedo te žene-članice Oltar ,{l štva tudi v izobilj & vsak prav zlahka PoS t Tako, da se torej ^ vidimo v nedeljo, dne • pri "Vinski trgatvi' ^ sv. Kristine na 885 j ob sedmi uri zvečer, < nes kličem: Na v llj6! Euclid^ ObTolitvafc ____- J Včasih me kaj^ morem drugače, ^ di za javnost. Ta ^ zanima županska^K ^ šega roj ako, spo^tj, nika Frank J. LaUSC bjlJ zadnjo nedeljo se"1 Geagua Lake Park'ite*» ker so tam Pekh ampak zato, da sen1 šega kandidata. ^ Njegove odkrite ^ nam jih je izrekel ^. j svoje kampanJe' pričajo, da mora^°tj ^ volišče in mu od« Ne da bi ga mot» J, ker je demokrat, p ker je naš-Slove^J to še ni vse, b0Vl>; zato, ker vemo, daKorist; sto res v splošno ^, landčanov in kei" ^jsl mo dobili z njim P ^/J ža na čelo mest»e^ ji Do sedaj so » .rf možje, ki so ^ ^ landa, ki so Pris1' »j«' Frank J. Lausche v Jj tem mestu in ves c ^ živi in tako bom0 ^ su zopet izvolil P . landčana za župa ^ Torej rojaki, y ga zavednega & v^ žavljana je, da i t volišče in odda P Frank J. L*«8** A sedaj vse stran* a bodimo vsi samo f je, da bo naš ^ Frank J. Lausc" < i Seveda g. Iff, < kratski sme motiti. ^ Je : če bi kdo trdil. f/( mokratska st*^*/J da je samo a1'; stranka P°Pol°d>! druga, kajti ne ^ in tam In k'd°!e ^ Frank J. kaUSC.. gti 'j gel, se tudi vaot^ dar ljudje ni » greh, da se je ■ jefi v to stvar, a mu moramo P ^ j en mož in ena ^jjv^ vsi skupaj in d/,j nihče ne ostane daj v torek j litvah v novem" ^ Vedeti moigV i bi ga samo p 0ly gotovo ne b» tukaj nam drugi. Spoi»)n.3V f besed, ki jih ^ g priliki v sme sramovati j nihče, najpr®3 ^^ nje svojega na ^ bodo spoštov^ 0t j> prav je ni sramoval ^ j tj ga jezika m banketu, ko Je ^ J venščini, Pa s'' j fj čal, rekli, 1 ] twit« 1,9 ^'_ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 29, 1941 _ _ _ __" 9 Prav.1 - ?t;oPil pred mene "a* S0jhu; 0vedal o ta i ' m ^ že sinoči, da z sej Č1°Vek moj ujetnik! NCe /a dal Prijeti. Nimaš c ne i>rl p avis> mene 1110 °SrP' Nn k Spravil cel aska" !oi«m , v°jakov v roke s s, dobim Kruger be- S r^g0dba ne velja več. • i[0 ^mere so se spreme- 8V°bodn- P°®ajala, smo *>od anes pa Vidiš, VamV8eh strani obkolje-'3lipa druge izbire ko čafifmir' In effendi nam N JS* mir- ki nam bo >0 Co in blagoslov." % ^V6 zarežal Melton. x! goj' Pravi junaki ste te se častne smrti N P°nižujočem mi-'pi-e^v Petneži.!" 3'e Pridjal: !' tvoip!!0jeni varstvu je." Si varstvu —? Pa » i)lis. moreš!" |%j]_ °v° je i z drl nož in Ktrljen bii. W srdit stopil pred " lutil- da bo po- 4 k napad, če bi uvi- Zgubljeno. Ne- 5 talcPrijel ^innetouo- Ko> da sem lahko 1 v i. aPad. th lPU L- i W i je zamahnil, X 6 Pito s tako silo Nk oa mu je klecnila Pa da je zle-Polkrogu po tleh Se mu je ulila iz 86 Senil. Le šejh je > ^ eff ? < ffendi> za sunek! sXm\m°rUnemu nožu. ^Oftnt \Varn°st in svo- j„ ' bl blla prisega k0°ecas" moja siva glava >4 So \ V^kal? topili Meltona da Jn-,IPrašal šeJ'h- ta c, u» so pravili. Menda je ne- V^ m SNo^ke i'1 noge, da se večje škode, : 'Zvoi; ; se je obrnil P^i v moj šo-L Jf Vojnih trum!" beU>gal. fiSu v1 zveza»in Je zagledal. V "vQ ' Je vzkliknil !'tls aW Udl vi zvezani Nl-^svJ*? —•■ Pa vi- S^u^j« Pravil: 1 h Je Pris zvezan, pa Al^e inme usvo. kM Am P° vojake in ^Kf^ s Pašo in I. V 'Judi. ' Se je začu-tnkaj •K; h Never- iv %t0 , V ' PriPovedujte!" o be-' ako smo zaje- UTAN IN IS K A RIO f Po nemškem izvirnika K. Maji li Ayare in se pogodil s šej hom. Podrobno sem mu poro eal o predlogih, ki sem jih stavil šejhu. Z napeto -radovednostjo me je poslušal in ko sem skončal, je ves radosten vzkliknil: "Ma ša 'llah —! Neverjeten človek—! Vse to ste dosegli—? Plačali bodo—? In še mir sklenejo s pašo —?" "Se strinjate z mojimi predlogi?" "Ne samo da, ampak tudi nikdar