CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZEDELOVNCCA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA SEDMI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ZK[ v prvih vrstah borcev za mir in socializem Pred enim tednom se je v veliki dvorani na Gospodarskem razstavišču -9 Ljubljani začel VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Skoraj 2000 delegatov iz vse države in nekaj sto domačih ter tujih gostov in novinarjev je bilo navzočih na kongresu. Prvi dan kongresa je govoril generalni sekretar ZKJ JASIP BROZ-TITO o nalogah. Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije. Naslednje dni kongresa so delegati poslušali poročilo CK ZKJ o organi- zacijsko-političnih vprašanjih (referat je imel tov. ALEKSANDAR RANKOVIC), poročilo centralne revizijske komisije, poročilo o programu ZKJ (referat je imel tov. EDVARD KARDELJ) in spremembe ter dopolnitve statuta ZKJ, o katerih je poročal tov. MOMA MARKOVIC. Zadnji dan kongresa so delegati sprejeli tudi resolucijo o prihodnjih nalogah ZKJ, izvolili nov centralni komite ZKJ in centralno revizijsko komisijo. Kongres je otvoril z uvodnimi besedami generalni sekretar tov. JOSIP BROZ-TITO. Vsi v dvorani so vstali in zapeli Internacionalo. Spomin umrlih revolucionarjev BORISA KIDRIČA in MOSE PIJADE, članov Izvršnega ko- miteja CK ZKJ, je počastil kongres z enominutnim molkom. Razen tega je izbral kongres posebno delegacijo, ki je v počastitev spomina vseh borcev, padlih v NOV in v socialistični revoluciji, položila venec na grob Narodnih herojev v Ljubljani. Nato je tov. SVETOZAR VUKMANOVIC spregovoril o velikem revolucionarju, mislecu Vladimirju Iljiču Leninu, ki se je rodil pred 88 leti, prav na dan začetka kongresa. Kongres so pozdravile številne delegacije iz naših kolektivov in tuji ^stje. Med delom kongresa pa je predsedstvo sprejelo nekaj tisoč pozdravnih brzojavk iz naše države in tujine. Ta veliki zgodovinski dogodek ni slavila Is Ljubljana, temveč vsa Jugo- slavija. Vsa naša mesta, tudi Celje, so bila pretekli teden odeta v zastave, delavci v podjetjih pa so se zbirali na sla-vnostnih sestankih, na katerih so govorili o velikem pomenu tega zgodovinskega dogodka. ■' O kongresu je vladalo veliko zanimanje doma in po svetu. Skoraj vse tuje radijske postaje in časopisi so prinašali izvlečke iz govorov in komentarje, naši dnevniki pa so sproti obširno posredovali ljudem govore in izvlečke iz razprav. Ker je gradivo kongresa tako obširno in pomembno, da ga ne bi mogli posredovati našim bralcem, tudi če bi z njim napolnili vse stolpce današ- nje, obsežnejše številke našega lista, in ker je ob zaključku redakcije kongres še trajal, smo se odločili, da tokrat posredujemo le krajše izvlečke iz obširnega referatra tovariša Tita, v katerem je zajel in ocenil zunanjepolitične dogodke ter naš politični in družbeno gospodarski razvoj. IZVLEČEK IZ REFERATA GENERALNEGA SEKRETARJA ZKJ TOV. TITA Naloge zveze komunistov Uvodoma je tovariš Tito govoril o se- danji razvojn i smeri v mednarodnih odnosih in dejal, da je sedanji medna- rodni položaj v sdepi ulici, iz katerega je težko videti izhod, če ne bodo nekateri najbolj odgovorni ljudje velesil, ki odlo- čajo o sedanji in bodoči politiki, temelji- teje spremenili starih nazorov o medna- rodnih odnosih, se pravi, če ne bodo ra- zumeli, da se je danes v svetu marsikaj spremenilo in da se je treba realistično in pogumno lotiti uresničevanja takšnih mednarodnih odnosov, ki bodo ustrezali i težnjam človeštva i dejanskim kori- stim njihovih ljudstev ter današnji stop- nji gospodarskega ter znanstvenega in hultumega razvoja. Tovariš Tito je nato govoril o politiki zapadnih velesil, ki skušajo opravičiti sedanjo smer svoje politike v tem, da opozarjajo na določene vidike zunanje politike Sovjetske zveze za časa Stalina, in opozoril na tekmo v oboroževanju in dosego vojne premoči v tehniki na Za- padu. V zvezi z Atlanskim paktom je dejal, da je ustanovitev tega pakta in priteg- nitev Zahodne Nemčije vanj nujno mo- rala privesti do ustanovitve Varšavske- ga obrambnega pakta vzhodnih držav kot protiutež Atlantskemu paktu. Tak- šen položaj pa je ustvaril nevarno oviro, ki ne onemogoča samo vzpostavitev za- upanja in zbližanja med državami na- sprotne strani, temveč tudi poglablja prepad med njimi ter včasih močneje, včasih pa šibkeje podžiga k hladni vojni. Zadnje čase se članice Atlantskega pakta vse intenzivneje lotevajo ukrepov za strateško in tehnično krepitev držav Atlantskega pakta. Grade v naglici stra- teška vojaška oporišča v Evropi, Aziji in Afriki, urejujejo številne naprave za izstrel je vanje raket in tako ustvarjajo strateški vojni obroč okoli Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav, je dejal tovariš Tito, Nato je tovariš Tito nadaljeval: Po Stalinovi smrti Sovjetska zveza po- stopoma menja prejšnje metode, prevze- la Je pobudo v zunanji politiki in si pri- zadeva, da z razgovori, tudi na najvišji ravni, doseže kakršen koli sporazum, čeprav samo v delni rešitvi nekaterih mednarodnih problemov. Popuščanju napetosti so veliko doprinesli zelo zna- čajni predhodni ukrepi Sovjetske zveze: začetek normalizacije odnosov z Jugo- slavijo in objava beograjske deklaracije, rešitev avstrijskega vprašanja, umik sovjetskih čet z ozemlja Kitajske, Avstrije in Finske, odrekanje teritorijal- nih zahtev do Turčije, likvidacija me- šanih družb na Kitajskem in drugih vzhodnih deželah ter liberalizacija od- nosov z njimi, priznanje neodvisnosti mladih azijskih in afriških dežel itd. Toda na takšno spremembo sovjetske zunanje politike so gledale zapadne de- žele doeela napačno, in sicer kot na no- (Nadaljevanje na 2. strani.) Prvomajske misli Prvomajske proslave delovnih kolek- tivov bodo potekale v res lepem in sve- čanem razpoloženju. Vsestranski napre- dek na vseh poljih je tako viden, da nam to daje novih pobud za nadaljnje delovne uspehe in zmage. Prvomajske proslave delavskega raz- reda v kapitalističnem režimu so bile mogočen protest proti izkoriščanju, iz- rabljanju, istočasno pa mobilizator de- lavcev za skupno borbo proti izkorišče- valcem. Neštetokrat je tekla po ulicah, ob teh mogočnih manifestacijah, delav- ska kri. Režimi vseh vrst so streljali na manifestante, ki so se spremenili v znak protestov zaradi krivic v hude in močne demonstante. Take prvomajske proslave in z njimi povezane žrtve so kalile delavski raz- red in ga usposabljale za še bolj ogor- čeno in neizprosno borbo proti kapita- lističnemu izkoriščevalcu. Uspehi niso izostali. Delavski razred se je po težkih borbah osvobodil vseh pijavk in danes svobodno gradi, sebi in svojim, srečnejši in varnejši jutrišnji dan. Delovni ljudje Celja so že od nekdaj proslavljali svoj največji internacional- ni praznik. Nobena zapreka in prepoved ni preprečila tega praznovanja. Zapi- ranje in preganjanje po žandarjih in policajih ni odvrnilo delavcev, da ne bi tudi pod najtežjimi pogoji manifesti- rali svojega velikega praznika, znanilca lepših dni. Bitka je častno izvojevana. Z veliko zmago si je delovno ljudstvo priborilo svobodno rast in življenje. Ob prazno- vanju letošnjega 1. maja se s ponosom oziramo na prehojeno pot od lanskega praznovanja. Veliki in lepi uspehi kro- najo naše skupno delo in trud. Ravno » tej kratki dobi je dobilo delavsko in družbeno upravljanje novi, veliki po- udarek. Kongres delavskih svetov je potrdil pravilno in edinstveno pot naših delovnih kolektivov. Volitve v organe komun so ponovno dokazale, da se de- lovni človek v polni meri zaveda po- mena komune in tesne povezave z go- spodarskimi organizacijami. Tik pred proslavo 1. maja je končal VII. kongres ZKJ, ki je spregovoril de- lovnemu ljudstvu Jugoslavije, prisluh- nili pa vsi delovni ljudje sveta. S sklepi in napotili tega kongresa bomo tesno povezani korakali od zmage do zmage na vseh toriščih naše dejavnosti in tako zagotovili lepo in svobodno rast delov- nemu ljudstvu. Naj živi 1. maj- praznik delovnega ljudstva! a. s. STRAN 2 29. APRILA — STEV. 16—17 P O g: 1 h d p o s ve t TU Začnimo z Alžirom, ki je v Franciji v treh letih in pol, odkar je v vojni s Francijo, štirikrat povzročil vladno kri- zo. To pot je organiziral krizo Soustelle, eden neodvisnih, nekdaj francoski gu- verner v Alžiru gotovo eden tistih, ki hočejo Franciji z ognjem in mečem pri- boriti mesto, ki ji že davno več ne gre, kajti od španskega Maroka do vzhod- nih meja Tunisa so Arabci v zadnjih letih pokazali, da ji nočejo več služiti. Francozi pravijo, da so Arabci uma- zana rasa, tako je dejal nek alžirski oficir osvobodilne armade. Toda Arabci ne marajo biti več umazana rasa, te arabske volje pa Francozi ne razumejo. Iz tega nerazumevanja tudi sedanja vladna kriza, ki je ni bilo težko po- vzročiti. Težje pa bo krizo rešiti. Sou- stelle in njegovi pristaši je že ne bo- do. Radi bi z vojsko ukrotili Alžirce, pokorili Tunis, zraven pa shajali tudi z ZDA, čeprav pravijo, da so se že dosti podrejali potrebam atlantske strategije. Najraje bi dvignili na ščit kar De Gaulla, če ne bi bilo v Franciji toliko socialistov in komunistov. Anglo-ameriško posredovanje v Tu- nisu ni zneslo zlatega jajca in ni za- dovoljilo ne desnice ne levice. Desnica je očitala vladi, da je Tunisu popustila, ne da bi mu bilo treba privoliti v nad- zorstvo nad tunizijsko-alžUrsko mejo, levica, med drugimi komunist Duclos pa je terjal od vlade, naj se s Tunisom pobota brez vmešavanja ZDA. Tunis seveda ne pristane na kontrolo meje, češ, da bi to pomenilo zasaditi nož v hrbet alžirskim domoljubom. Desnica' je zoper angloameriški diktat, levica in mendesisti pa so zato, da se Francija takoj direktno pogaja z alžirskimi upor- niki in reši, kar se za Francijo še rešiti da. Kaže pa, da tega koraka ne bodo naredili politiki, ki jih naštevajo kot bodoče voditelje francoske vlade. Ce denemo k temu dejstvu manife- stacijo neodvisnih afriških držav Akri, se nam zdi, da se bo alžirski vozel to- liko bolje razvezal za sile napredka, čim dalj ga bodo v Franciji vozlali ta- ko hot doslej. V Akri je konferiralo 8 držav: Liberija, Tunis, ZAR, Etiopija, Maroko, Sudan in Gana. Govorili so o zunanji politiki Afrike, o gospodarskem sodelovanju, o osvobajanju afriške ce- line in še o marsičem. Ob tej konfe- renci bi človek dal prav italijanskemu predsedniku Gronchiju, ki je nekemu francoskemu novinarju izjavil, da pri- hodnjih 15, 20 let ne bo prišlo do splošne vojne in da se bosta oba si- stema, ki si stojita nasproti, med seboj spoprijela le v gospodarstvu in druž- benem ustroju. »Ključ zmage v rokah jpa ima tisti, ki bo znal zagotoviti čim več svobode posamezniku in državam«. Ta Gronchijeva beseda na svetu ni osamljena, mnogi vidijo v njej izhod iz zagate, v kateri svet stoji. Atlantska strategija, v katero je vključena tudi Italija, pa na zadnjem zasedanju NATO v Parizu ni pokazala prave volje, da potegne zavoženi voz svetovne politike iz globoke drage. Go- vorili so samo o močni obrambi in o še močnejšem protiudarcu, o vojaškem sodelovanju, koordinaciji orožja in ko- mande. Francija, Anglija, Italija, Nizo- zemska in Turčija so že pristale na ra- ketna oporišča, vsaka bo poslala po 500 vojakov v ZDA na »obuko«, ameriški bataljoni pa bodo zasedli baze v Evropi. Le Danska in Norveška sta se temu iz- ognili. Zaupanje, ki je podlaga vsaki kupčiji, kaj šele mednarodnemu sporazumu, spodbija cela vrsta pojavov: V Indo- neziji ugotavljajo, da so uporniki na Celebesu in Sumatri pravzaprav ekspo- nenti politike SEATO pakta, da so si nadeli proiikomunlstična gesla samo zato, da bi bili všeč Dullesovi nestrpni politiki, čeprav vsi vedo, da Sukamo ni komunist, saj je 1. 