126. številka. (t Trstu, t torek zjutraj dne 20 oktobra 1896.) Tečaj XXI. „edini lihijt po trikrat dr teden T ieatih is-danjih ob torkih, Aotmtlclli In lobotnh. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno p« ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane: ca teden meneč . t. 1.—, izve« Avstrije f. 1.50 ca tri meaec, . „ 3.— . „ .4.60 ca pol leta . . „ . . , f* vsi leto . . « lj.— . a ,18.— Naročnino le plačevati naprej m naroAbe brez priložena naročnine ee uprava ozira. Posamične Storilko se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v Irstu po 9 nvč. izven Tr§ta po EDINOST Glasilo slovanskega političnoga društva za Primorsko. Oglaai m račina m tarif« t petita; ia naalove s debelimi črkami m plaSaje proator, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtniee in javne »hvale, do« mači oglasi itd. ae računajo po pogodbi, ▼ei dopiai naj ae poSiijajo uredniitva ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovaua se a« sprejamajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upr uviiMtvo ulica Molino pic« colo hit. .S, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« eije ao proste poAtnine. '„f MN«•»** )• mM*. Odkrita beseda i priliki „otvorit«- „Narotaja doma" v Ljubljani.*) (lav. dopis.) „Gospod in hlapec, bogatin in siromak, „mo&čan in kmetovalec donaiali ao „za zgradbo njegovo in marsikak vinar „uboge vdovn poloŠen je bil na žrtvenik..* Ia govora Hribarjttega na otvoritvenem banketu, „Zdi se mi, kakor da ae je „pri tej slavnoati pozabilo na .onega, ki je zgradil „Narodni „dom, — na narod slovenski«. I" Ia govora dra. Tnvfarjtctga na otvoritvenem banketu. Praznično obleko nadćla si je bila ljubljena. Ponosno plapolajo ras visoks okna narodne tro-bojnice, po okrašeni dunajski cesti navzdol pa ae vije nepregleden slavnosten sprevod. Na Čela jaha na čilih konjičih slikovit sokolski banderij, za njim koraka pod združenimi zastavami vseh narednih društev ljubljanskih veseloresnih lic slavnostni odbor, potem pa se vrati sastava sa zastavo slovenskih društev izvenljubljanskib, do kjer ti sega navdušeno oko. Vsi so prišli, vsi, od Drave in Adrije, od Soče£in Sotle, vsi, gospodje in hlapci, bogataši in siromaki, vsi ti so prinašali k ponosni zgrsdbi narodovi. In ko koraka po prenovljeni Ljubljani vesela, nepregledna množica slovenskih moi in žena, jo pozdravljajo od desne in leve urnebesni živio-klici, raz okićena okna pa se usiplje nanje toča duhtečih cvetlic. In tam pred ponosno novo narodno palačo pričakuje sprevoda četa slovenskih duhovnikov — a jedna jedina molitev kipi proti jasnemu nebu is tisoč in tisoč slovenskih src tedaj, ko z blagoslovljeno vodo priporoča varstvu Božjemu duhovnik — narod in doa njegov. *) Priznavamo, da je v tem članku mnogo, premnogo ps!?7!» .*!