drugače!" je živahno pritrjeval po svoje. "Me veseli! Saj sem bil prepričan, da bodete zadovoljni. Ne bodete torej zahtevali od Ayarov druga ko to, kar sem se domenil s šejhom?" "Nikdar nič!" "In dobili bodo, kar sem jim obljubil?" "Da in amen,!" "Dobro! Pa pojdiva! Zunaj čaka džem'a. šejh želi, da bi govojril 'g starešinami, želite rajši sami govoriti?" "Radi svojega dostojanstva in " ker sem pašin zastopnik, bom rajši sam govoril z njimi." "Prav je tako! Pašin namestnik ste in vse drugače bo učinkoval vaš govor, ko pa če bi govoril jaz, ki sem tuejc. Saj ste si dobro zapomnili, kake pogoje sem jim stavil?" "Vsekakor." "In če bi kaj pozabili, vas opozorim." Pred šotori so se zbrali sta-rejšine. Prav nič niso ugovarjali, da je gospod vojnih trum spet prost, spoštljivo so se umaknili, ko je stopil med nje. Kol agasija ni bilo več videti, Spravili so ga v stran. Seveda je bilo vse radovedno, kaj bo povedal pašin zastopnik in kake pogoje bo stavil za mir. Saj sta zavisela od pogojev; mir in vojna, življenje in smrt. Vse se je strnilo krog nas, pa nihče si ni upal preblizu. Beduin spoštuje svoje sta-rejšinstvo in marsikateri mladič, ki ga je kultura že preveč oblizala, bi se pri teh "divjakih" lahko učil spoštovanja do starosti. In gospod vojnih trum je govoril, dolgo in sijajno, kakor je znal govoriti le on, kadar seveda ni govoril po nemško. Potrdil je vse, kar sva se domenila s šejhom. In ko je skončal in mislil oditi, da bi se džem'a posvetovala, je vstal šejh in pravil: "Tvoje besede, o effendi, so bile kakor rože, ki njihov vonj pomlaja srce. šel bi rad, da bi se; .posvetovali —? čemu, je še treba posvetovanja, če pa tvojih pogojev ne moremo ne olajšati ne zboljšati? Z vsem soglašam, kar si povedal, in poživljam tovariše, da ti tudi sami še pritrdijo." Obrnil se je k džem'i. "Kdor je proti, naj se oglasi!" Nihče se ni oglasil. "In kdor j'e zadovoljen s tem kar je predlagal gospod vojnih trum, naj vstane!" Vse je vstalo. Nato je stopil šejh na kamen da so ga vsi videli, in z močnim glasom oznanil še svojim bojevnikom, da se je džem'a pogodila s pašinim zastopnikom in da bo sklenil mir s pašo. Obrazložil jim je tudi beje-ve zahteve in posebej poudaril ugodne pogoje. In pridjal je še, da bodo sklenjeni mir obhajali posebno svečano s predpisanimi verskimi obredi in s slavnostno pojedino. Radostno vzklikanje je pozdravljalo šejhove besede. In ko je stopil šejh k meni in mi dal roko ter glasno povedal, da se morajo Ayari le meni zahvaliti za srečen izid pogajanj, je vse privrelo in mi stiskalo roke. Vsi so bili srečni, veseli in zadovoljni. Velblodice so rešile položaj. OB VOLITVAH (Nadaljevanje z 2 strani) angleščini; rekel je: "Saj res, da ne bi ta mladi mislili, da ne znam angleškega jezika." Kakor se je on vedno zavedal in z veseljem pokazal, da je sin slovenske matere, tako je sedaj naša dolžnost, da ga tudi mi poznamo in mu pokažemo, da stojimo za njim s svojimi glasovi in da je naša edina misel, da naš bodoči župan mora biti Frank J, Lausche! Mary Stupar. --o- Pred volitvami Pred volitvami je dobro, da si malo ogledamo stališče kandidatov. Največ šteje poštenost in iz tega se potem vidi na karakter kandidata za ta ali oni urad. V mislih imam kandidata za mestno zbornico zastopajoč 32. vardo. Ne bom se podajal v celotno listo kandidatov, ker se mi to ne vidi umestno. Le med sedanjim councilmanom in med kandidatom Joseph Poznikom vidim to-le: osemletna doba sedanjega zastopnika ni pokazala tistega uspeha kot bi ga lahko, še posebno pa se je to opazilo zadnja leta, da se 32. varda ne more preveč ponašati s svojim zastopnikom. Slika nam je dovolj jasna, da četudi bi dobil v primarnih vo-itvah sedanji councilman nominacijo, ne