1948 z vojaško silo zatrl upor komunistov. Uporniki so ho- teli pripojiti Sumatro Mala ji, za vrhov- nega poveljnika so proglasili indone- zijskega vojaškega atašeja v ZDA in Kanadi, dobivajo pomoč s Formoze in Južne Koreje, pomagajo jim ameriški bombniki, ki nimajo obeležene nacio- nalnosti. A kljub temu, Sukarnova po- licija napreduje in za zdaj nič ne kaže, da mu pacifikacija Indonezije ne bo šla od rok. — Ameriška letala vzletavajo proti Arktiki in se vračajo, če ugotove, da proti ZDA ne leti balistični izstrelek. Gromiko, šef sovjetske zunanje politike, opozarja ameriško vlado, da se takim zračnim patruljam prav lahko zgodi, da se zmotijo in ne obrnejo pred sovjet- skimi mejami. Posledica — atomska vojna! Kajti SZ bo morala odgovoriti. — In še marsikaj se lahko zgodi, kar daje pesimistom prav. A vendarle, prav toliko stvari govori zato, da ima prizadevanje za mir realno osnovo. Nikjer ni rečeno, da je Dulle- sova politika, zaradi katere je svet že več let na robu vojne, za svet najpa- metnejša rešitev. SZ je zadnje čase da- la toliko pametnih predlogov, da se ustavi oborožena tekma in da pride do nekega kompromisa, da jih ni mogoče več ignorirati. Celo Dulles je moral po- pustiti. V Moskvi se je Grom'ko po- govarjal z vsemi tremi veleposlaniki Zapada o obliki in vsebini konkretnih priprav za i:>rhunski sestanek. Ta seve- da ne bo rešil vsega zla, ki visi nad svetom, vendar bo vsaj za nekaj časa na nekem mestu razgnal hudourne oblake, ki nam groze. Zdaj se pogo- varjajo štirje mali, morda bo prišlo do razgovora »srednjih« in nazadnje bodo sedli k zeleni mizi še »štirje najvišji«. Dokler se bodo pogovarjali, vojne ne bo. In če bo dovolj dobre volje med njimi, do nje ne bo prišlo. Kdo med njimi se upa pred svetom nastopiti kot vojni krivec? T.O. V Franciii nič novega Tovariš Tito ponovno predsednik republilce Na prvem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki je bilo pred dnevi, so ljud- ski poslanci soglasno ponovno izvolili tovariša Tita za predsednika republike. Ovacije poslancev ob izvolitvi ss več minut niso polegle. Predsednik republike Tito je na za- sedanju Zvezne ljudske skupščine po- ročal o delu Zveznega izvršnega sveta v letih od 1954 do 1957. V obširnem eks- pozeju je ocenil celotni razvoj naše dr- žave v tem obdobju: v samoupravljanju, gospodarstvu, šolstvu, pravosodju, na- rodni obrambi in zunanji politiki. Poslanci obeh zborov so soglasno iz- volili ponovno za predsednika Zvezne ljudske skupščine dosedanjega predsed- nika Petra Stambolića, za podpredsed- nike pa Vladimirja Sirnica, Pavla Gre- goriča in Franca Leskoška. Ob zaključku zasedanja sta oba zbora izvolila novi Zvezni izvršni svet. Takoj po izvolitvi je imel ZIS prvo sejo, na kateri so bili izvoljeni za podpredsedni- ke ZIS Edvard Kardelj, Aleksander Ranković, Rodoljub Colakovič in Mijal- ko Todorović, za sekretarja pa Veljko Zekovič. Na seji so bili imenovani tudi državni sekretarji v Zveznem izvršnem svetu in drugi državni funkcionarji. ZKJ V prvih vrstah borcev za mir in socializem (Nadaljevanje s 1. strani) tranjo slabost, ki bi jo povzročilo Stali- nova smrt oziroma težka ekonomska situacija. Vztrajajoč na takšnem nepo- mirljivem stališču zapadne sile še na- prej krepijo svojo vojno silo s pospeše- nim tempom, da bi dosegle pomoč v tem pogledu. Vendar so Amerika in druge zapadne dežele morale pod pritiskom svetovnega javnega mnenja korigirati v določeni meri svoje togo stališče v od- nosu do sprememb v zunanji politiki lat želja ZSSR po popuščanju napetosti t svetu. Tako je prišlo do ženevske kon- ference na najvišji ravni. Danes se po- novno postavlja vprašanje sestanka na najvišji ravni, vendar moramo na žalost ugotoviti, da zapadne dežele zavračajo nekatere konstruktivne predloge Sov- jetske zveze in to z različnimi, niti mal* prepričljivimi motivacijami in protipred- logi. Položaj po drugi svetovni vojni Ko je nadalje tovariš Tito analiziral položaj v svetu po drugi svetovni vojni in vzroke, ki so privedli do ustanavlja- nja blokov, je poudaril, da je med Vzho- dom in Zahodom globok prepad, kate- remu daje zahodna propaganda nepre- stano ideološki značaj, da bi lažje do- segla svoj cilj — razdelitev sveta na antikomunistični in komunistični. Vendar je mnogo dežel, ki stojib na stališču, da je treba mednarodne pro- bleme začeti reševati na miroljuben na- čin, a ne s pozicije sile, ker vodi le-ta do tekme v oboroževanju in grozi svetu z novo svetovno nevarnostjo. Med de- žele, ki imajo takšno stališče, sodi tudi Jugoslavija. Te dežele igrajo izredna važno vlogo v borbi za popuščanje med- narodne napetosti in v preprečevanje nadaljnjih napadalnih podvigov s strani tistih, ki žele s silo orožja doseči svoje egoistične cilje. Akcija teh dežel za zmago miroljub- nega kurza v mednarodnih odnosih se odvija v glavnem v Združenih narodih in moremo reči, da ni brezuspešna, ker dobivajo načela borbe za mir in mimo mednarodno sodelovanje čedalje moč- nejšo moralno podporo mednarodne jav- nosti. Kotonializem in dogodki na srednjem in Bližnjem Vzhodu Zatem je tovariš Tito obširno govoril o kolonializmu in o dogodkih na Sred- njem in Bližnjem vzhodu. O jugoslovan- ski zunanji politiki, pa je med drugim dejal, da sloni dosledno na načelih mi- roljubnega in vsestranskega sodelova- nja, na načelih aktivne koeksistence med narodi in državami brez ozira na notranjo družbeno ureditev, na nevme- šavanju v notranja vprašanja drugih držav, na reševanju raznih mednarodnih problemov z mirnim sporazumevanjem in na odklonitvi uporabe sile kot načina za dosego raznih ciljev, na enakoprav- nosti malih in velikih držav na vseh po- dročjih sodelovanja, na razorožitvi in končno na prepovedi uporabe jedrskih sredstev za uničevanje in poskusov z atomskimi in hidrogenskim! bombami, na likvidaciji kolonializma in na pravici slehernega naroda, da se sam upravlja, na dajanju ekonomske pomoči slabo razvitim državam brez kakršnih koli po- gojev, ki bi krnili neodvisnost in nedo- takljivost držav, ki potrebujejo tako po- moč, na univerzalnosti OZN itd. Jttgosloransfia zunanja politika in odnosi z Vzhodom Ko je tovariš Tito govoril obširno o naših odnosih z drugimi državami, zlasti s sosednjimi in z ZDA, je poudaril do- kaj dobre odnose s številnimi državami v svetu in še posebej zelo tesno sodelo- vanje Jugoslavije z Indijo, Burmo, Eti- opijo, Egiptom in Indonezijo. Slednje so države, ki ne pripadajo nobenemu pak- tu in vodijo zelo aktivno zunanjo poli- tiko miru in mednarodnega sodelovanja. Govoreč o normalizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo in z deželami ljudske demokracije, je tovariš Tito med dru- gim dejal: Eden od največjih in najbolj važnih dogodkov v naših odnosih z zunanjim svetom po letu 1948 je normalizacija in izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi deželami ljudske demokracije. Ob tej priliki je tov. Tito dejal, da je v tem obdobju mednarodno delavsko gibanje utrpelo precejšnjo škodo in je bilo oslabljeno, toda ne po krivdi Jugoslavije, kot so nam to hoteli pripisati, temveč zaradi brezperspektivnosti v zvezi s pravilnimi odnosi med socialističnimi deželami in komunstčnimi partijam nasploh, zaradi grobega vmešavanja v notranja vpraša- nja ostalih socialističnih dežel itd. Dalje je dejal, da je v Sovjetski zvezi prišlo do pozitivnih notranjih spre- memb, ki se odražajo tudi v sovjetski zunanji politiki, posebno pa v politiki, ki je dobila svoje potrdilo v beograjski in moskovski deklaraciji, dokumentih, ki naj predstavljajo načela o odnosih med socialističnimi deželami sploh. Ko je tovariš Tito govoril o delav- skem gibanju po vojni, je poudaril, da današnji razvoj v svetu zahteva od de- lavskega gibanja, da se bolj posveti re- ševanju mednarodnih problemov, kot so n. pr. borba za mir, razorožitev, borba za prepoved atomskih poskusov v vojne namene in uporaba atomskega orožja, odvračanje vojne kot sredstva za reša- vanje mednarodnih problemov, za pre- nehanje agresivnih pritiskov in voja- ških avantur proti nekaterim azijskim in afriškim deželam in kolonialno-osvo- bodilnim gibanjem. Notranji družbeni razvoj in vloga komunistov v razdobju med VI. kongresom do da- nes, je dejal med drugim tov. Tito, je bilo potrebno veliko napora, samoodpo- vedi in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi, da smo v tem obdobju kljub vsem težavam dosegli tako pomembne rezul- tate v izgradnji industrije in ekonomike sploh ter v nadaljnjem izpopolnjevanju družbenega sistema. Prvenstvena vloga v premagovanju težav pripada Zvezi ko- munistov in Socialistični zvezi delovnih ljudi Jugoslavije. Brez njihovega priza- devanja bi si bilo nemogoče zamisliti tak polet in vztrajnost delovnih ljudi ter takšne uspehe, kakršne smo v tem obdobju dosegli v izgradnji socializma v naši deželi. Ko so porasle materialne sile, je dalje (Jejal tov. Tito, in ko se je utrdila in razširila socialistična zavest, je bilo tre- ba menjati delo in vlogo komunistov ▼ nadaljnjem razvoju. Komunisti so mo- rali po VI. kongresu opustiti metode ko- mandiranja in preiti na reševanje vzgoj- nih nalog in praktično vodenje na tere- nu, v tovarnah, raznih institucijah itd., ker so se tukaj, v praksi, reševali in se še danes rešujejo težave in glavne na- loge, ki zahtevajo spretnost, vztrajnost in požrtvovalnost komunistov. Vloga komunistov enako važna kot v prvih letih po vojni Tovariš Tito je dalje govoril o slabo- stih, ko se v novi vlogi komunisti niso kmalu znašli. To neiznajdljivost je še