< 'lannk prihaja od mofcr\ ~ Vetjih *-emo: da korenito pozna raamere in o katerem Temo, da je — rodoljub t najlepšem in najiiriam pomenu te besede, da je kbiolutno izključena misel, da bi ta moi hotel kaj dru-zega' nego — dobro; od moia, katerega slovensko rodo-ljubje nam je t jamstvo, da mu v tej rezki izjavi ni vodilo perena subjektivno čutatvoranje do te ali one osebe, ampak le ljubezen do stvari, do nkupne naše narodne stvari. Takim izjavam, doilim od takega moia, nismo mogli odreči prostora. Nadejamo ae torej, da ae dejstvu, da smo objavili ta članek, ne bode pripiaoral drug namen, nego ta, ki nam je bil v resnici In jedino odločilen: namen, da koriatiOM stvari e tem, da oposarjamo na to, kar je bilo pogreieno do sedaj! Op. uredništva. ~ PODLISTEK. T" Prijatelj Lom. Črtica po resnici. — Spisal August Šenoa. Prevel C—S. Oče je razpravljal žnjim kakor svojim vrstnikom, neprestano ponujaje mu primorskega vina. Svak, družina so se opletali tu pa tam v govor, a tudi sestra, držeča dete na prsih, je rekla včasih svojo, šal6 se. A mati ? Bila je kakor iz mra-morja. Nema, blažena je sedela kraj klopi, Šepetajoča molitve in gledajoča na črno svojega sina. ,E, Lovro", oglasila se je črnooka jedrnata sestra, ny\ možke glave ste pili na zdravje vseh, ali Lovro je pozabil, da on ni samo sin in brat, ampak tudi ujc. Pojdi bliže, brat, glej mojega dečka: tudi ta nekaj velja, ne bodi mu uročeno", dodala je mlada žena, snemši robec z glave svojega jedinčeta. „Glej ga no! Lovro*, nasmejal se je svak, „ali se ni vrgel po materi ta debelnsek? Poln je kakor jabolko, pa tega ti niso miši donesle je-li Katra ? In poljubil je mož mlado ženo in rjavkasto dete, ki se je toli pametno in milo smejalo ujcu. »Otvorjen je dom tvoj, v imenu Božjem in v imenu tvojem, narode slovenski...." In zopet si bila jedenkrat srce slovensko, Ljubljana bela! Sanjali smo ! Tako nekako smo si najivni deželani pač predstavljali svoj čas otvoritev „Na-rodiega doma" — a taka ni bila, Bog ve, da ne I Mesto slavnostno okrašenih ulic, štrlele so gole, ko novorojena piščeta, v neprijazno jesensko nebo nove hiše ljubljanske, „in contumaciam" takorekoč blagoslovil je bil teden dni popred jeden jedini dnhovnik novo narodno poslopje, mesto slavnost-nostnega sprevoda — „theater pari", mesto velikanske narodne veselice s sodelovanjem vseh narodnih društev ljubljanskih — vojaški koncert, mesto navdušenega slavnostnega govora — trezno poročilo, da je do zadnje opeke zadolžen novi dom ; In kakor najprisernejši okvir temu poročilu ekskluziven .sijajni ples" za nemške oficirje in in kadete ter za one srečne narodne dame, ki pre-aorejo toliko, da otvoijajo zadolženo slavnostno dvorano — s pariškimi toaletami... Tako je bilo, nič drugače, in zategadelj je Čisto naravno, da je v teh dveh „slavnostnih* dnvih v potokih tekla narodna navdušenost nizdol po Ljubljanici ter da so se razčarani in ogorčeni vračali domov vnanji „slavnostni" gostje, obžaluje, da tudi oni niso ostali doma, kakor n. pr. koroški Slovenci. Kdor pa je živel zadnjih par let v Ljubljani ter je uporabljal svoje oči v to, da je g 1 e d a 1, ta je moral vedeti, da drugače ne pride in ne more priti in da bi se bilo zgolj slepilo narod o socijalnih razmerah ljubljanskih z vsako drugačno otvoritvijo.... Bes je, da so se razmere slovenske od tistega dn6, ko je romal v narod prvi navdušeni poziv sa „Narodni dom14, isdatno izpremenile, da se je vršila v zadnjih letih neka zdrava ali nezdrava decentralizacija z ustanovitvijo različnih narodnih donov ob periferiji, tako da povsem prvotna naloga ni več čakala doma ljubljanskega; žalostna resnica je