bo tega nikdar dočakal pri glavnih volitvah. Zato pa je bolje za nas, da že pri primarnih volitvah izvolimo takega kandidata, kot je naš rojak Joseph Poznik, ki bo prav z lahkoto izvoljen tudi pri glavnih volitvah. Pa poglejmo majo nazaj. On je stal vse od početka za našim predsednikom Rooseveltom ter tudi veliko deloval za njegovo zmago. Že več let je aktiven v 32. vardi v demokratskem klubu. Bil je že tajnik istega, in je danes aktiven podpredsednik istega. Deloval je tudi že pri County Board of Education, Board of Elections, kakor tudi za mesto. Sedaj pa je zaposlen pri dobro poznani tvrdki Mr. Drenika razvažalca dobre pive. Ima sicer dobro službo in dober zaslužek, da se lahko primerja councilmanski plači mesta Clevelanda pa je dal moško besedo, da če bo izvoljen za zastopnika v mestni vladi, da bo porabil ves svoj čas za korist 32. varde, da bo tako lahko ustregel vsakemu, ki bo potreboval njegove pomoči. Vrata njegovega doma bodo vedno odprta za vse one, ki bi rabili njegovega nasveta ali ponoči. Fizično je močan, da mu ni para in prav tako pa je močan tudi mentalno. On je vzoren družinski oče in tudi redni davkoplačevalec v Cuyahoga okraju. Mož je marljiv, delaven in mladostnih let, veruje v slovenske organizacije, v katerih je včlanjen, veruje v organizacijo delavstva, da se tudi delavec lahke povzpne do boljšega koščka kruha in je tudi sam član unije. Poznik je mož na svojem mestu in ni zahrbten in to nam je najbolje pokazal po zadnjih primarnih volitvah, ko je po svojem porazu deloval kolikor je le mogel za izvolitev sedanjega councilmana. Upamo, da se bo zgodilo sedaj tudi v nasprotnem slučaju. Njegovo kandidaturo je odobrila tudi Citizens' Liga v Clevelandu m odobril je njegovo kandidaturo tudi Hrvaški demokratski klub v 32. vardi. Posebno pa bi ga sedaj veselilo zastopati vardo v mestni zbornici, ko bo izvoljen tudi nov župan, spoštovni sodnik Frank J. Lausche, ker bo potreboval malo bolj premišljenih council manov. Pojdimo prihodnji torek na volišče ter napravimo 32. vardi svoj delež s tem, da oddamo svoj glas in tako pomagamo, da bo Joseph Poznik izvoljen za councilmana v 32. vardi in smo lahko prepričani, da nas bo dobro zastopal pri mestni vladi. Pozdrav, Peter P. Hochevar Slavnost št 50 SŽZ (Nadaljevanje s 1 strani) stavi, katero je držala v rokah Arlene Seelye. Potem se je pa pričel pevski program. Najprej nam je zapela s svojim lepim sopranom ga. Louise Mlakar "Ko sem lani tam mimo šel." Mrs. Mlakar smo prvič imeli priliko slišati in reči moramo, da se nam njen sopran zelo dopade in upamo, da bomo nadarjeno pevko še večkrat slišali. Potem je zapel baritonist Tone Šubel "Kje je moj mili dom" in "Kozak." Zdelo se nam je, da g. Subel j ni dal še nikdar toliko milobe in izražanja v pesem "Kje je moj mili dom," kot včeraj. Zelo nas je ganila tudi pesem "Kozak," za katero je bila podana tudi živa slika: na smrt ranjen vojak prosi svojo mater, naj ga pokoplje v rodni ukrajinski zemlji. V spomin dvema rano umrlima članicama, Agnes Zobec in Frances Tillis, je Mr. Šubelj zapel veličastno pesem "Our Father." Potem je nastopil sektet: Mollie Frank, Louise Mlakar, Carolyn Traven, Josephine Bradach, Anne Dekleva in Ro-sallie Jerman, ki nam je v zelo ljubkih in ubranih glasovih zapel tri pesmi. Ta zbor je izvež-bal za nastop Tone Šubelj. Potem nam je zapela pa gdč. Irene Jazbec "Pastirico" in "Blue Danube" s tako fineso, da je morala dodati še eno pesem. Gospodična Jazbečeva ima zelo krepak, pa fino uglajen sopran, katerega poje z lahkoto tudi v skrajnih višinah. G. Šubelj nam je potem zapel še "Mornarja," "Water Boy," "Nina Nana/' Zlasti nam je ugajal Mornar, katerega znajg. Šubelj predvajati zelo umetniško, tako