povečalo Djilasovo revizionistično tol- mačenje odlokov VI. kongresa o nadalj- njem razvoju v naši državi. Toda, čim so komunisti našli svoje pravo mesto, so se pokazali tudi ogromni rezultati na vseh področjih naše družbene dejavno- sti. Usmerjajoča vloga in praktično de- lo komunistov imata prvorazredni po- men v mobilizaciji in aktivizaciji naj- širših množic naših ljudi v izgradnji na- še dežele. Zato vloga komunistov v na- daljnjem razvoju socialistične družbe danes ni nič manj važna, kot je bila v prvih začetkih izgradnje po vojni, kot je to govorila skupinica ljudi zDjilasom na čelu. Revizionistično in anarhistično brbljanje teh renegatov je težilo za tem, da bi likvidirali ne samo vlogo komuni- stov, temveč tudi Partijo kot organizi- rano vodilno silo, seveda pod vplivom nekaterih sovražnih krogov od zunaj. Ogromni uspehi v industriji, kmetij- stvu in na drugih sektorjih socialistične izgradnje, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, ko so se komunisti znašli in pra- vilno orientirali v delu, potrjujejo ugo- tovitve o izredni in odločilni važnosti vloge komunistov v procesu izgradnje socializma. Ti uspehi se še posebej od- ražajo v pogledu ustvarjanja pravilnih družbenih socialističnih odnosov in ce- lokupne socialistične preobrazbe. Ko je dalje govoril še o škodljivosti izdajalskega početja Djilasa, je tovariš Tito poudaril, da so bili, zahvaljujoč budnosti komunistov in vsega delovne- ga ljudstva, domači škodljivci hitro od- kriti in preprečeni, da ne škodujejo na- ši družbi. V tem oziru je bila vloga ko- munistov velikega pomena, ker so, tes- no povezani z ljudstvom, predstavljali člen, ki daje naši družbi monolitnost in nepremagljivost. (Nadaljevanje na 5. strani) Partizanski pohod oh zid okupirane Ljuhljane Okrajni odbor ZB v Ljubljani je raz- pisal v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije »partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane«, ki bo dne 11. maja v Ljubljani. Na tem ix)hodu imajo pravico nastopa pripadniki vseh druž- benih organizacij, ekipe enot JLA, okr. ekipe LMS, ekipe odredov predvojaške vzgoje itd. Vsak udeleženec pohoda bo tudi letos prejel značko in diplomo. Tri prvopla- sirane ekipe v vsaki kategoriji pa bodo prejele lepe nagrade. Vse prvoplas:rane ekipe v vseh kategorijah bodo prejele nagrado 50.000 din, drugoplasirane 3U.Ui)0 din, vse tretjeplasirane ekipe pa 20.000 din. Tudi posamezniki najboljših ekip bo- do prejeli lepe nagrade. Člani vseh zma- govalnih ekip bodo dobili fotoaparat v vrednosti 17.000 din, člani drugoplasi- ranih ek'p nalivno pero v vrednosti 10 tisoč din, člani vseh tretjeplasiranih ekip pa bodo dobili nakazilo za nakup športnih rekvizitov v vrednosti 6.000 di- nariev. Zmagovalne ekipe bodo prejele v trajno last tudi lepe pokale. Razen tega pa so nekatere družbene organiza- cije pripravile za pripadnike svojih or- ganizacij še posebne nagrade. Ob zaključku pohoda bo zvečer v pro- storih Gospodarskega razstavišča »par- tizanski večer«. Razen tega pa bo na dan pohoda v Ljubljani nekaj kulturnih prireiditev. Udeleženci pohoda bodo tudi streljali, in sicer moški na vojaškem strelišču, ženske pa na Golovcu. Vsak tekmovalec bo oddal en strel, tarča pa bo za vso ekipv ista. Za vsak zadeti krog bodo ekipi odšteli 20 sekund od rezultata, ki ga bo ekipa dosegla pri hoji. 29. APRILA — STEV. 16—17 3 STRAN ,,Hidrotehna" naš delovni gost Pred dnevi so se v strugi Savinje pojavili novi ljudje in stroji. »Hi- drotehna« iz Zagreba, zmagovalec na natečaju za nadaljnjo regulacijo Sa- vinje, je prevzela dela. Vsak dan, od jutra do večera se na obeh bregovih Savinje zbere mnogo radovednežev. Kar ne vidijo njihove oči, jim bomo posredovali v naslednjem sestavku. Delovnim kolektivom našega mesta se je pred dnevi priključil tudi gost. Ti gostje so člani kolektiva »Hidrotehne«, podjetja za izgradnjo vodnih poti iz Za- greba, ki bodo med nami oistali precej časa. Z njimi smo se komaj seznanili. Pravzaprav se šele »otipavamo«, če lah- ko tako rečem. Oni nas, kako bodo z nami shajali, mi njih, kaj nam bodo pokazali. Toda najprej nekaj besed o podjetju: PODJETJE Z NAJMOČNEJŠO RECNO »FLOTO« ... »Hidrotehna« obstaja deset let. V tem času se je podjetje močno okrepilo in si zagotovilo tudi precejšen sloves. Tre- nutno niti nisem mogel zvedeti na koli- kih gradbiščih v državi delajo. Menda jih bo okoli štirinajst. Domala vse reke pri nas so njihovi znanci, prijatelji in sovražniki. Zdaj spoznavajo tu Savinjo. »Ne poznamo je še,« pravijo, »toda v enem letu bomo prišli na konec z nje- nimi muhami in lepK)to,« kajti zanje je Savinja lepa, čista in bistra voda. Podjetje ima izredno izpopolnjen strojni park. Dva bagra, ki grabita in rovarlta po dnu Savinje, sta le drobec. Zanimivo je menda tudi to, da ima pod- jetje po številu več plovnih enot v po- sesti, kot vsa naša morska plovba. To so mali brodici, transpK>rterji, vlačilci tttd. NAJPREJ DELO ZA NASE, POTEM ZA SVOJE... »Hidromontaža« se ni pojavila med nami v svoji polni »bojni opremi«. Ogla- si dn objave v teh dneh pričajo o tem, da želi podjetje zaposlitii predvsem našo domačo delovno silo. Ce bo primanjko- valo ljudi, bodo dobili pomoč matičnega podjetja. Seveda bo tudi v prihodnjih dneh prišlo več njihovih. Prišli bodo mojstri za zidanje kamenja — zagoreli Da^piatinci, ki jim v tem delu ni tek- mecev. Ti ljudje, tako je jKDvedal teh- nični vodja Vrčković, poznajo kamen kot svojo dušo. Njim bo delo teklo izpod rok, da bo kaj. »FURMANSKI INTERMEZZO« ... V želji, da bi dali zaslužek našim lju- dem, so se odločili, da bodo kolikor se le da, uporabljali naša sredstva za pre- voz materiala. Ker naša gradbena pod- jetja sama nimajo dovolj prevoznih sredstev, so se pogajali z našimi voz- niki vprežnih vozil. Toda naši celjski »furmani« so se i>recej slabo izkazali. Hoteli so izkoristiti položaj in grdo na- vili cene uslugam. Čeprav so izvajalci regulacijskih del postavili višjo ceno kot so jo vajeni plačati drugje, so se našii vozniki pojavili z zahtevami, ki sili ^pod- jetje k resnemu razmišljanju, če bi mor- da ne bilo bolje pritegniti lastne kiperje in avtomobile, katerih imajo dovolj. No, če bo tako, se bodo pač naši voz- niki obrisali za zaslužek zaradi svoje pohlepne prenagljenosti. LETOS DO GOZDNE RESTAVRACIJE? To je njihov tihi načrt. Pogoji so se- veda tudi važni. Glavno pa bo zanje le- po vreme in harmonično vsklajen potek del z investitorji. No, mi smo prav tako kot oni prepričani, da bo ta povezava vseskozi dobro potekala. Doslej so zado- voljni z začetkom in komaj čalkajo, da se bodo lahko pokazali v polni formi. Tega živahnega delovnega vrvenja ob obeh bregovih Savinje si tudi mi želimo. GOSTJE SE DOBRO POČUTIJO Članom kolektiva »Hidrotehna« je Celje na moč všeč. Tehnični vodja Vrč- ković in poslovodja Frane Blaževič sta prepričana, da bo to zanje eno najlep- ših delovišč. Veseli so tudi, da bodo po- bliže spoznali tudi Slovenijo. Naše »po- slovne« natančnosti jih ni preveč strah, ker so pri »Hidrotehni« vajeni delati dobro in temeljito. Radi bi pokazali to svojo vrlino in se z našimii delovnimi ljudmi zbližali. V to smo tudi mi prepričani. Naj ne bo njihovo delovno gostovanje v Celju samo gospodarska akcija. Imamo prilož- nost razviti tudi vzdušje bratstva in enotnosti. Tudi mi moramo skrbeti, da njihovi vtisi o naši gostoljubnosti ne bodo slabši od njihovih pričakovanj. Ob našem delavskem prazniku pa jim kličemo tovariško in prisrčno dobrodoš- lico ! -k Opgonizacijo Zveze bopcev za dosledno izpolnitev sklepov in nalog Pred dnevi se je v Celju sestal Okraj- ni odbor Zveze borcev, na sejo pa so po- vabili tudi zastopnike Zveze vojašikih vojnih invalidov in organizacije rezerv- nih oficirjev. Na sestanku so rezimirali sklepe kongresa organizacije Zveze (bor- cev Jugoslavije, nadalje siklepe okrajne konference Zveze borcev ter obravna- vali referat tov. Aleksandra Rankovića na plenarnem zasedanju Glavnega od- bora ZB Jugoslavije. Poleg tega so se pogovorili z zastopniki invalidske orga- nizacije in organizacije rezea-vnih ofi- cirjev o tistih nalogah, ki so za vse tri organizacije skupne in ki bi jih bilo treba bolj koordinirano reševati. Na seji, ki jo je vodil predsednik OO ZB tov. Kovačič-Efenko, so podrobno prerešetali vse te smeraice in sklepe ter ugotavljali, koliko je po teh vprašanjih bilo že storjenega v osnovnih organi- zacijah in v občinskih odborih ZB. Predvsem so ugotavljali, da bo treba v organizacijah zveze borcev razširiti in poživeti politično delo, ki naj se odraža na vseh področjih našega družbenega življenja. Nadalje so ugotovili, da je v našem okraju število članov organizaci- je mnogo manjše od števila vseh tistih, ki so sodelovali v osvobodilnem boju in da bo treba posvetiti vprašanju vklju- čevanja novih članov veliko več skrbi. Zelo nadrobno so se seznanili s vpra- šanji zdravstvenega stanja borcev, nji- hovih socialnih prilik in možnosti na- daljnjega razvoja. Še nadalje bodo vztrajali pri tem, da borci s šolami, s tečaji in dirugimi oblikami študija pri- dejo do kvalifikacij in odgovarjajočih položajev. Večjo skrb bo treba posvetiti vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fa- šizma. Zlasti zaskrbljujoči so podatki o izobrazbi in možnosti nadaljnjega raz- voja pri tistih otrocih, ki so v letih, ko bi morali stopiti v uk. Nad polovica teh otrok nima zadovoljive izobrazbe in jim bo treba z dodatnimi tečaji in seminarji dopolniti manjkajoče znanje. Tudi sklep da je treba čimprej zbrati zgodovinski material, končati krajevne kronike, ure- diti življenjepise, je neodložljiv. Mnogo več vztrajnosti bo treba vložiti tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja mnogih borcev. Izredno važne naloge pri izvenarmadni vzgoji ljudi, zlasti še mladine, morajo v bodoče priti v ospredje. Veliko več dela pri vzgoji mla- dine v smeri spoznavanja naše svetle borbene preteklosti je prav tako osnov- na naloga organizacij ZB. Na osnovi razprave in poročil so spre- jeli tudi vrsto konkretnih sklepov. Med bližnjimi akcijami bo pregled zdravstve- nega stanja borcev, ki bo združen s pre- gledom pljuč in srca celotnega prebi- valstva. Združitev mlinsidh podjetij — nov člen v verigi racionalnejše ekonomiiee Pred dnevi je bOa na Okrajnem ljud- skem odboru v Celju seja Sveta za bla- govni promet, na kateri so razpravljali o reorganizaciji grosističnih trgovin, o sklepih plenarnega sestanka mlinskih združenj v Ljubljani in o novi uredbi, ki predvideva v prihodnosti združitev vseh grosističnih podjetij v eno samo podjetje oziroma za Slovenijo štiri taka