tudi, da je vse to, v svezi z ogromnim drugim narodnim davkom in posebno še v zvezi s političnim razkolom, neizmerno otežkočilo flnanci- „Pojdi, nečisti jezičnik", udarila je žena lahko po roki svojega šaljivega moža, „vidi se ti, da nisi na tešče. Misliš-li, da je brat prišel iz mesta sa to, da bi poslušal tvoje bsjke? Propovedi ti treba, propovedi**. In vsi so se smijali od srcs. Lovra je brso minol smeh. Zmračilo se mu je čelo. Zamislil se je. Ti srečni Ijndjel Tu je življenje, pravo, zdravo življenje. A on ? Pogledal je na svojo črno haljino, zadrhtelo mu je srce! Pogledal je mater in pomiril se je. Prazniki so minoli, a Lovru se je bilo vrniti v mesto. „Pusti me", rekla je mati sestri, pospravljajoči Lovrove stvarij, »pusti me, sama hočem. Kaj veš ti!" In plakajoča na tiho je skladala prtljago. Ob slovesu prijela je Lovra za roko ter govorila, otiraje si solze: „Moli za-me, sinko, meli. Lepo znaš govoriti, kakor da je tiskano, torej znaš tudi lepo moliti. Oj, srečna sem, presrečna I Oprosti, ti si 2e sedaj gospod — ali jaz sem ti mati, mati!" Po teh vedrih dneh nastala je nočvLovrini duši, temna noč, burna noč. Dolgi hodniki semenišča so zevali vanj kakor odprta žrela. Lovro se je izogibal tovarišem. Postajal je vedno bledeji. Jel je moliti, moliti, pritiskaje čelo na molitvenik. jelno uspevanje blage ideje in da sta v tem pogledu oproščena vsake krivde koli društveni odbor, toli narodna družba ljubljanska — a vzlic temu bi samemu sebi in narodu trosil pesek v oči tisti poznavalec razmer ljubljanskih, ki bi hotel trditi, da je vse to zakrivilo narodni fiasko, vršivši se 10. in 11. t. m. v središči Slovenije. Ne, gnjile socijalne razmere ljubljanske so teau krive in ona v teh razmerah vzrasla gospoda, ki se že nekaj let igra „narodne aristokrate" zlasti v čitalnici in ki se je polastila sedaj tudi „Narodnega doma". In težko to ni bilo, ker je narodna čitalnica ljubljanska že po svojem narodnem poklicu bila poklicana tudi z vsega spočetka, da prevzame ulogo hišaega gospodarja v „Narodnem domu". A Čitalnica ljubljanska je že zdavna, in zlasti odkar se je v Ljubljani decentralizovalo narodno društveno življenje z ustanovitvijo posebnih pevskih društev namesto čitalničnega zbora itd., popolnoma zgrešila svojo narodno in socijalno nalogo. Namesto da bi se bila tačas postavila kakor čitalnica na nigširše demokrati no stališče, da bi bila združila v sebi vse narodno meščanstvo, si oskrbela velikansko čitalnico v ožjem pomenu besede, skrbela za bogato narodno knjižnico, pri-rejevala popularna predavanja itd., postala je po zaslugi nekaterih blaziranih mladih gospodov, ugledavsih se v neačurski kazino, po vzgledu zadnjega, vedno bolj ekskluziven klub, v katerem prostemu meščanu že zdavna ni več mesta. Svoje prihodke pa je trosila, namesto za prave svoje narodne namene, za tiste višje družabne pojave, ki so imeli že več let — in naj so se imenovali tudi „Vodnikov ples" —, le ie namen, da so nekatere bogate narodne dame tujim častnikom kazale dragocene svoje toalete. Pravo iu resnično narodno družbo pa je bil prepodil s teh veselic — in s tem tudi iz društva — neznosen luksus nekaternic in ekskluzivnost gospodujoče gospčde čitalniške. Roko