v glasu kot v mimiki. Na koncu je moral pa dodati še nekaj naših domačih, ki so užgale občinstvo, da ga je klicalo ponovno in ponovno nazaj. Kot zaključna točka je bila "godovna tort a," katero je predstavljala skupina članic v sijajnih toaletah, držeč v roki prižgane sveče, a Tone Šubelj je pel "Happy Birthday to you." Vse pevske točke je spremljala na klavirju dovršena pianistka ga. Vera Milavec-Slejko. Kot rečeno, bil je zares lep program in občinstvo ga je pohvalilo z večkratnim gromkim aplavzom. -o- Sprejem Jugoslovanov v Kanadi (Nadaljevanje s 1 strani) Gdč. Štefica Sigmund, v živo-pisani hrvatski narodni noši, je banovi soprogi, ge. Vlasti šuba-šič, predala krasen šopek cvetja, ovit v hrvatsko trobojnico in jo pozdravila s sledečimi besedami: "Gospa banica! Dajem vam ta šopek cvetja v znak globoke vdanosti našega hrvatskega iz-seljeniškega naroda. Naj Vas in gospoda bana varuje dragi Bog in naj Vaju sreča spremlja povsod!" V imenu montrealskih članov HSS so goste sprejeli predsednik g. Vid Sigmund, podpredsednik g. Vjekoslav Kunič, tajnik g. Mike Mintas in mnogi drugi.' V imenu Hrvatske Bratske Zajed-nice št. 866 "Jadransko morje" sta g. bana sprejela gg. Mike Mintas in Vid Sigmund. V imenu Hrvatske Bratske Zajednice št. 789 "Hrvatski Primorac" g. Aleksander Markovič. Predsednik montrealske HSS, g.'Vid Sigrmmd, je pozdravil g. bana s sledečimi besedami: "Gospod hrvatski1 ban! Kot predsednik HSS v Montrealu pozdravljam Vas, gospo banico in gospode ministre v imenu našega članstva. Pri sestanku z Vami nam lebdi pred očmi naša mila domovina, ki nikdar ne bomo pozabili nanjo. Upam da boste nadaljevali delo za osvoboje-ije zasužnjene domovine, da boste delali za svobodo, enakost in -avnopravnost hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda. V imenu članstva in somišljenikov HSS Vas še enkrat pozdravljam in kličem; živel hrvatski, srbski in slovenski narod! živela svo-oodna in ravnopravna Jugoslavija! živila demokracija! V imenu izseljenega srbskega naroda je predala gdč. Radmila Popov, prav tako v narodni noši, (rasen šopek cvetja gospema Markovič in Jeftič in jima z nekoliko ganljivimi besedami želela vse najboljše. V ime Srpskog Narodnog Saveza v Montrealu je goste sprejela predsednica ga. Katica Savič z ostalimi člani. Na postaji je prisostvovalo sprejemu veliko število Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ostalih prijateljev našega naroda v Kanadi. Ker je bila že noč, so gostje odšli v hotel Windsor, kjer so zanje pripravili sobe, a ljudstvo se je razšlo v svoje domove. Prihod naših narodnih predstavnikov v Kanado predstavlja velik in znamenit doživljaj za Jugoslovane v Montrealu in v Kanadi. Ves naš narod v Montrealu je v imenu vsega našega naroda v Kanadi zaželel dobrodošlico hrvatskemu banu in članom jugoslovanske vlade, srečen, da bodo hrvatski ban in jugoslovanski ministri bivali v njihovi sredi. človekom. Pred kratkim je odšel k vojakom in že dva tedna imam otroka, sladko dekletce. Imenuje se Mary, kakor vi, mati. Nanjo sem čakala, da bi vas presenetila." Kdo je bilo dekle, ki so jo pokopali pod njenim imenom, pa menda ne bodo nikoli izvedeli. Ruski učenjak Lazarov je odkril baje uspešno zdravilo proti meningitisu. iK * * V Rumuniji je vlada prepovedala državnim uradnikom ženi-tev z ženskami tujega rodu. MALI OGLASI Prispevki za Lauschetovo kampanjo Naša pridna agitatorica Mrs. Albina Smrekar iz 17201 Grove-wood Ave. blagajničarka Slovenskega demokratskega kluba 32. varde nam je zopet izročila $28 za kampanjo in sicer so prispevali sledeči: East End Social Club $10, Waterloo Grove W. 0. $5, Mike Podboy, 446 E. 152. St. $5, Geroge Turek, 16011 Waterloo Rd. $2, po $1: John Lokar