podjetja — v Mariboru, Celju, Ljub- ljani in Kopru, združitev mlinskih pod- jetij pa do 1. junija letos. Do tega da- tuma se bosta na celjskem področju združila »Žitar« in Mlinsko podjetje in v ta namen je že bila imenovana poseb- na komisija, ki bo to združitev izvedla. Po uredbi bodo z avgustom prenehali poslovati mlini, ki nimajo naprav za čiščenje žita, ali ki imajo manj kot 10 ton zmogljivosti. V tem smislu 'bo v perspektivi ostalo.v Sloveniji 8 grosi- stcv, v državi pa 40. Razprava o reorganizaciji grosističnih trgovin oziroma združitvi obeh podjetij je nazorno pokazala, da je tak gospo- darski ukrep koristen, saj se bo tako sprostil kader, stroški poslovanja se bo- do znižali s tem pa tudi prodajne cene. Letošnji sejmi v Ljubljani Razen sejma »Moda 1958«, ki je bil v začetku meseca fabruarja bodo letos v Ljubljani še naslednji specializirani sejmi: DRUGI MEDNARODNI LESNI SE- JEM bo od 22. maja do 1. junija. Namen tega sejma je prikazati vse sortimente lesa, raznih .polizdelkov, zlasti pa vse vrste končnih izdelkov. Razen tega bo- do gozdna gospodarstva priredila še go- zdarsko razstavo, kjer bodo prikazali sodobno gospodarjenje z gozdovi, pravil- no izkoriščanje gozdnega gospodarstva in zaščito gozdov. Tej razstavi bo pri- ključena tudi posebna razstava zgodo- vinskega razvoja predelovanja lesa. Ka- kor vidimo bo sejem z razstavo zelo poučen ter bo zaradi tega prav primer- no, da šolska vodstva organizirajo maj- niške izlete v času sejma v Ljubljano oz. skozi Ljubljano v ostale turistične predele Slovenije. Za našo lesno-predelovalno industrijo bodo zlasti zanimivi razni moderni stro- ji, naprave in tehnični pripomočki za predelovanje lesa, katere bodo mimo domačih proizvajalcev razstavljali zla- sti tuji razstavljavci. Storjeni so že vsi potrebni ukrepi, da si bodo naša lesno- predelovalna podjetja lahko ob tej pri- ložnosti nabavila razstavljene stroje. DRUGI SEJEM PROMETNIH SRED- STEV bo od 4. do 13. VII. Znano je, da je lanski prvi specializirani prometni sejem izredno lepo uspel. V Sloveniji je potreba ipo modernizaciji vseh vrst pro- meta izredno velika, prav tako je tudi med potrošniki najmočnejše povpraše- vanje po raznih motoriziranih cestnih vozilih. Vse to pa, poleg raznih drugih pogojev, daje prednost ravno Ljubljani za prirejanje tovrstnih specialnih sej- mov. V času sejma bo tudi v Ljubljani zvezna razstava mladinskih akcij za iz- gradnjo železnic in avtoceste. Prav za- radi tega bodo prihajale na ta sejem tudi mladinske brigade, taborniki, šol- ske kolonije in drugi, ki bodo F>otovali skozi Ljubljano. IV. MEDNARODNI VINSKI SEJEM bo od 28. VIII. do 7. IX. Ta sejem si je pridobil največji ugled po vsem svetu ter predstavlja že vodilni tovrstni sejem na svetu, saj se v času sejma prirejajo tudi mednarodna ocenjevanja in nagra- jevanja najboljših vin sveta, a znano je, da diplome z zlato, srebrno ali bronasto kolajno omogočajo vinom, da se uspeš- neje uveljavljajo na svetovnem tržišču ter dosezajo tanikaj ugodnejše cene. V. MEDNARODNI SEJEM RADIA, TELEKOMUNIKACIJ IN AVTOMATI- KE od 31. X. do 9. XI. Nekdanji sejmi radia in telekomunikacij se z razvojem tehnike izpopolnjujejo ter prehajajo ve-, dno bolj na prikazovanje sodobne elek- tronike, raznih vrst avtomatizacije v proizvodnji, prometu itd. ter so prav zaradi tega vedno zanimivi in privlačni ne samo za strokovnjake temveč tudi za najširši krog interesentov. Letošnji se- jem bo imel zlasti poudarek na indu- strijski elektroniki. V celoti dograjeno in urejeno Gospo- darsko razstavišče z okolico bo omogo- čilo povečanje dosedanjih razstavnih površin ter hkrati res sodobno prikazo- vanje vseh tehničnih dosežkov na ome- njenih sejmih. Udeležimo se polnošlevilno odkritja spomenika v Celju SPOMENIK BO ODKRIL ČLAN CKZKJ TOV. FRANC LESKOŠEK-LUKA JUTRI OB n. URI NA gLANDROVEM TRGU Jutri bo mesto ob Savinji priča veliki svečanosti. Član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka bo od- kril enega najlepših spomenikov v naši državi, ki predstavlja spomin na težko in krvavo borbo prebivalcev celotnega celjskega področja. Pri svečanosti odkritja ob 17. uri na Šlandrovem trgu bodo sodelovali zdru- ženi moški pevski zbori iz Celja in bliž- nje okolice pod vodstvom prof. Egona Kuneja, godba 2PD »France Prešeren«, dijaki in dijakinje celjskega učiteljišča, člani Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, združeni mladinski pevski zbo- ri iz Celja in okolice pod vodstvom prof. Jureta Vrežeta in JLA. V prostorih bo- doče gledališke kavarne in v izložbah Ljudskega magazina v Celju pa je raz- stavljen zgodovinski material iz narod- no-osvobodilne vojne. Razstava bo od- prta do 5. maja. Množične organizacije, društva in de- lovni kolektivi naj bi namesto vencev prispevali v sklad Občinskega odbora ZB Celje za pomoč partizanskim otro- kom in otrokom žrtev fašističnega te- rorja. Prispevke nakazujte na tekoči ra- čun pri Komunalni banki Celje, števil- ka 62-KB-1-Ž-516. Občinski odbor Zveze borcev vabi k odkritju člane vseh množičnih organi- zacij in društev ter delovne kolektive, kakor tudi vse prebivalce Celja in bliž- nje okolice. UPRAVNI ODBOR OBRATNE AMBULANTE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE razpisuje mesto PATRONA2NE SESTRE Pogoj: medicinska sestra z več- letno prakso. Plača po uredbi. Po- nudbe z opisom dosedanjega služ- bovanja poslati na naslov: Obrat- na ambulanta Tovarne emajlira- ne posode Celje, do 10. maja 1958. HIDROTEHNA ZAGREB REGULACIJA SAVINJE CELJE sprejme takoj več zidarjev in pomožnih delavcev. Vprašati v baraki pri bivšem kapucinskem mostu. Zdaj pa na delo NEKAJ MISLI S POSVETOVANJA O USTANAVLJANJU STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Pred dnevi je komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL pripravila posvetovanje o stanovanjskih skupnostih na področju celjskega okra- ja, zlasti pa še za območja Celja, Slov. Konjic, Žalca, Šoštanja in Laškega. Na konferenci se je slej ko prej uve- ljavilo mnenje, da je že skrajni čas, da se neha načelna razprava o delu stano- vanjskih skupnosti in da ljudski odbo- ri ter politične organizacije storijo vse potrebno, da se nove stanovanjske skup- nosti tudi čimprej ustanovijo. V tej zvezi je zlasti predsednik komisije za stanovanjska vprašanja pri Izvršnem svetu LRS tov. Drobež opozoril na ne- katere konkretne naloge, kot na sesta- vo delovnega programa stanovanjske skupnosti, na razpravo med volivci, na sklicanje zborov volivcev in končno na ustanovitev stanovanjskih skupnosti. Zelo zanimiva razprava je bila okoli delovnega načrta neke stanovanjske skupnosti. Po mnenju večine udeležen- cev posvetovanja bi se delo stanovanj- ske skupnosti naj ne začelo in končalo samo pri ustanavljanju pralnic, temveč, da naj bi stanovanjske skupnosti v ena- ki meri skrbele še za šivalnice in krpal- nice, za otroška igrišča in vrtce, za do- bro organizirano trgovsko mrežo, za pravna in zdravniška posvetovanja in podobno. V nadaljnjem razvoju naj bi stanovanjske skupnosti postale še inve- stitor gradnje stanovanj, v prvem ob- dobju pa vsekakor tisti organ, ki bi skr- bel za obnovo in vzdrževanje stanovanj- skega sklada in podobno, za ustanavlja- nje in delo servisnih obratov itd. Ne gle- de na to priporočilo, pa je prav, da se delovni načrt stanovanjske skupnosti suče okoli sposobnosti lastnih denarnih sredstev. Zato naj bodo takšni progra- mi skromni, na vsak način pa izraz po- treb in želja prebivalcev določenega ob- močja. Pa še nekaj — v doslednem iz- vajanju določenega delovnega progra- ma si morajo stanovanjske skupnosti ustvarjati močne temelje za nadaljnje razvijanje osnov družbenega standarda. Čeprav se v razpravi, kako velike naj bodo stanovanjske skupnosti, ni izcimil določen predlog, pa je bilo vendarle ra- zumljivo načelo, da naj bodo manjše in da se lahko morebiti začenjajo že pri okoli 150 družinah. Vsekakor ,pa je tre- ba odločitev o teritorialnem obsegu ne- ke stanovanjsike skupnosti prepustiti lo- kalnim činiteljem, potrebam in željam. Na koncu zasedanja so sprejeli sklep, da naj nadaljnje delo za ustanavljanje stanovanjskih sikupnosti prevzamejo ko- misije za družbeno upravljanje pri ob- činskih odborih SZDL. VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA DajeiDO m u vzgled šolski odbor Morče Družbeno upravljanje v iolortvu ptri naa še ni doseglo zadovoljive stopnje. Že nekaj let zapovrstjo ugotavljamo, da se večina šolskih odborov v glavnem suče okrog reševanja materialnih vprašanj, manj pozornosti pa posvečajo učno- vzgojnim piroblemom. Posamezni člani lolskih odborov so sicer dovolj prizadev- ni, vendar dostikrat ne najdejo pravih oblik za svoje delo. V Brasiovčah pa so jih našli. V šol- ■kem odboru so najnaprednejši kmetje, ki so bili predlagani in potrjeni na zbo- ru volivcev. Ne bi mogli trditi, da se braslovški šolski od.bomiki ne zanima- jo tudi za materialne probleme svoje iole, saj vodstvo šole samo ugotavlja, da pravzaprav ne rabijo ničesar od ob- (Kne, ker jim odborniki vse preskrbijo. Ce so na Soli kakšna popravila ali adap- tacije, so že odborniki tu, ki brez pla- čila prii>eljejo ves potrebni material k Soli. Za vzorno urejeno šolsko kuhinjo, katero si hodijo od blizu in od daleč ogledovati razne delegacije ženskih dru- itev, zavodov in ustanov, prispevajo šolski odborniki izdaten delež. Vsak od- bornik ima svojo nabiralno polo in tako preskrbi šoli mast, krompir, fižol, jajca, zelenjavo itd. Domačini imajo za šolsko kuhinjo veliko razumevanje in jo za- lože z vsem potrebnim. Dostikrat šoli živil celo preostaja in jih lahko v trgo- vini zamenjajo za sladkor, olje, sol in podobno. Na ta način lahko kar 55 so- cialno ogroženih učencev dobiva izdatno kosilo brezplačno. Drugi pa plačajo za kosilo le 10 din. Kosila so zelo izdatna in vitaminsko bogata. Dosti zelenjave pridela šola sama v šolskem vrtu, ka- dar pa je zmanjka, pa priskočijo kmetje na pomoč. V kuhinji pomagajo kuharici tudi žene iz trga ter dekleta iz višjih razredov. Poleg šolske kuhinje obstaja na tej šoli še mlečna kuhinja, v katero so za- jeti prav vsi učenci. Za izdatno malico v mlečni kuhinji plača učenec mesečno samo 50 dinarjev. Mlečno kuhinjo na- meravajo v kratkem opustiti, ker bo lahko šolska kuhinja prevzela celotno prehrano za učence. Bolj kot za materialna vprašanja svo- je šole se braslovški šolski odborniki za- nimajo za učno-vzgojna vprašanja učen- cev svojega »rajona«. Dejali smo že, da je vsak odbornik zadolžen za svoj oko- liš. Važnejši kot nabiralna pola mu je oni drugi list papirja, ki ga je dobil od šolskega