na srce, gospOda, — tako je bilo in nič drugače. Saj izpričuje to dejstvo tudi naravnost smešno nizko število ČitalniČarjev v zadnjih letih. Niti 300 jih včasih ni bilo 1 — Slovesno Ali dim njegove irtve se si vil proti nebu, ampak sgubljal se je ob tleh. Zakopal se je v sv. Avguština, Hrisostoma in druge sv. očete, zaglobil se je v v psalme. Zastonj, zastonj! Duh se mu je vračal k Berangeru, GOthe-u, Byronu in Mickieviču. Tu je najdeval samega sebe. Duša mn je bila kakor Byronov Mazeppa, privezan po kruti sodbi na besnega konja — na čas. Doba, mladost let, duša ranjena, krvava. Lovro je jel čitati, učiti se v noč. Ali ni se učil svetih očetov. Učil se je zgodovine, jezikov, matematike. Lovro ni bil pesnik, to je: ni imel ustvarjajoče sile pesniške. Ali duh mu je bil ognjevit zmaj. Vsprejemši v sebe toliko slik pesnikov velikanov, toliko silo različnih misli in občutkov, plamenelo mn je srce kakor ognjena gora. Bledel je, sušil se, a oči so mu plamenele vedno bo|j. Našli so pri njem Kanta, našli Roussoau-ove „Confessions". Od onega dne ga je po strani gledal predstojnik. „Vas je obšel nečisti duh, Vi ste pravi posvetnjak pod sveto haljo". Od onega dne ni bilo več miru. Predstojnik mn je postal neprijateljem. „Vi ste hnsit, heretik"! tako ga je grajal, „ali se v teh krivoverskih stihih čita večna modrost". (Pride še). pa moram zatrditi na tem mestu, da uzormga narodnega moža, ki stoji še dolgo vrst na čelu čitalnice in pred katerim tudi tu globoko m6tynoy,nik pri dveh podružnicah, je poslal akcijo dolenjskih železnic za 100 gld. kot pokrovi-teljnino; ,Neimenovanih « Voloske 10 gld.; „Za črni kruli iz Šiške" po g. Štefetu 50 nč.; slavno uredništvo „Slovenca zbirko 17 gld. 62 nč.; č. g. J. Ramoveš, župnik v Poljauah 60 gld. iz dveh nabiralnikov, in sicer so nabrali poprej 17 gld.; dnš 8. septemb. pri slavnosti Janeza in Jurija Šu-bica ste nabrali dve domorodni dami 33 gld. in 10 gld. je dar g. tovarnarja Jul. Stareta v Mengšu; g. Josip Korošec, podružnični blagajnik za Kropo-Kamnogorico in Dobravo, je poslal 146 gld. namreč 100 gld., da postane podružnica že v drugič pokroviteljica, 10 gld. ustanovnine, 31 gld. letnine in 5 gld. namečka ; podružnica v Železnikih 100 pld. pokroviteljnine; podružnica za Šteben in okolico 24 gld.; iz Stare Oslice 1 gld. 10 kr. za velikovško šolo; g. Ign. Merhar v Prigorici iz nabiralnika 6 gld.; g. Jos. Mercina, gostilničar v Gornjem Kašlju, 2 gld. 31 nč.; g. Jos. Šeloviu v Idriji 4 gld., katere je nabrala vesela družba pri odhodnici g. Fr. Gabrovšeka v Idriji; g. Avg. Drukar v Kranju 5 gld. iz nabiralnika pri GolarjuJ; g. dr. Tavčarjeva v Ljubljani iz nabiralnika 3 gld. 65 nč., podružnica na Rečiči 36 gld.; g. Fr. Hra-šovec, vpok. sodnik v Gradci 8 gld. 18 nč. iz nabiralnika g. Franje Zabred-ove v Gradci in 1 krono vsled izgubljene stave LiČanove Roze; č. g. župnik Jos. Černko, blagajnik Vuhred-Marenberške podružnice, 30 gld. letnine ter iz nabiralnika v Marenbergu in g. Al. Benkovič iz Kamnika 2 gld. kot dar č. rodbine Bahovčeve in g. pošiljatelja. Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvo našo družbo ter zaupanjem pričakujemo obilih darov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razpisane službe. Na policijskem ravnateljstvu v Trstu izprazneno je jedno, oziroma dve mesti konci pista v IX., oziroma X. [pl. razreda in pa nekoliko mest konceptnih vežbenikov z „adjutom*. Prošnje je uložiti do 10. novembra t. 1. Porotne razprave v Trotu. Prihodnje porotno zasedanje pred deželnim sodiščem tržaškim prične dne 30. novembra t. 1. Predsednikom porotnim razpravam je določen predsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Mihalj Urbancich, njegovima namestnikoma pa svetovalca viteu Defacis in vitez Nadamlenzki. Po trgatvi. Došel nam je nastopni mali donesek k domači zgodovini. Ker je sedaj dovršena letošnja trgatev po Bregu in okolici, naj objavim nekoliko podatkov iz minolih dob. L. 1472. io1 trgali po Bregu in po okolici tržaški nezdrelo grozdje že meseca avgusta, ker so sovražne trume pretile, da uničijo popolnoma ves pridelek. Vino je bilo kislo in neprijetno. — L. 1629. tudi ni bilo ugodno ne „brežanki" ne .muškati", kajti oskrbnik brižinskega škofa, gospoda Loki, Rožarju, Zvonigradu itd., poroča: da se „črnikalec" (vino) ni poneslo, kakor tudi drugod ne; pač pa „prosekar", ki pa se je zelo podražil radi premnogih kupcev. Da se je vinogradarstvo in vinarstvo zgodaj udomačilo v naših krajih, priča med drugim prepoved tržaškega magistrata 1. 1423. (ker takrat je Breg pripadal k okolici tržaškega mesta), s katero je bilo ostro prepovedano sekati drva, češ, da ne bi potem kmetje na tisti prostor zasajali trte. In leta 1294. oddajala se je v Ricmanjih desetina od domačega kakor tudi od inostranoga vina gospoščinam: škofu tržaškemu, nunam in Sa ver jem. Zgodaj torej so bila na glasu v minolih časih iz domačih vin: muškat, „Črnikalec" (od katerega so stanovi na Kranjskem dne 8. februvarja 1581. sklenili poBlati 5 tovorov v zahvalo Vojvodu Ljudevitu Virtemberškemu) in abrežanka", ki je najbolj zaslovela na Kranjskem kakor pričuje Vodnik v svojih pesmih. Pokvarjeno blago vsled deževja. Borzna deputacija tržaška se je odločila na podlagi vestnih poizvedovanj, da bode izdavala trgovcem na njih zahtevanje potrdila, da oni nikakor ne morejo biti odgovorni zato, da se je dne 14. t. m. vsled poplave pokvarilo pri njih deponovano blago, ker leži vzrok temu v nepredvidnem elementarnem dogodku. Strašen zločin se je izvršil v nedeljo popo-ludne, ki je provzročil senzacijo po vsem mestu. Vdova Salvago je imela na Vrdeli (ulici Giulia in San Cilino) kampanjo jednakega imena. Sredi kampanje stoji lepa hiša in poleg le te maige poslopje, v katerem je pri tleh stanovala 661etna Salvago. To poslednjo so našli v nedeljo v podstrešju vso v krvi. Komisija je konstatovala, da je dobila v glavo dva hitca iz revolverja. Organi javne varnosti so dali zapreti zeta umorjene, 501etnega Mangachi-a in pa njega BOletno kuharico Antonijo Petrogno. Tudi 131etni sin Mangachi-a je baje na sumu, da je sodeloval na t^m umorstvu. Seveda so dosedaj vse to le indicije, jasnosti pa prinese še-le preiskava, ki se je uvela. Prvi so seveda prišli na lice mesta organi pol. knmisarijata v ulici Scussa z višina komisarjem Bache r jem na čelu, ki je posebno previdnostjo odredil vse potrebno za konstatovanje dejstev zločina; pozneje je seveda došla