Sr., Frank Turk, Frank Grebene, Louis Elovar, Francis Mlakar, Mr. Prusnik. Poleg tega je dal pa Mr. Geo. Turek svojo dvorano dvakrat brezplačno za seje. Mrs. Helen Tomažič, agilna društvena delavka iz 8804 Vineyard Ave. nam je izročila $10 za kampanjo. Prispevali so sledeči: društvo Naš dom št. 50 SDZ $5; po $1: Frank Pugelj, Frank Tomažič, neimenovan, Anton Ho-mar; po 50c sta dala: John Fran-kovič in Anton Zala. Splošno poznana Mrs. Mar-janca Knaus iz 3916 St. Clair Ave. je prispevala v imenu svoje pridne družine $20.00, pa tudi precej glasov bo v tej družini za Franka. Naš čvrsti Gorenjec Anton Golob iz 6002 Dibble Ave. je dal za Lauschetovo kampanjo $5, za podporo stari domovini pa $5. Frank Ivančič iz 1241 E. 61. St. je dal za kampanjo $5 in obljubil tudi pet glasov iz njegove hiše za Mr. Lauscheta. V soboto nas je obiskal v uradu prijazni Andy Sadar in izvlekel iz žepa $5 za kampanjo. Povedal je, da je to prispeval Joe Bizjak iz 1158 E. 60. St., ki je prepričan, da bo Fr,ank Lausche naš prihodnji župan. Naša pridna Mrs. Frances Rupert iz 19303 Shawnee Ave. je prispevala $3, kar je od nje in njenega soproga Franka. Po $2 so prispevali: Blaž Iiace iz 1153 Norwood Rd. in neimenovan. Frank Leskovic iz Hubbard Rd., Madison, O. je dal $1 ter naroča Cievelandčanom, naj nihče ne pozabi iti jutri na volišče in od-' dati glas za g, Lauscheta. Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem. Ti prispevki so mnogo pomagali k uspešni kampanji. -o- Namesto umora se je razkrila poroka Tako nepričakovano kakor 63 letna ga. Brooksova iz Londona je pač malokatera starejša dama postala stara mati. Pred letom dni se je Doris, njena starejša hči, lepo oblekla in dejala materi: "Z znanci se odpeljem za nekoliko dni na morje." Iz nekoliko dni je postalo nekoliko tednov, toda Doris se ni vrnila. Pač pa je prišla nekega popoldneva Elsie, mlajša hči, vsa prepadla domov. V rokah je držala časnik in je pričela tožiti: "Mati, nekaj strašnega se je zgodilo. Našo Doris so našli umorjeno v nekem skednju v Gravesendu!" Osebni popis v listu se je popolnoma skladal. Gospa Brooksova in hči sta se takoj odpeljali v Gravesend v upanju, da se je zgodila kakšna pomota. Ko sta pa stali z zastopniki oblasti pred truplom, sta morali vzklikniti "Doris,!" in pričeli sta jokati. Vse se je na žalost skladalo, celo svetli gumbi iz biserne matice na umorjenkini bluzi. V Londonu so Doris potem svečano pokopali. Gospa Brooksova in Elsie sta se oblekli v črno in v črnini ter z žalostjo v srcu sta hodili okrog do teh dni, ko se je nenadno pojavila na vratih, živa in zdrava, prava Doris, rekoč: Dober dan! Mati in mlajša sestra sta se zastr-meli vanjo, nista mogli verjeti svojim očem. "Zakaj pa se, za božjo voljo, nisi nič oglasila?" je končno dejala stara dama. "Poročila sem se z vrlim Lepotilni salon naprodaj Dela $100 prometa na teden; na vzhodni strani mesta; Vsa oprema iz kroma in najmodernejša. Cena jako zmerna. Poskusite! Vprašajte za informacije pri Apple Co. 1836 Euclid Ave. MAin 3745 (229) Stanovanje se odda Odda se lepo stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kopalnice; klet za pranje, furnez. Odda se mirnim, poštenim Slovencem. Vprašajte na 1087 E. 64. St., spodaj, zadej, danes ves dan ali jutri popoldne. PRI NAS dobite v pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase ter domače Jp-slo zelje. Se priporočam ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 14 sob za 2 družini, štiri garaže, prinaša okrog $70 na mesec. Se proda radi bolezni za $4,800. Se nahaja na E. 71."St. Lot je 50x 168. Hiša za eno družino, 8 sob, 2 garaži, lot 50x197, na E. 174. St., blizu bulevarda. Cena $6,800. Jacob Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair Ave. (227) PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot ivater or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 acxxxxxxixitixirxxxixxxxxxa Sto-Oenci, združite se, Lottie Frank J. LAUSCHE za župana ROTAR za Council v 32. vardi 4 _AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 29, 1941 MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre Prost ni bil mnogo, komaj toliko, da si je v začetku lahko ogledal mesto, kamor ga je bila zanesla vojaška služba. • Od nekega tovariša je tudi dobil nekaj knjig. Ta tovariš, ki je bil prav tako s kmetov kakor on, je upal, da bo dobil pozneje kakšno boljšo službo'v mestu, in je zato nameraval napraviti izkušnje čez nižjo gimnazijo, ker je vedel, da je treba za mestno službo nekaj več znanja. Iz teh knjig se je tudi Andrej učil. Videl je, da učenje prav za prav ni bog ve kako težavno, in ker mu je razen koristi prinašalo tudi to, da mu je hitreje tekel čas, se ga je z vso vnemo oprijel. Bolje mu je šlo od rok kakor tovarišu, ki mu je dal knjige, in to ga je k delu še bolj izpodbodlo. Seveda pa pri tem ni pozabil Marije. Kadar je le malo utegnil in kadar mu je bilo srce tako polno, da ga je moral iztre-sti, ji je vselej pisal. V prvih pismih ji je popisal, kako se mu godi in kaj počenja. Omenil ji je tudi svoje učenje, in kar nekakšno zadoščenje je začutil, ko mu je Marija odgovorila, da je prav, če se ukvarja s knjigami, saj utegne kdaj nanesti slučaj, da bo znanje potreboval. ■ Drugače pa mu je Marija pisala o vsem, kar je bilo z njo v zvezi. V vsakem pismu mu je , ponavljala, kako je botra dobra z njo, in kako skrbi za njo iz pisem se je videlo, da Marija ni več tako obupana, kakor je bila v začet*ku in da se je počasi že sprijaznila z usodo, ki jo je zadela. Časih mu je sporočila tudi kaj novega iz Andrejeve domače vasi in mu pisala, kako domači še niso nič od- krili, kje je prav za prav in kaj počenja. Andrej ji je na vsako pismo takoj odgovoril, čim mu je čas lopuščal. Prosil jo je naj poizkusi malo pozvedeti, ali se doma še kaj govori o njima in kaj mislijo njegovi in njeni starši. Žal Marija tega ni mogla zvedeti, pač pa je pisala Andreju nekaj,, kar ga je še bolj razveselilo kakor vse drugo. Botra ji je namreč rekla, da bosta lahko ostala z Andrejem pri njej, dokler se ne bo doma vse uredilo, in da se bosta lahko pri njej vzela. In če se na njegovem in njenem domu ne bodo hoteli sprijazniti z njuno poroko, tudi ne bo nič rekla, če bosta sploh ostala pri njej, saj itak ničesar ne bo mogla nesti s seboj v grob . , . Andreju je ob teh besedah zaigralo srce. Zdaj je šele videl, kako rada ga ima botra in iz srca ji je bil hvaležen, za oporo, ki jo je dala njemu in njej. Zdaj je vsaj vedel, da se lahko nekam zateče s svojo iz-voljenko, če prav se jima bo ves svet postavil po robu. Prvi mesec je že potekal, kar je prišel k vojakom. Tudi v kraju, kjer se je zdaj nahajal, se je že čutilo, da prihaja zima. Snega sicer še ni bilo, kazalo pa je, da mora kmalu priti. Od doma mu je pisala Marija, da je pri njih že precej zapadel in da še zmerom sneži. Obeta se huda zima in hladno je, kakor že več let ni bilo ob tem času. Odgovoril ji je, naj pazi nase, zaradi sebe in zaradi otroka, ki ga nosi pod srcem. Poskusil je tudi. da bi za božič dobil nekaj dni dopusta, toda to se mu ni posrečilo, pač pa so mu obljubili, da mu ga bodo dali za veliko noč. Čeprav je bil ta rok še daleč, je bil Andrej vesel. Če bo čas tako hitro mineval, kakor mu mineva zdaj, bo to prav kmalu. Kako bo Marija srečna, ko jo bo prišel obiskat! Sklenil je že, da bo poskusil dobiti čim daljši dopust. K Mariji pojde in bo ostal nekaj dni pri njej, čisto na skrivaj. Šele takrat, ko