vodstva na sestanku. Tu so ocene »njegovih« otrok: šolski uspehi, vedenje, socialno stanje, izostane od IX)uka itd. Kot nekak stalen, skrbni va- ruh teh otrok takoj po sestanku šolske- ga odbora intervenira — pri učitelju, pri starših in pri učencu samem. Tako je po odborniku vzpostavljena tesna vez m«i starši in šolo. Pri težkovzgojljivem učencu dostikrat odbornik doseže več kot starši ali učitelj. Šolski odbornik, ki je zadolžen za hri- boviti predel Dobrovelj in Podvrha, ni- ma lahke naloge. Šolski uspehi »njego- vih« otrok so precej slabi. Čuti se odgo- vornega za te neuspehe. V šoli izve glav- ni vzrok: starši kljub opominom ne po- šiljajo redno otroka v šolo. Morda se jih drži še stara miselnost: pisati in se- števati zna — za grunt bo že dober! V takem primeru vzame odbornik starše na piko in se lepo po domače z njimi pomeni. Uspehi njegovih intervencij se kaj kmalu pokažejo. Nepoučeni starši, zlasti v hribovitih predelih, so dostikrat sami v zadregi, kako bi pristopili k vzgoji svojega otro- ka, predvsem v občutljivi, pubertetni dobi. Šolski odbor je mislil tudi na to in organiziral predavanje o spolni vzgo- ji. Šolski odborniki so poskrbeli za kar najboljši obisk in mnogoštevilni starši so bili predavatelju (povabili so strokov- Clani šolskega odbora v Brasiovčah njaka-pedagoga iz Maribora) za korist- ne napotke zelo hvaležni. Mimo teh skr- bi šolski odbor (skiipno z DPM) še za druga, vsakovrstna predavanja in tako opravlja vzgojne naloge ne samo pri šolski mladini, temveč tudi pri starših. Šolski odbor v Brasiovčah razpravlja na svojih sejah tudi o uč«icih višjih razredov, ki zapuščajo šolske klopi. Po- veže se s starši, da skupno rešijo vpra- šanje, kam ibo njihov otrok usmeril na- daljnji korak. Ce je le mogoče, šolski odbor nekaterim učencem preskrbi tudi učno mesto. Za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pa se bori, da dobe primerne štiipendije za nadaljnjo izobrazbo. 2e nekaj let predseduje šolskemu od- boru v Brasiovčah napredni kmet Alojz Marvrt, ki ee zelo zanima za šolske ptro- bleme. Mladeni5ko živahnemu Lojzetu »mo se morali kar čuditi, ko smo izve- deli, da je to njegova šestnajsta funkci- ja. Kot je videti iz vseh uspehov šolske- ga odbora, jo opravlja tako uspešno, da zna preživeti še nekatero mandatno do- bo. Da pa je Lojze tudi dober kmet, po- trjujejo njegove lastne besede: »Jaz lju- bim zemljo in sram bi me bilo, če moje posestvo ne bi bilo lepše obdelano od drugih.c Končno tega sestavka ne bi mogli in smeli zaključiti ne da bi pri tako lepih uspehih šolskega odbora v Brasiovčah omenili tudi ime šolskega upravitelja, tovariša Kolarja, ki je glavni iniciator vseh nalog v zvezi z družbenim uprav- ljanjem v šolstvu na tem področju. Tesna vez med občino Jn ljudstvom na Šmarskem PREDSEDNIK SVETA ZA ŠOLSTVO IN PROSVETO PRI OBLO ŠMARJE, TOV. TONE KRAMAR: »NAŠE LJUDSKE SILE SO ZDRAVE IN VZPODBU- DNO VPLIVAJO NA RAZVOJ V SOLAH IN PROSVETI.« Večkrat sem slišal, da je na Šmar- skem prosvetna dejavnost zelo razgiba- na, da je tam šola, ki ima v republi- škem merilu najbolj življenjsko razvit pouk, da so tam ljudje, ki z lastnimi silami grade prosvetne dvorane. Lepo je bilo slišati, da so tudi v gričevnatem od- maknjenem svetu Šmarskega tako samo- iniciativni, da poleg pluga in lemeža ra- di segajo tudi po knjigah. Napotil sem se k predsedniku zdrniženega Sveta za šolstvo in prosveto tov. Tonetu Kramar- ju, ki sem ga našel na šolskem vrtu, ko je pionirjem kazal, kako se urejuje gre- dica. Ognjevito mi je pripovedoval • prosvetnem življenju v občini, da »em mogel dobiti jasno sliko šolskega in pro- svetnega življenja. Na Šmarskem je 12 šol in 12 šolskih odborov, v katerem so večinoma kmečki ljudje. Čeprav so doslej vedno v prvi vrsti reševali materialna vprašanja^pri šolah, saj so le-ta bila najbolj bole^, se sedaj zanimajo tudi za vzgojo in vsebi- bino pouka. Ljudje teže za tem, da bi v šole uvedli gospodinjski in gospodarski pouk ter tako šolo resnično približali svojstvenosti tukajšnjega življenja. Šol- ski obisk se je dvignil povprečno nad 95%, kar pomeni, da tudi v najbolj od- ročnih krajih danes pravilno cenijo šolo. Šolski odbori so delavni, učni uspehi v danih materialnih pogojih prav zado- voljivi. Občina po svojih močeh pomaga urejevati gmotne razmere v Šolah, saj je poix>lnoma obnovila šolo na Viršta- nju, kjer je zgradila tudi šolski vodovod, šolo v Olimju, osemletko v Šmarju pri Jelšah, vendar so potrebe tako velike, da jih popolnoma še ne bo mogoče ure- diti. Kmečka mladina se je doslej izpopol- njevala v petih kmetij skogospodarskih šolah, letos so pa ustanovili intematsko urejeno šolo v Jelšingradu, kjer je mla- dina iz vse občine, razen Elristan vrha, ki je imel samostojno šolo, bila pri po- uku mesec dni. Taka oblika je mnogo primernejša in cenejša, saj je pri jroki strokovni kader in tudi delo je enotnej- še. V občini Šmarje pri Jelšah imajo 7 Prosvetnih društev in 2 igralski druži- ni. Vsa društva živijo v skrontmih raz- merah, vendar so delavna in so reper- toarji dramskih družin na primerni vi- šini, saj so letos igrali v Pristavi »Krč- marico Mirandolino«, v Virštanju »Kra- lja na Betajnovi«. Presenetljivo pa je, da skušajo ljudje v Pristavi, Šmarju pri Jelšah in v Virštanju rešiti problem pro- svetnih dvoran s pomočjo občine z last- nimi silami. V Šmarju bodo gradili pro- svetno, v Pristavi prosvetno dvorano z zadružno sobo tako, da bodo adaptirali gospodarsko poslopje, a na Virštanju eo najbolj korajžni, ker se lotevajo gradnje obširnega Ljudskega doma, kjer ibodo kleti, dvorana, oder, garderoba, jedilnica in kuhinja. To ibo zares zgradba, ki bo predstavljala pravi Ljudski dom. Občina samoiniciativo ljudstva krepko podpira. Pristavi pa je podarila pop>olno kino- aparaturo. Posebno skrb posvečajo na Šmarskem pionirski organizaciji, ki s svojo dejav- nostjo veliko pomore k življenjskosti šo- le. Najboljši odred je v Podčetrtku, ki pod vodstvom požrtvovalnega šolskega upravitelja tov. Brile j a daje s tehničnim krožkom vzgled šolam v republiki. Po- sebno pozornost kmetijstvu in tudi teh- nični vzgoji goji odred v Pristavi ter v osemletki v Šmarju pri Jelšah. V večini primerih ljudje šolam in pre- sveti pomagajo, v Virštanju so ustano- vili celo delovni brigadi, ki bosta pro- stovoljno pomagali pri gradnji ljudske- ga doma. V prihodnosti bo nekje v Ob- sotelju zgrajena še ena popolna osem- letka, ki bo zajela prebivalstvo proti Kozjanskemu. Z razgledanostjo ljudstva raste tudi gospodarska moč in predsed- nik Kramar je dejal: »Naše ljudske sile so zdrave in vzpodbudno vplivajo na razvoj šolstva in prosvete. Preko delav- nih odborov je občina tesno povezana z ljudstvom in verujem, da bo to ljud- stvo v svojih naporih vztrajalo in v do- glednem času želo sadove dela v gospo- darstvu in prosveti!« Sotelski 2. MLADINSKI PREVSKI FESTIVAL PRVE OCENE . . . v nedeljo 19. aprila v Slov. Konjicah. Popoldne pisan živ-žav pred Domom kul- ture. Rdeče ovratne rutice govore, da gre za pionirsko prireditev. Na progra- mu je občinsko tekmovanje mladinskih pevskih zborov, prvo v okviru letošnje- ga okrajnega festivala mladinskih pev- skih zborov. Sicer so pa taki in podobni pevski festivali že tradicija v kulturni kroniki Slov. Konjic: pred vojno so ime- li dva, od osvoboditve sem pa je letošnji že tretji. Ob tej ugotovitvi se vsiljuje vprašanje o napredku. Napredek? V pevski kulturi vsekakor; tudi v množič- nosti; toda ob nezadostnem številu pe- vovodij, deloma tudi ob pomanjkanju ustreznega prostora. Tako znani Ijudsko- prosvetni delavec Stane Casl v pomenku pred pričetkom. Medtem se je dvorana napolnila. Se pozdravna .beseda predsednice obč. pio- nirskega sveta Slov. Konjice tov. Rav- nak Ančke in spored se je začel. Z odra se je razlilo mladinsko petje. Pesem ci- cibanov, pionirčkov in pionirjev. Osem zborov — enoglasnih, dvoglasnih in tro- glsisnih, za oko: osem pisanih vrtnih gredic. 20, 30, 50, nazadnje 85 pevcev, vseh pa 368, iz Konjic, 2ič, Stranic, iz Zreč, Vitanja pa spet iz Konjic, povedano v rimi ljubke pionirske-p^ni- ce, ki je povezala točko s točko. Kateri od teh zborov se je najbolj izkazal? Predsednik glasbene komisije prof. Egon Kune j ima besedo: »Kazalo je že, da bo mladinsko petje vsak čas zašlo na pot nazadovanja. Da bi ga rešili in spravili zopet na pravo pot napredka in poleta, smo se med dru- gim odločili tudi za festival. Tak festi- val smo sicer imeli že leta 1946, toda od tedaj so se prilike že zelo spremenile, iz objektivnih in subjektivnih razlogov tu- di ne vedno v korist mladinskemu petju. Konjiški festival je uspel bolj, kot se je moglo pričakovati: z odra je »zacvetelo in zažvrgolelo«. Pokazal je, da so prire- ditelji ubrali pravo pot. Podčrtati je tudi zanimanje za mladinsko petje, ki ga do- kazuje polna dvorana, nemajhno število nastopajočih zborov in dejstvo, da so Konjičani prvi organizirali letošnji fe- stival. — Ce bi komisija sodila le po prizadevanju, bi se glede jjrvoplasiranih ne mogla odločiti, zakaj iz vseh zborov ga je bilo čutiti v enaki meri; odločiti je morala še disciplina, intonacija, ritem, izgovorjava, ubranost. Upoštevaje vse to, so se na prva tri mesta uvrstili: zbor konjiške osemletke pod vodstvom Fran- ca Rozmana, zbor osemletk iz Zreč pod vodstvom Vilme Oblakove in zbor osnovne šole iz Stranic pod vodstvom Elze Gosak. uspeh v točkah: 84, 79 in 73 od 100 dosegljivih. Spored so zaključili združeni zbori iz Konjic, Vitanj in Zreč pod vodstvom Franca Rozmana. Še pripis kronista: Vsak nastopajoči zbor je moral odpeti po 2 obvezni pesmi (Pahor, Gobec za dvoglasni, Pregelj, Ku- har za troglasni zbor) in jk) 1 po lastni izbiri. Slednjo so izbirali največ med Pregljevimi skladbami. In — med diri- genti niso prevladovale tovarišice le po kakovosti, temveč tudi po številu. G. G. Ljubljanska Drama bo gostovala v Celju v programu gostovanj uglednih dru- gih gledališč na odru SLG v Celju bomo najprej pozdravili igralce drame Sloven- skega narodnega gledališča iz Ljubljane. Uprizorili bodo posmrtno dramo velike- ga ameriškega dramatika (»očeta mo- deme gledališke književnosti«) Eugena Gladstona O'Neilla Dolgega dneva po- tovanje v noč. Med vsemi letošnjimi uprizoritvama ljubljanske drame je ta vsekakor najix>membnejša — saj je predstavila občinstvu zadnje — in prav posebno dragoceno — delo tega velikana novejše dramske literature. Delo je iz- razito avtobiografsko, ker prikazuje v zgoščeni obliki (kot nakazuje že naslov, se vse dejanje drame dop>olni v enem dnevu) tragično napetost v družini mla- dega O'Neilla: časovno je drama postav- ljena ravno v tisti trenutek, iko se je mladi zanesenjak do kraja ovedel kritič- nega stanja svoje bolezni. 