sodna komija. Zaslišavanja na komisarijatu so trajala do polunoči, ko so gori imeaovana odveli v zapore v ulici Tigor. Ganljiv prizor. Te dni dogodil se je na dunajskem drž. kolodvoru srce pretresujoC prizor. Ko je imel oditi vlak v Pešto, pririla se je zkozi občinstvo mlada, bleda žena. Za njo sta šla jokaje dva otroka. Žena je iskala svojega moža, ki jo je zapustil in je hotel pobegniti se svojo ljubico. Slednjič ga je našla v jeduem kupćju II. razreda, sedečega poleg svoje ljubice. Nesrečna žena je pokleknila pred njim in ga rotila pri vsem, kar mu je svetega, naj ne ostavi svojih otročičev. V tem je zazvonilo v tretjič, vlak je zažvižgal in krenol iz postaje. Na okuu dotičnega kupeja pa je slonel brezsrčni, brezvestni mož, se porogljivo smejal in vrgel bedni ženi v slovo — jeden srbrn goldinar 1 Žena je omedlela in se zgrudila na tlak. Odnesli so jo v čakalnico, kjer so jo obudili k zavesti. Načelnik postaje in vsi prisotni so bili globoko gi-njeni na tem, kar so videli, in ogorčeni so bili na brezsrčnosti moža. Nesigurnimi koraki in jokaje je Sla bedna ženska s postaje z otročičema. Pomiloičeni morilec. VChrudimu je 291etui sluga Pavek to spomlad v gozdu oskrunil neko dninarko in neko 14letno dekle. Poslednjo je potem zadušil in vrgel truplo v potok. Porotno sodišče je obsodilo Pavka zaradi teh hudodelstev na smrt na vešalih, toda, ker ga je Nj. Vel. cesar pomilostil, spremenilo je najviše sodišče kazen v dosmrtno ječo. Ruska narodna povkinja. V Peterbnrgu živi 701etna Irina Andrejevna, ki popeva ruske narodne pesni in pripoveduje pripovedke. Jednih in drugih zna ta izredna starka okolu 1900 — na pamet! Kakor pravi, zabeležila sta si pisatelja Barsov in Vinogradov po njenem narekovanja cele zvezke narodnih pesmi in pripovedk. Tedenska statistika tržaika. V tednn od 4. do 10. t. m. rodilo se je v tržaški občini 54 zakonskih otrok (29 možkih in 25 ienskih) ter 11 nezakonskih (6 možkih, 5 ženskih). Razven teh jih je bilb 5 mitvorojenih. — V isti dobi je umrlo 76 oseb (43 možkih in 33 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161.886 Ijndij, nevštevši vojaštva, pride 24*32 mrličev na vsakih 1000 duš, ako računamo povprečno umrljivost na leto na temelju števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 3 slučaje divice, 1 al. leg&rja, 16 si. jetike, 8 s), vnetja s6pnih organov, 4 si. k&pi itd. Zanimiva razsodba. Neko okrajno sodišče avstrijsko je obsodilo neko prodajalko novin na 14 dni zapora, poostrenega jednim postom, radi prestopka, storjenega s tem, da je za malo odkškod-nino posojevala liste, izročene jej v razprodajo. Svojo razsodbo je okrajno sodišče utemeljilo s tem, da je prodajalka provzročala škodo lastnikom lista, kajti dotičnik, ki je dobil list na posodo, ga gotovo ni več kupil, kakor bi ga bil sicer. A kazen ni zadeta samo prodajalke, ampak tudi lastnika tabakarne, kajti zgubil je licenco vsled one obsodbe. Okrožno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika. — To naj vzamejo na znanje tudi naši tobakarnarji. Utopil se v slivovici! V srbskem mestu Jagodini je te dni neki seljak, oče mnogoštevilne obitelji, kuhal slive za žganje. Ko sta s hlapcem dvigala veliki kotel, spodletelo se