mu bo začel dopust že potekati, pojde še za kakšen dan domov pogledat. Domov je pisal že dvakrat, odgovora pa ni dobil nobenega. Prav dosti se za to ni menil, saj mu je Marija dovolj pisala. Vedel je, da se oče in mati bolj težko pripravita k pisanja in jima tega ni zameril. Sicer pa od doma ni ničesar potreboval in tudi dosti mu ni bilo do njega. Denarja je imel s seboj več kakor ga je potreboval, za zapravljanje pa tudi ni imel dosti priložnosti. Kadil ni in pil tudi ne. Edino, kadar je imel prosto, si je privoščil kaj boljšega in stopil tu in tam v kino, toda še tedaj je vzel najcenejši sedež. Tako se glavnica, ki jo je bil vzel s seboj, ni dosti zmanjšala, kar je bil pri vojakih. Kakor mu je Marija sporočila, je bilo njeno pošiljanje pošte preko Zagreba brez motenj. Doma nihče ni slutil, da Marija ni v Zagrebu, ampak prav blizu, v sosedni vasi. Seveda se je ona držala doma in se ni nikjer pokazala. Čeprav je v bo-trini vasi niso poznali, bi se utegnilo vendar primeriti, da bi jo j videl kdo, ki mu ni tujka in'vse J bi bilo ifcdano. Tega pa za nobeno ceno ni marala storiti, ker je vedela, da bi se potem začel zanjo pravi pekel. Tako je Andrej zmerom vedel, kako je z Marijo in zaradi tega ni bil nikoli v skrbeh, kaj se bo zgodilo. Priznati si je moral, da sam ni upal, da bo vse tako srečno slo. Spet je dobil zaupanje vase in v usodo. * Zdaj pa se vrnimo še malo v Zabukovje, h Kačarjevim in Podbregarjevim. Kakor je Marija Andreju pisala, je bila tam že huda zima. Kadar ni snežilo, je zmrzovalo, in kmetje so že bili v skrbeh, koliko časa bo trajalo, da bo skop-nel ves sneg, kar ga je naneslo. V vasi je bilo mirno. Ljudje so se držali domov, le časih pod noč so se dobili kje pri sosedu, da so izpregovorili kakšno besedo. I Kačarjevi so dobivali od Marije pisma skoraj vsak teden. Tako sta bila oče in mat/ zaradi nje. brez skrbi, saj jima je zmerom pisala, da se ji "prav dobro godi in da ji ničesar ne manjka. Mati ji je nekajkrat odgovorila. Pisala ji je, naj pride na Božič vsaj za kakšen dan domov saj se na ta dan vsi pošteni ljudje vrnejo k hiši, toda Marija jima je odgovorila, da to ne bo mogoče, ker bo imela takrat v svoji službi preveč dela in bi morda službo izgubila, če bi šla kam prav takrat, ko jo bodo najbolj potrebovali. "Kakšno drugo bi utegnili vzeti, če bi šla, in potem bi jo kar | obdržali, jaz bi pa ostala brez '.službe, česar pa zdaj nočem—" Tako je odgovorila materi. Ko ' sta Kačarjeva dobila njen od-1 govor, je mati' skomignila z rameni in zastokala. Kačar ni rekel ničesar. | Dela ni bilo mnogo. Drv je bilo za vso zimo dovolj pred hišo, 1 doma pa tudi ni bilo kaj prida opravkov. Tako je Kačar po večini presedel yse dni za toplo pečjo, njegova žena pa je na klopi ob njej pletla nogavice, čeprav se je ob brleči svetlobi le slabo videlo. Imela je slabe oči in mož jo je zmerom nagovarjal, naj si jih ne kvari še bolj s pletenjem, saj utegne či-| sto oslepeti, toda ona se za nje-1 gove besede ni dosti zmenila. 1 Kaj pa naj počne od dolgega časa? In tako se je počasi približal božič, najlepši dan v letu vsakega človeka. XI. Usodni božič Sveti večer se je približal. Vsa vas je bila praznično pripravljena. Pridne gospodinje so pekle in iz vsake hiše so prihajale prijetne vonjave. Dišalo je po poticah in drugih sladkih dobrotah. Otroci, ki so drugače bolj tičali doma, so se pokazali na cesti. Razigrani so bili. Podili so se med snežnim mete-žem, hodili drug k drugemu na obiske. / Povsod je bilo vse pospravljeno. Beli prti so prišli na mizo, novi, oprani zastori na okna. Okoli hiš ni bilo treba dosti popravljati, saj je vse zakrival globoko sneg in še zmerom nov je naletaval v gostih kosmih. Na griču pod cerkvijo