2ivljenjepisci vedo povedati, da je tik po tem spozna- nju — v bolnici za tuberkulozo — mladi O'Neill šele dognal v sebi poklicno in človeško zorenje. V napetem ozračju enega samega po- letnega dneva se razgrinjajo usode in medsebojni odnosi štirih ljudi: mati je morfinistka, ravno se je vrnila iz sana- torija z zdravljenja, da bi se odvadila sle; toda izkaže se, da je bilo zdravljenje brezuspešno. Oče se je iz najbolj revnih okoliščin otroštva prikopal do precejš- njega blagostanja, a trda mladost mu je pustila duševne sledove — strahovito stiskaštvo in sikopost, ki postaja družini usodna. Starejši brat je dobričina, a lah- koživec in brez življenjskih perspektiv. Mlajši brat (podoba pisatelja samega) je bolan in nima upanja, da bi ozdravel. — V tem morečem razpoloženju se po- kažejo ne samo razne nesrečne usode članov družine, temveč tudi globlje med- sebojne vezi in pogojenosti vseh teh zna- čajev. Osrednja osebnost drame ni samo mla- di Edmund Tyrone (podoba pisatelja O'NeiUa), temveč zlasti mati Mary: ta podoba je ena najbolj dognanih psiho- loških študij, izpopolnjena do zadnjih tančin in komaj opaznih, a tako po- membnih prelivov. To vlogo tolmači v ljubljanski uprizoritvi prvakinja Vida Juvanova. Vsa kritika je v en glas zatrjevala, da je ta kreacija ena naj- bolj dovršenihj kar jih je ta slovita umetnica ustvarila v zadnjih letih. To igralsko stvaritev prištevamo k najviš- jim dosežkom slovenske gledališke umet- nosti povojnih let. Poleg Vide Juvanove nastopajo še Edvard Gregorin (oče James Ty- rone), Andrej Kurent (mlajši sin Edmund), Boris Kralj (starejši sin Jamie) in Helena Erjavčeva (so- barica Cathleen). »Dolgega dneva poto- vanje v noč« je zrežiral ravnatelj drame SNG prof. Slavko Jan, sceno je zasnoval Sveta Jova novic. Ljubljanski umetniki bodo gostovali v Celju, na odru SLG v soboto, 3. maja 1958 zvečer. Vstopnice bo prodajala bla- gajna SLG. KRAMAR PRI DELU Z OTROKI V Pristavi se otroci pridno učijo ročnega dela. Pristava je sploh zelo razgiban kraj. Spoznavajmo svet In domovino" — nova oddaja Radia Ljubljana Radio Ljubljana uvaja nove mladin- ■ke oddaje »Spoznavajmo svet in domo- vino«, katerih namen je, omogočiti vse- stransko sodelovanje mladih ljudi. Te oddaje bodo razvijale in vzpodbujale za- nimanje mladine za najrazličnejša vpra- šanja s področja narave, družbe in člo- vekove misli. Te oddaje bodo na sporedu vsakih štirinajst dni v dvorani Sloven- ske filharmonije v Ljubljani. Prva od- daja »Spoznavajmo svet in domovino« bo 3. maja ob 20. uri. Nova oddaja bo v obliki nagradnega tekmovanja, v okviru katerega bo lahko sodelovala mladina do 25. leta starosti. Mladi sodelavci se bodo lahko sami od- ločili, ali bodo tekmovali v skupini treh tekmovalcev, ali pa sami, kar bo odvi- sno od tega, kako se bodo skupine med seboj dopolnjevale z ozirom na pozna- vanje snovi oziroma, če bodo tekmoval- ci sposobni, da se bodo tudi sami dobro odrezali. Tekmovalne skupine lahko se- stavijo politične in družbene organiza- cije, osnovne organizacije LMS ter na- selja, ustanove in podjetja, v katerih mladina živi in dela. Za začetna tekmovanja je Radio Lju- bljana razpisal program z naslednjimi temami: »Crni kontinent se prebuja«, »Slovenci med Pomladjo narodov in ver- sajskim mirom«, »Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov«, »Pesem ljubezni in pesem sovraštva — pesnik borbene mladine Kari Destovnik-iKajuh, »Rudno bogastvo naše domovine«, »In- dustrijski razvoj v Sloveniji po 1. 1945«, »Sodobna jugoslovanska književnost«, »Naša partizanska pesem«, »Pesem v ritmu«, »Iz povojnega repertoarja Ljub- ljanske opere« in »Šport«. Razpis s podrobno razlago tem in na- vedbo pogojev tekmovanja je Radio Ljubljana objavil v našem mladinskem tisku. Elektro mehanična delavnica Jože DoUnar Celje, Miklošičeva 2 Telefon 22-27 čestita delovnemu ljudstvu k prazniku dela! „ORTOPEDIJA" CELJE — STANETOVA 16 izvršuje vsa uslužnostna ter v stroko spadajoča dela po naj- sodobnejšem načinu. Se priporoča in obenem čestita k prazniku dela — 1. MAJU! Vsem delovnim ljudem čestita k 1. maju Kolektiv PLINARNA - VODOVOD - RAZ- SVETLJAVA CELJE, Ljubljanska cesta 29. APRILA — STEV. 16—17 5 STRAH Življenje na naš| vasi Usmerjalec življenske ravni na Kozjanskem je Rmetijska proizvodnja IX POGOVORA S PREDSEDNIKOM OBCiNE KOZJE, JOSKOM LOJENOM V občini Kozje so večji del le rebri in ■še izvzamemo skrajni vzhodni del pri Sotli, naletimo le tu in tam še na kak- šno ozko dolinico ali kotlinico. Skriti podzemeljski zakladi čakajo še na od- kritje, zato bo pri nas še dolgo usmer- jalec življenjske ravni kmetijska pro- izvodnja in bo bržkone pri tem tudi ostalo. Tako nekako je načel moje vpra- šanje predsednik občine, tovariš JoSko Lojen, ko sem se zanimal o načrtih no- vega ljudskega odbora. Naš občinski Svet za kmetijstvo je zelo prizadeven in ima tudi uspehe pri svoji dejavnosti, povezani zlasti z našimi kmetijskima zadrugami. Nima lahke naloge v prede- lu, kjer je način obdelave močno za- ostal. O tesnem sodelovanju naših kme- tovalcev z zadrugami bi bilo odveč go- voriti, ker že število članstva pove, da je le še majhen odstotek, ki še ni v za- drugi. Mladi zadružniki, ki so končali kmetijsko gospodarsko šolo, uspešno uveljavljajo v šoli pridobljeno znanje. Pri sestavi načrta za izboljšanje kme- tijstva smo tudi za letos imeli pred očmi dejansko zmogljivost. Precejšen del te- ga je že dovršen in prav nič ne dvomim, da bo letošnji delovni program presežen. Tako bo letos obnovljenih 30 ha vino- gradov, črni ribez bo zasajen na 25 ha, s hmeljem bo zasajene 33 ha površine, dosedanja površina lanu bo povečana za 30 ha, strnjeni nasadi jablan i>a bodo zavzemali 74 ha površine. Velikega pomena za nas bo tudi po- večanje plodne površine za preko 200 ha, m jo bomo dosegli z osuševalnimi in melioracijskimi deli. Z dosedanjo, pri nas udomačeno go- vejo pasmo nismo zadovoljni, zato uva- jamo sedaj simendolsko pasmo in bo nakupljenih 150 plemenic. Zanimanje za dobre molznice dvigujeta nndekami v Bistrici ob Sotli in v Kozjem, ki nudita našim živinorejcem kar lep vir dohod- kov. Zadruge bodo naročile tudi 100 ple- menskih svinj. Nekaj gnojnih jam so kmetje že zgra- dili, nekaj jih bodo zopet letos. Umna nega travnikov ima čedalje več privr- žencev, ker je pač podlaga lepi in rejeni živini samo dobra in obilna krma. Našim zadrugam manjka skladišč za poljske pridelke. Na občnih zborih so o tem dosti govorili, zlasti shramb za sad- je pogrešajo. Tudi pogozdovanja nismo zanemarjali, vendar je še precej pošev- nih kamnitih ploskev, ki jih bo treba kakorkoli pogozditi. Upajmo, da bo april kmalu slekel že- lezno srajco in privoščil našim oratar- jem svobodno gibanje na polju, je tov. predsednik na pol v šali zaključil najin pomenek in začel pogovor z drugimi ob- čani, ki so čakali nanj. Odkopavanje hmelja v Savinjski dolini je pri kraju. Zdaj napeljujejo žico in postavljajo hmeljev^j;e. Kmalu bo na svetlo pribodla zelena in grenka rastli- na, ki bo na jesen dala »zlat pridelek«. Obračun in shteplna občnem zboru Kmetiishe zadruge Prebold Pred kratkim je bil v Preboldu občni zbor Kmetijske zadruge. Udeležba je bi- la dobra. Po poročilu vodilnih funkcio- narjev in predsednikov raznih odsekov se je razvila živahna razprava. Govorili so o koristni pnjvezavi in sodelovanju zadruge in kmetov, o višjih hektarskih donosih, o regresiranju in umetnih gno- jilih, o perspektivnem načrtu, o elektri- fikaciji Reke nad Preboldom, o cestah in tudi o šoli so govorili. Sklenil pa so, da bo dala KZ Prebold precejšnjo finančno pomoč Rečanom za dokončno napeljavo električnega dalj- novoda, precejšnjo vsoto pa bodo dali tudi za popravilo krajevnih cest. Pred- log, da bi v Preboldu ustanovili otroški vrtec, ni prodrl. Mnogi so si bili edini, da je osemletna šola v tako mizernem stanju (saj je pouk kar v treh različnih zgradbah in bo verjetno spričo vedno večjega prirastka šoloobveznih otrok treba poiskati še četrto in peto zgrad- bo!?) da je vsekakor prej v sramoto kot v ponos tako industrijsko in kmetijsko razvitemu kraju kot je Prebold. Da je KZ pravilno gospodarila, kaže finančni promet, ki ga je bilo okoli sto milijonov. K. D. Nehaj izpod Donačhe gore Menda je malo krajev v naši lepi do- movini, ki so tako malo znani, kot je ravno Donačka gora. O njej se ne govo- ri in ne piše. Le redki zaidejo v ta ko- nec slovenske zemlje. Pa vendar imajo tudi tu ljudje svoje želje in načrte. In ena izmed teh njihovih želj se je pred kratkim uresničila. Dva dni pred volitvami je zagorela v neštetih hišah električna luč. Ko bi člo- vek mogel popisati to veselje! Vse po- poldne, vso noč, vso soboto je gorela luč. Baje je bilo tako svetlo, da je žarela •cela gora in nekateri so mislili, da »go- ri«. Že isto popoldne je Elektro-Celje predvajalo film o nesrečah v zvezi z •električnim tokom, ki si ga je ogledalo mnogo ljudi. Tudi radio je že zaigral v ■dvanajstih hišah. Marsikje so rekli, da niti ure zdaj ne rabijo več. Sele zdaj ljudje spoznavajo, koliko dela, požrtvo- valnosti in borbe je treba za tako delo. Tudi naša mladina ne spi. Pri elektri- ■fikaciji je tudi ona zavihala rokave in krepko prijela za delo. V zimskih me- secih je pripravila veseloigro »Dve ne- vesti«. Mnogo truda je morala vložiti, *aj so bili med igralci večinoma novinci. JMekateri med njimi so zaposleni v to- varni in pri železnici, od šole pa od- eš- na sekcija knjigovodij. -ek Drobne vesti od vsepovsod v Šmartnem ob Paki bodo letos po- pravili cesto, ki pelje s kolodvora v vas. Prav tako bodo uredili tudi vrtove, v katerih je bilo v poletnem času navadno več plevela kot rož ali zelenjave. Za to ureditev se je zavzela Ljudska tehnika. Smarčani so se zelo razveselili novice, da bo zobna ambulanta po enem letu spet obratovala. Zobozdravnik bo priha- jal dvakrat tedensko v Šmartno. V Laškem so na občinski seji Sveta Svobod in prosvetnih društev sklenili, da bodo 1. junija za člane prosvetnih društev priredili množičen izlet v Vele- nje. Predvidevajo kakih 400 udeležen- cev. Vse kaže, da bo Rifengozd dobil letos električno luč. V ta namen je zagotov- ljenih že 4 milijone dinarjev. Prav tako so v teku pripravljalna dela za elektrifi- kacijo naselja Lokavec. * V Laškem so nedavno ustanovili mo- ški pevski zbor, ki šteje okrog 60 članov. Zbor bo deloval pod okriljem o>bčinske- ga Sveta Svoibod in prosvetnih društev. * V Šoštanju so te dni zaključili ipouk na kmetijslčo gospodarski