je seljakn kdo zna kako in prevrnil se je na glavo v kotel. Mi-nolo je seveda par minut, predno so mogli nesrečneža izvleči iz kotla. Mož je umrl par ur zatem v strašnih bolečinah. Nerazumljena iala Nekemu trgovca se je porodil prvi sin. Vesel je brzojavil presrečni oče epohalni dogodek svojemu v inozemstvu živečemu bratu. Hote se v svojem veselju nekoliko pošaliti, brzojavil je : .Danes mi je dospel v hišo deček, ki se izdaje za tvojega nečaka". Brat, ki ni bil razumel prikrite brzojavke, vzel je stvar resnobno, ter odgovoril takoj: ,Znaš, da jsz ne- čakov nimam. Deček je torej slepar. Spodi ga iz hiše. Še bolje pa je, da ga daš zapreti 1" Opozarjano naše čitatelje na oglas »Mejna-rodni panorama". — Jako interesantna serga. Koledar. Danes (20.): Felicijan, mučenec ; Vital, škofi - Jutri (21.): Uršula, devica, muč.; Šaloma. -- Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 2« min., zatoni ob 5. uri 03 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 14 stop., ob 2 pop. 195 stop, C. Loterijsko številke, izžrebane dne 17. t. m.: Dunaj 51, 25, 27, 46, 50, Gradec 40, 5, 81, 50, 70. Inomost 18, 77, 71, 39, 35. Katarina Velika na Dnjepru. (1787. leta.) (Ruski gpisal G. P. Danileraki; preložil Al. BeukoTii.) (Dalj«) — Moja dekla, — je jecljal starec: — žganje prodaja in meni gospodinji. Jaz sem Že slab; samo kašo še jem in Boga molim. Lepo dekld, a škoda za njo: Moskalov se ne more otrebiti . . . Sedaj so dali starcu prostora, da sede. — Kako je torej bilo ? — povpraševala je Katarina: — ti, dedek, ti si torej res videl carja Petra ? Brezzobi Halajida je izpil žganje, opazil, da Suvalo v drugim za hrbtom njuha tobak, poprosil tudi za-§e tobačnice, ponjuhal, zastokal in pričel. Grof Bezborodko je prevajal njegove besede. — Bil sem, gospa mati, In vi, gospodje me-lodci, bil sem, golobičioa, ti kraljica moja, takrat kazak in slutil v vojski, pod Mazepo, a nisem prestopil k ujema, da bi ga vrag! — in carja nisem izdal, če prav sem bil Še zelo mlad ... Ko je Šved prišel nad nas, postavili so me v vrsto s helebardo in mi dali puško v roko. A ukazali so nam, meni nič, tebi nič, da ne smemo biti Švedov, ampak Moskale in prestopiti k Švedom. A mi se nismo udali ter šli v tolpah v tabor. Zdajci so začeli streljati iz topov, mi pa smo pojedli kruh s soljo in tadi pričeli streljati. Potem so naa prepeljali na goro za Vorsklo, čez IjikoSčinski brod. Kar smo začnli poziv k zadušnici. Šli smo tja; trupel je bilo navajenih, da se Bog usmili 1 In krogelj ter konj. In tam je stal car sam: imel je zelen kaftan, visoke čevlje s stremeni, ia meč. Popi so zapeli kanon, na gomilo postavili visok križ in car je dvignil sveto podobo, katero je Šved, antikrist, preslikal v zasmeh kakor desko damske igte in v svojem tabora igral na njej. Car se je razjokal in pričo vsega naroda poljubil to podobo, potem pa jo je dal blagosloviti. Ko je car stopil z gomile, obkrožili so ga generali, on pa je krenil k nam. Obhodil je vrste in govoril 3cdsj s tem, sedaj z drugim. Mi kazaki smo že komaj čakali, ia nas prične pregledovati. Pričel je govoriti o Mazepi. On, je rekel, je pobegnil na Tor-iko, a mi, je rekel, ga že privabimo od tam. Stal mi je povprek nasproti ter me pogledoval, — kar okamenel sem. ,Ti', je rekel, .rdeči, od kod si?" In jaz, gospoda, sem bil rdečeličen, visok in močan. .Iz Kajdakov', sem odgovoril, „Vaše carsko veličanstvo!