je bilo najbolj živo. Otroci so se dri-čali na saneh, ki so bile narejene kar iz starih dog in za silo oskobljenih desk. Toda hitele so po griču navzdol prav tako hitro kakor tiste, ki jih imajo mestni otroci. Pri Kačarjevih niso prav dosti pekli. Za koga pa? Marije ni bilo doma, Kačar in Kačari-ca pa tudi nista preveč hrepenela po poticah. "Samo nekaj malega bom naredila, da bo pač spomin," si je rekla Kčarica, in njenemu možu se je zdelo to kar prav. Sicer je bil pa Kačar nekaj bolan. Pred par dnevi je šel malo od doma po vasi. Zavil je v gostilno in tam popil nekaj kozarcev vina. Ob njem se je razgrel iir mrzli vete*, ki ga je zajel ob povratku proti domu, ga je tako prepihal, da se je prehladih Žena mu je skuhala lipovega čaja in ga hitro poslala v posteljo, pa ni dosti pomagalo. Zdaj je že več dni po-kašljeval in tožil, da ni prav trden v nogah. Nič več se skoraj ni spravil s peči. Le za kosilo in preden je šel spat, je zlezel z nje. Nottingham Coal Co. GABRIEL & TEKAVEC lastnika IVanhoe 0753 Ker smo slovensko podjetje, sc vam priporoča, da nas naj-prvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog. Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postrežbo. 18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Med delom Kačarica tega skoraj ni porajtala. Njen mož zadnja leta sploh ni bil preveč? trdnega zdravja in zato se tudi zdaj ni zanj preveč bala. In tudi s svojimi očmi, ki so ji zmerom bolj slabele, je imela toliko skrbi, da se za tuje skoraj ni utegnila brigati. Prav zaradi oči je tudi rekla da to leto ne pojde k polnočni-ci. Tako je prišel sveti veper. Dokaj prazen in žalosten je bil v Kačarjevi hiši. Pošta je sicer prinesla novo Marijino pismo z najprisrčnejšimi voščili za božičile praznike, tcida to pismo samo Marije ni moglo nadomestiti. Zvečer sta Kačar in Kačarica kropila po hiši. Samo hlapec je še stopal za njima in godrnjaje molil rožni venec. "Bo pa drugo leto bolje," si je po tihem rekla Klačarica, ki jo je samota najbolj bolela. "Takrat bo Marija spet doma. . . . Saj nima tako trdega srca, da je ne bi bilo . . ." Po kropljenju so vsi trije posedli za mizo. Hlapec je sedel v kot in žulil tam svojo pipo. Moško je sedel, saj ga je le malokdaj doletela čast, da bi smel biti v tej sobi. Samo na velike praznike. Tudi on je začutil samoto, ki je vladala v hiši, ker ni bilo Marije. Trideset let je bil že skoraj pri hiši. Prišel je že, preden se je Kačar oženil s sedanjo gospodinjo, in zato ga je časih kar bolelo, ko je moral občutiti, da ga ne smatrata za člana družine, čeprav je vložil v ta dom vse svoje moči. Ko je odbila deseta večerna ura, je dejal, da pojde še malo v gostilno pogledat, kaj delajo tam ljudje. Potem pa pojde k polnočnici. Ali pojde še kdo? "Jaz tudi," je dejal Kačar, "pa se moram še pripraviti." "Nikamor ne pojdeš," je oporekala Kačarica. "Še bolj se boš prehladih Ali nisi že zadnjič dbvolj iztaknil?" (Dalje prihodnjič.) IHH . ... General Eleazar Contreras, vrhovni poveljm' ^ na Venezueli in bivši predsednik iste republike vojaška akademijo v West Point, N. Y. Desni na ' | naš general Robert L. Eichelberger, komand^ M ■edsA Gornja slika nam predstavlja rw.šega P # Roosevelta in njegovo pokojno mater Mrs. Roosevelt. Slika je bila posneta v Hyde Park, kojna predsednikova mati je umrla 13 dni V'el rojstnim dnem Izletniki, ki so bili na poti iz Montane proti južni Colo-radi so bili pozdravljeni s hudimi snežnimi viharji. Kakor nam kaže gornja slika je bilo zapadlo precej snega vendar pa ni bilo nobene smrtne žrtve radi tega viharja. FRANK J. LAUSCHE^ ZA ŽUPANA JOSEPH POZNlKA ZA . COUNCILMANS 32. VA«"' VOLITE JUTRI V 32. VARDI snton VEBOTEC FOR COUNCILMAN FRANujJUjJljgJ FOR MAYOR