* .Ali si ubil kakega Šveda?" povpraševal je dalje. „Sedem sem jih ubilu, sem odvrnil, .a na to sem padel: neki vlačugin sin*, privi m, „brez sablje, me je z zvijačo vrgel od zadaj, vzel mi robec s kruhom in jo pobral. Grd narod! Samo naših bab mu je mari!' — Car seje nasmehnil, postal in rekel generalu, ki je bil večji in debelejši od druzih in je stal blizu njega: „Evo1, pravi, .rdeči je govoril resnico, da so Švedi grd narod. Mi smo lepo dobili batalijo!* In precej po zadušnici so nas spustili domov: vsakdo je šel, kamor je hotel. Carja pa smo se spominjali se dolgo . . A pripovedovanju še ui {bilo konca. Carica je starcu stavila še marsikako vprašanje o carju, katerega je videl. Mej tem pa je v Potemkinovi glavi zorela srečna misel. On ni hotel, da bi zaman prešlo to slučajno srečanje v stepi s tem živim spomenikom Petrovih časov. Obrnil se je k carici in rekel: — Vaše veličanstvo! Nazaj hodč iz Krima vam nameravam v Poltavi prirediti prizor, dostojen matere domovine in modre carice: namreč vojne manevre, kjer bi dva razna tabora predstavljala v istini podobe boja carja blaženega spomina Petra Velikega s kraljem Karlom XII. Za boljšo vernost v razpoloženju vojsk in razvitka bitke vzamem si tega starca za vodnika. Njemu se more popolnoma verjeti, ker vse izvrstno pripoveduje na pamet Kakor je rekel, tako je storil. (Pride še.) Najnovejše vesti. Koper 19. Sinoči so tu napali kapelana Ti-ringfrja iz Trušk in ga nekoliko pobili. Dunaj 19. Cesar je poslal FZM. baronu Becku ročno pismo povodom petdesetletnega službovanja. Dunaj 19. (Poslanska zbornica.) Finančni minister je predložil včeraj zakonski načrt radi oddajanja soli ia živino po 6 gol d. meterski stot. Potem se je pričela razprava o cesarski naredbi v zadevah bede. Ketkemot 19. Po dovršenem govoru grofa Ferdinanda Zichy-a nastal je pretep med pristaši ljudske stranke in somišljeniki dosedanjega zastopnika. Carigrad 18. Turški vladni vir trdi, da so neosnovane vse govorice o slabem zdravju sultanovem. Cetinje 18. Knez Nikolaj, princesi Jelena in Ana, princ neapeljski in vojvoda geuoveški so nastopili potovanje v Rim ob silnem navdušenju ljudstva. Tvgovlnak« bmojavk« In V«M1. Bnđlmprttiu Ptanlea U jeien 7'94 7 96 Plonin* m ■pomlad 1SW 8-2» do 8*4—.-.. Orel ia jea«n 6*70—R'7P» It* i* jeMn 6-92-6 00 Koran u §«pt -okt. —•____ PAriiick. no tu od 7« kil. f. 7 85 -790 oil 79 kilo 7.95—8 00.. od 80 kil. t. 8*00—8 06 od 81. kil f. 8' 10 8-15 , od 89 kil. for. --Jn^men 5'10-8 — proso 5-18-" 5" 30. Trg ailne nuburjen, kakor ia damo ha. Planica; Prodaja 86.000 met. atot. 20 nor«, dražja. Rt 20—25 ni., koruza 16—20 ni. dražje. Vreme : lepo. /taga. -Neraiinirrai sladkor for. 11'95, oktober* december 12-— mirno Havre. Kuta Santo« good nv«rar« *» oktober 68*75 m febravar 63.75. Pruga. Centrifuga! uo»i, pontavljue t Trat * carino »red odpošiljat«* precej f, 8460 —Cone«*«* 85*50—"—•—Četvorni 80*—V glavah »odih 87-60— Hamburg. Hantot »ood umrug« ■>• oktober 52.25 za december 68*-■ «a mare 1807. f. 58*25 rastota. iun