šoli. Oba let- nika je z uspehom dovršilo 19 gojenk. Na zaključni konferenci so zelo pohva- lili delo šolskega odbora in uspešno so- delovanje KZ. 14 slušateljev I. razreda večerne gim- nazije v Šoštanju je te dni uspešno opravilo izpite. Po tedenskem odmoru, bo začel s poukom II. razred gimnazije. Izpite bodo slušatelji opravili v jeseni. * V Slov. Konjicah je vseh 17 obisko- valcev večerne gimnazije položilo izpite in so pričeli obiskovati drugi razred. * V Slov. Konjicah so na p>ogorišču ža- ge lesnega obrata, ki je januarja zgore- la, že postavili zasilno žago. Popravili so tudi polnojermenik. Sedaj delajo v treh izmenah, da bi čimbolj zmanjšali izpad v času, ko žaga ni mogla obrato- vati. Orepševalno" turistična tribuna TOKRAT ŠTORE Store se lepo razvijajo. Razen žele- zarne, ki kaže hiter vzpon, tudi na Lipi raste novo naselje.... Stari del Štor, ob glavni cesti v Ro- gaško Slatino, pa je eno najbolj zane- marjenih naselij v našem okraju. Za- nemarjene hiše, napol porušeni plotovi, barake, šupe, stari napisi. .. Zaradi tega smo se informirali tudi pri pristojnih na občini v Celju, ki so povedali, da bo občina letos uredila levi del starega na- selja, od barak do nižje gimnazije. S tem bo storjen velik korak naprej. In če bi se k tej akciji priključila še pod- jetja, hišni sveti in hišni posestniki, bo- do Store letos prav gotovo lepše. Zato upajmo, da nam čez približno dva me- seca ne bo treba več opozarjati na za- nemarjeni predel železarskega naselja. NEKAJ ZA SANITARNO INŠPEKCIJO Ce zavijete za Glazijo po poti na La- vo, vam pred hišo št. 9 pot preseka od- padna voda; takšna, ki spada v zaprti kanal. Ta smrdljiva godlja izvira na dvorišču stanovanjske hiše ob Ljubljan- ski cesti, med kumiki in drvarnicami ter se čez omenjeno pot izliva v trav- nik .. . Kdo bo tisti, ki bo odstranil to leglo bolezni? In kdaj? ALI JE ZAMENJAVA PROMETNIH ZNAKOV ŽE REŠITEV? Se do nedavnega je prometni znak pred lesenim mostom če2; Ložnico v Medlogu (pred Joštovim mlinom) kazal, da lahko čez most vozijo vozila težka do 8 ton. Zdaj so ta znak zamenjali s takim, ki kaže — 2 toni. Zakaj? Most je že dotrajal, je razmajan, med plohi so široke reže... Po vsem tem kliče po temeljiti obnovi. Do sem je vse v redu. Toda .. zaradi zamenjave prometnega znaka, se promet čez ta most ni v niče- mer spremenil. Cez ta most še vedno vo- zijo kamioni, naloženi s težkimi vreča- mi moke in pšenice, čez ta most še kar naprej peljejo težka vozila, namenjena v Avtoobnovo. Ce bi vozniki motoraih vozil upoštevali novi prometni znak, potem bi lahko čez ta most vozili kveč- jemu manjši osebni avtomobili, vsi osta- li pa, ki so namenjeni v mlin in Avto- obnovo, bi se morali obrniti. Ker pa se to ne dogaja, bi bilo le prav, da pri- stojni organi vendarle popravijo most in omogočijo normalen promet za vsa vozila, sicer bo na tem mostu preveč »prekrškov« . .. Zamenfava stanovania Maribor • Celje Enosobno stanovanje (soba, kuhinja in pritikline) v Mari- boru zamenjam za enako v Celju. Stanovanje je udobno, pritlično in ima poseben vhod iz vrta. Vprašati v Celjski tiskarni. KRATKA VEST Kakor že vrsto let, tako se tudi letos likovna sekcija ŽPD »France Prešeren« pridružuje splošnim proslavam 1. maja s tem, da prireja razstavo slik in gra- fike. Težliemu delavcu - izdatno hrano Komisija za prehrano pri delavskem svetu Železarne Štore je te dni razprav- ljala o poslovanju tukajšnje menze. V njej je trenutno aboniranih na celodnev- ni obrok 80 oseb, na dva obroka (kosilo in večerjo) 80 oseb, samo na kosilo pa 100 oseb. Celodnevni obrok stane 155 dinarjev. Menza posluje v prostorih provizorija,^ ki je bil do leta 1956 last gradbenega podjetja »Beton« iz Celja. Železarna je ob prevzemu lokal preuredila tako, da imajo zdaj 3 sodobne gostinske sobe, kuhinjo in točilnico (šank). Nabavila so nov inventar in pribor. Železarna je menzi dodelila tudi zemljo za pridelo- vanje povrtnine dn zelenjave. Abonenti imajo zato v poletnih in jesenskih mese- cih pestro izbiro, pozimi pa zelenjave primanjkuje. Prav bi bilo, da bi tudi Store dobile trgovino z zelenjavo ter vrtnarijo s toplimi gredami. Pod okriljem menze jKjsluje tudi bife, ki pa je majhen ip neprimeren. Delav- ski svet je za to odobril potrebna de- narna sredstva in bodo ,po vsej verjet- nosti nov bife zgradili še letos. Z domačo pekarno menza in njeni abonentje niso povsem zadovoljni. Kruh je slabši kot v Celju, dostikrat pa ga tudi zmanjka. Menza vse potrebščine za prehrano prevaža z navadnim ročnim vozičkom, kar gotovo ne odgovarja sanitarnim predpisom. Nujno bo zato nabaviti tri- cikel ali ijoltovorni avto za te namene. Z vsemi temi pomanjkljivostmi je ko- misija seznanila DS in sindikalno po- družnico in predlagala ustrezne sklepe za izboljšanje. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNO- PROSVETNIH DRUŠTEV Kulturno^prosvetno društvo Zagrad je postavilo pred nekaj dnevi na oder ko- medijo »Košček sreče«. Nastopajoči so podali posamezne like prav zadovoljivo, zlasti tov. Sivčeva. Potrebne rekvizite in kulise je izde- lal tovariš Nande Stegu, za kar se mu društvo najlepše zahvaljuje. Preteklo nedeljo so gostovali v Storah »Veseli kompoljski fantje« — odsek kul- turno-prosvetnega društva Cvetke Jeri- nove — z glasbeno, pevsko in folklorno skupino. Posebno lepo so zaplesali fant- je in dekleta narodne plese. A. S. Đružinslia tragedija zaradi pijače Lani, 28. decembra se je zgodil v Zdo- lovski gori ■ pri Slovenskih Konjicah pretresljiv zločin. Gospodinja Ana Ki- drič je po majhnem prepirčku z nožem ubila svojega moža Jožeta Kidriča, ki je kmalu po dogodku podlegel ranam. Pred dnevi se je storilka zagovarjala za uboj moža pred senatom petorice Okrožnega sodišča v Celju. Sodišče jo je spoznalo za krivo ter jo za na even- tualno naklepni uboj obsodilo na 6 let strogega zapora. Ana Kidrič v vasi ni bila priljublje- na. Večkrat je bila močno vinjena. Mno- gokrat tudi tako, da ni mogla stati na nogah. Priče so izpovedale, da hiše ni držala v redu in da je nasploh zanemar- jala svoje gospodinjske dolžnosti. Ra- zen tega je bila tudi nasilna in uporab- ljala prostaške izraze. Zanimivo je dej- stvo, da se je pijači vdinjala že v rani mladosti — pila je celo že v predšolski dobi. Psihiater dr. Zalokar, ki jo je pre- geldal, je ugotovil, da gre za kroničnega alkoholika s psihopatskim! motnjami — ter da je dejanje storila v afektu, ko ji je prištevnost bila bistveno zmanjšana. V normalnem stanju bi tak majhen pre- pirček ne bil mogel izzvati tako hude reakcije. Dva litra vina in pol litra žga- nja so storili v tem primeru svoje. Ob- toženka je brez pravega vzroka, kot neumna zabadala z nožem moža — za- bodla ga je sedemkrat. Sodišče je upoštevalo vse okolnosti ter jo z ozirom na bistveno zmanjšano ipri- števnost relativno milo obsodilo — na 6 let strogega zapora. Mimo zločina in kazni je v tem pri- meru bistvena ugotovitev, da je zgolj zaradi pijače uničena družina. Oče je pokopan, mati bo šla v zapor, štirinajst- letni sin pa je ostal brez doma. Mnogo je še primerov, kjer bi se ob tej dru- žinski tragediji morali zamisliti. Mor- da bo kdaj p>ozneje j>ri njih isti konec. NEZADOSTNA KONTROLA — POGOJ ZA PONEVERBO Po dveh prekinitvah je pred dnevi bi- la zaključena tudi obravnava zoper biv- šo blagajničarko kmetijske zadruge Ve- lenje Julko Skorjanc. Obtožnica ji je očitala, da je v večjih zatajitvah uporabila zase preko 156 ti- soč dinarjev iz blagajne KZ. Obtoženka je na prvih obravnavah tajila dejanje in trdila, da je obstajala možnost, da ji je denar jemal kdor koli od sodelav- cev. Pri tem je zlasti obtoževala bivše Vodilne uslužbence zadruge. Po prvi prekinitvi obravndve so preiskovalni or- gani poizvedovali tudi v tej smeri. Pre- iskava pa ni dala kakih bistvenih spre- memb. Njena prejšnja delna priznanja in nekatere nove podrobnosti so potrdili, da gre za poneverbo — ob kateri pa se vleče vrsta okolnosti, ki pričajo, da te- daj poslovanje v KZ Velenje ni bilo ta- ko kot bi moralo biti. Senat jo je spoznal za krivo in jo za poneverbo omenjene vsote in ponareja- nje listin obsodil na 1 leto strogega za- pora. Med olajševalne okolnosti so šteli zlasti, da je dejanje storila v zelo sla- bem gmotnem položaju — ko ji je mož bil brez zaposlitve ter da je bila kon- trola poslovanja v zadrugi skrajno po- manjkljiva. Upoštevali so tudi dejstvo, da si prvi višek ni prilastila sama, tem- več da so si ga uslužbenci razdelili. SOVRAŠTVO, KI PRESEGA MEJE Te dni se je pred Okrajnim sodiščem v Celju zagovarjala delavka Marija Sa- lej, doma iz Creta pri Celju. Obtožena je bila krive ovadbe. Salejeva je bila že dalj časa v sporu z Angelo Oprešnik. Zaradi žalitev so se tudi tožarile in bile v razžalitvenih tož- bah obsojene. Salejeva pa še ni bila za- dovoljna. Obtožila je Oprešnikovo, da ji je ukradla žensko jopico ter ustrezno ovadbo predložila varnostnim organom. Izkazalo pa se je, da je njena ovadba bila izmišljena z namenom, da bi škodo- vala Oprešnikovi. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na denarno ka- zen. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 12 (14—18); čebula 40-50 (50—100); česen 160-200 (160—200); fižol v. 90—100 (70 do 100); fižol n. — (50—70); solata 190 (200—300); cvetača 90' (—): špiinača 100 (100—200); radič 100 (100—300); motovileč 60 — 80 (100—200); regrat — (100—200); zelje rib. 40 (40); pesa 30-40 (40-60): peteršilj — (70—100); korenjček 40 (20 do 80); koleraba — (30—40); hren — (150-200); kis — (30-40); por 40 (40—60); redkev - (30 do 40); redkvica 100 (100); slive suhe 280 (—); gobe suhe — (1600); orehi celi 250 (240); orehi luš. 750 (—); rozine 440 (—); mandeljni 1400 (—); limone 270 (—); oraš;d! 360 (—); ribe — (180); jabolka 110 (80-150); mleko — (36); skuta - (160); smetana — (240); maslo — (500—540); kokoši — (500—700); zajci — (300); jajca 15 (12 do 16); koruza — (45—50); pšenica — (50); rž 38 (40); kumare kisle — (120); gobe sivke — (80-120); banane 330 (-). gibanje prebivalstva v času od 12. do 19. aprila 1958 je bilo ro- jenih 2 dečkov in 33 deklic. Porinili so se: Blaž Lilija, radio-mehanik in Ljudmila Les- kovar, bolniška strežnica, oba iz Celja. Franc Kojnik, poljski delavec iz Trnovelj in Marija Golavšek, poljska delavko iz Lokrovca. Danilo Fcrjanc, kurir iz Trnovelj p. Celju in Ana Jug, perica iz Celja. Aleksander Javoršck. knjigovez iz Celja in Stanislava Novak, blagajničarka iz Marija Gradca. Frančišek Cuk, delavec in Bronislava Cuk, delavka, oba iz Celja. Anton Vodeb, vodovodni instalater, delavec iz Celja in Neža Stanovšek, trgovska pomočnica, iz Les- kovca. Slavko Železnik, trgovski pomočnik iz Družmirja in Nada Pobec, vrtnarica iz Pod- gore. Jožef Recko, pečarski pomočnik in Pav- lina Šibane, natakarica, oba iz Celja. Srečko Lubej, predmetni učitelj Jz Štor in Helena Ja- klič, bančna uslužbenka iz Celja. Ivan Ajlec, str. ključavničar iz Maribora in Jožefa Teich- meister, prodajalka iz Štor. Umrli so: Ivan Poklič, invalid, upokojenec iz Strmca pri Vojniku, star 49 let. Jera Kos, gospodinja IZ Celja, stara 68 let, Rudolf Boršič, invalid, upokojenec iz Gornjega Brezna, star 80 let. Ja- kob Kaučič, osebni upokojenec iz Celja, star 64 let. Aleksandra Štirn iz Gorice pri Petrovčah je iz neznanega vzroka pila strup. Prepeljali so jo v bolnišnico. Poškodbam je poprej na domu podlegla. Franc Kmetec iz Zagrada se je pri delu v Cinkarni opekel po telesu. Pri padcu si je zlomil roko in nalomil rebro Franc Škorc dz Kačjega dola pri Rogaški Sla- tini. Pri vožnji s konji je padel pod voz Franc Pečnik iz Dobrave. Zlomil si je nogo. Pri hišnem prepiru v Selcah sta bila z no- žem zabodena v roko Jože in Neža Bezenšek. Pri vožnji z motorjem je padel v obcestni jarek Jože Pečenko iz Šentjurja. Dobil jc po- škodbe na glavi. Katica Jelen iti Silva Cestnik, zaposleni v Tovarni keramičnih izdelkov v Libojah, sta se pri delu zastrupili s plinom. Zdravita se v celjski bolnišnici. Štiriletna Vida Zalokar iz Ostrožnega se je poparila z vročo kavo. Pri padcu sta si zlomila nogo Martin Cevzar iz Letuša in Marija Hren iz kasaz; Danica Kronovšek iz Topovelj pri Braslovčah je padla pod kmečki voz, Miha Obrez iz Zagrada pa si je zlomil nogo pri delu. 29 APRILA — STEV. 16—1' 7 STRAIT Šport * šport * špor|; * šport * šport Pred praznikom naše mladine v mesecu maju bo vsekakor toliko pomembnih prireditev in tekmovanj na področju telesne vzgoje in športa, da bodo pritegnila na tisoče naše mladine. Uvod v te veličastne prireditve bo vse- kakor tra41cionalna »Štafeta mladosti«, ki bo potekala v območju okraja 8. ma- ja t. 1. v dopoldanskih urah. Prireditev je vseljudskega značaja in bo brez dvo- ma pritegnila na tisoče mladine iz šol, tovarn, partizanskih, športnih, strelskih in planinskih društev, gasilcev, obvez- nikov predvojaške vzgoje in JLA. V celjskem okraju so že ustanovljeni okrajni in občinski štabi za izvedbo tega teka. Po dosedanjih pripravah sodeč bo letošnji tek skrbno pripravljen. Obe o- krajni progi, ki vodita iz mariborskega okraja — ena iz Doliča na Velenje—Šo- štanj, Gorenje—Mozirje—Gornji grad in preko Črnivca v ljubljanski okraj, dru- ga pa iz Slov. Bistrice— Slov. Konjice— Vojnik Celje, Laško—Rimske Toplice proti Zidanemu mostu v trboveljski okr. — bosta imeli tolikšno število lokal- nih prog, ki bodo zajemale domala vsa naša naselja in kra"e. V vseh večjih krajih bodo priredili štafeti svečane sprejeme. Vse kaže, da bo v letošnji šta- feti, ki šteje v celjskem okraju preko 350 km, sodelovalo okrog 6000 mladih tekačev! To bo za uvod v letošnjo se- zono številnih športnih tekmovanj in prireditev brez dvoma najbolj množična telesno-vzgojna manifestacija v našem okraju. Na sam praznik mladosti — 25. maj— ki velja za praznik organizacije Parti- zana, pripravljajo društva Partizan v celjskem okraju svečane akademije in proslave, ki bodo na predvečer Titovega rojstnega dne. Praznik mladosti pa bo- do vsa društva Partizan praznovala z izleti v naravo. Okrajna aveza Partizan Celje pripravlja I)oseben načrt za izved- bo teh izletov. Društva iz območij posa- meznih občin se bodo zbrala v pomemb- nih krajih iz NOV, kjer bodo partizan- ski mitingi. Ob tej priložnosti bodo mla- dini posredovali borci resnične zgodbe iz borb v posameznih občinah. Tako so planirani izleti v planinske predele, kjer S8 je prebijala XIV. udarna divizija, kjer je bila ustanovljena Celjska četa, kjer so bile partizanske tiskarne, bol- nišnice itd. Takih terenov je v celjskem okraju na pretek. Odlični rezultati ob pričetku sezone Ob nedeljski otvorUvi atletske sezone v Ce- lju je b!lo doseženih že kar precejšnje število vrhunskih storitev. Pa se ustavimo najprej ob najbolj razveseljivi uffotovitvi. Vrsta »neznanih« talentov se je pojavila na atletski stezi in je dosegla brez atletske opreme — bosonoga — -odlične rezultate. Ta ugotovitev velja zlasti za brata Suppanza, ki sta na 100 m tekla 11,8 in 12.0, NIko pa je na 300 m dosegel prav tako za 7,ačetnika odličen rezultat '59.3! Že znani atleti in atletinje — Lorger, Lešek, Š'kovec in Celeš- aik — so bili najuspešnejši. RAZGIBAINOST V CELJSKEM GARNIZONU V počastitev VII. kongresa ZKJ je Celjska garnizija na svojem poligonu izvedla atletsko tekmovanje. Najboljše rezultate so doisegli: 10» m — M'lutinović 12.5, Pavlica 12.6, Badrov 13.00, 200 m — Badrov 29.0, Marinković 30,0, Pavlica 30.2, 400 m — Doblc 65, Zelunaki TO, Seg 70. 1000 m — Duric 5.12, Ciglenec 3.16, Keči 3.17, 2000 m — Berenc 6.54, Dodić 6.56, Marinković 4.57. daljina — Cobič 5.15. Milinković 5.00, Ma- tovič 4.85, krogla — Barbarić 12.15, Jelić 11.03, Koso 9.75, tek čez zapreke — Berenc 2.12, Ba- bic 2.19 in Simič 2.25. Košarka: PRICETEK SLOVENSKE LIGE Moška in ženska ekipa ŽSD Celja sodelujeta letos v enotni slovenski ligi. Start v I. kolu prvenstva je bil uspešen za Celjanke, dočim je moška ekipa, močno pomlajena, utrpela poraz. Svoboda (Vič) je premagala Celje z 81:46 (33:27), srečanje ženskih ekip istih društev pa je bilo uspešno za Celjanke s 33:8 (18:1). Kegljanje: ODLIČEN REZULTAT MARINCKA Na republiškem prvenstv« za posameznike so se prav dobro uveljavili trije tekmovalci Beto- na — MarLnček, Lubej in Zagore, ki so se v močni konkurenci. 72-tih tekmovalcev uvrstili za nastop na državnem prvenstvu. Od vseh je bil najuspešnejši Marinček, ki se je v celotni raz- vrstitvi uvrstil na častno 5. mesto v Sloveniji. V prvem nastopu je dosegel visoko številko S94 podrtih kegljev! Rezultati najbolje plasi- ranih Celjanov: Marinček 1713, Lubej 1683 in Zagore 1653. jVogomet: ZMAGI CELJA IN KLADIVARJA Nedeljsko prvenstveno kodo je bilo zopet za nadaljnjo uvrstitev pri vrhu lestvice zelo po- membno za Kladivarja in Celje. Kladivar je na domačih tleh dosegel proti Zagorcu sicer ble- stečo zmago 5:0 (2:0), vendar je izpustil iz rok izredno priložnost, da bi goste odpravil z dvo- številčnim rezultatom. Rakova rana nogome- tašev Kladivarja je napadalni kvintet, ki pre- življa globoko krizo in je tudi na nedeljski "tekmi bil več ali manj v »agonijs«. Človek kar razumeti ne more. če gleda potek igre izza ba- riere (kar je vsekakor mnogo laže kot pa igrati na igrišču!), da nap'adalci tu in tam ne morejo poslati žoge celo v prazen gol . . . Pustimo na- daljnjo krlfko — točke so ostale doma. Strelci golov so bili — Kokotec 2, Kvartič, Posinek in Sega. Ker je tekmovalna komisija VMC lige ugodno rešila protest Kladivarja na iz'd sre- čanja v Varaždinu proti Slobodi in tekmo re- gistrirala s 3:0 zaradi napačne registracije ne- kega varaždinskoga igralca, se je Kladivar utrdil do nadaljnjega na 2. mestu v tabeli. Mo- štvo 2SD Celja je proti Rudarju iz Hrastnika na hrastniških tleh doseglo tesno zmago 5:4 in s tem zopet 2 dragoceni točki. t«r še nadalj- nji stik z vodečo grupo na vrhu tabele CNP lige. V Rogatcu so se domačini morali zadovo- ljiti z neodločenim izidom 2:2 s Partizanom iz Šoštanja. Kovinar je tesno podlegel v Zagorju z 1:2 proti Proletarcu, z istim rezultatom so Velenjčani poraženi zapustili igrišče Bratstva v Hrastniku, enajstorica Olimpa pa je v srečanju s Slogo v Trbovljah iztrgala z 1:1 dragoceno točko. Po VI. kolu spomladanskega prvenstva v tej ligi velja pripisati, da rešuje čast udele- žencev iz celjskega okraja le moštvo ŽSD Ce- lja, ki je s Proletarccm na 3. mestu, vsa ostala moštva pa so še vedno strnjena na začelju lestvice! V CELJU STA SE MLADINSKI MOŠTVI KLA- DIVARJA IN OLIMPA RAZŠLI S 5 : 2 Odbojka: OKRAJNO PRVENSTVO SREDNJIH IN STRO- KOVNIH ŠOL Na okrajnem šolskem prvenstvu v odbojki je nastopilo 7 mladinskih moških in 4 ženske eki- pe. Pri moških je muhasti žreb zbral v eni sku- pini kar tri kvalitetna moštva.: 1. gimnazijo, ESŠ in učiteljišče. Tu je bilo videti res kvali- tetne igre. V IL skupini nas mladinci niso za- dovoljili. Pokazali so povprečno znanje. Vrstni red po skupinah: I. skupina: 1. IKŠ, 2. Steklarska šola Rog. Slatina, 3. IL gimnazija, 4. Šola za trgovske učence. H. skupina: 1. I. gimnazija, 2. ESŠ, 3. Učite- ljišče. V finalu je ekipa I. gimnazije brez težav osvojila naslov prvaka v srečanju z IKŠ v dveh setih, industrijsko steklarska šola iz Rog. Sla- tine se je uvevljavila z zmago 2:0 proti ESŠ na 3. mesto, II. gimnazija pa z zmago 2:0 nad ■čiteljiščem na 5. mesto. Pri mladinkah je brl vrstni red naslednji: 1. Učiteljišče. 2. ESŠ, 3. T. gimnazija, 4. 11. gini- ■ azija. Mladinke učiteljišča so bile najbolje pripravljene in so premagale vse svoje na- sprotnice, le v srečanju s 1. gimnazijo so od- dale 1 seti NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Velenje ob 15,30 — PARTIZAN-RUDAR : PROLETAREC -Šoštanj ob 15,30 — PARTIZAN : OLIMP Store ob 15,30 — KOVINAR : BRATSTVO (Rogatec) Delo st;efoi; v zalshi občini Svet za industrijo in obrt pri žalski občini je posvetil doslej največ pozor- nosti tistim gospodarskim organizaci- jam, ki so zašle v težave. Kot prvo je obravnaval stanje v Keramični indu- striji Liboje. Kljub zalaganju tega ko- lektiva je podjetje zašlo v težave zaradi iztrošenosti in zastarelosti strojev. Pod- jetju pa manjka tudi strokovnega kadra. Na priiix)ročilo Sveta je delavski svet že začel obnavljati podjetje. Svet je v času svoje štirimesečne de- javnosti že izdal več ukreix)v za izbolj- šanje stanja v obrti. V Šempetru so ustanovili obrtno delavnico »Mesnica Šempeter«, prav tako tudi v Preboldu. Ker zasebna obrt v žalski občini ne mo- re zadovoljiti vseh potreb, bo svet stre- mel, da se ustanovijo potrebna sociali- stična obrtna podjetja. Svet za delo je preko zbora proizva- jalcev zahteval revizijo i>remij v neka- terih (podjetjih žalske občine, kjer pre- melje niso bile v skladu z doseženimi uspehi. Svet za komunalne zadeve je na pod- lagi upravičenih volivcev v žalski občini sklenil, naj bi letos nadaljevali gradnjo sav'n:s.kega vodovoda na odseiku Tabor —Gom l?ko—Braslovče ter v Grižah. Svet dalje meni, da bi letos nadaljevali z elektrifikacijo v Brnici—Liboje, Za- bukovca-—Sončni hrib, Matke—IVIrzlica, Marija Reka in Loke—Smiklavž. Ta na- selja naj bi letos imela prioriteto, saj so ljudje v teh krajih v času NOV naj- več žrtvovali. Razen tega bo Svet posvetil posebno pozornost vzdrževanju občinskih cest, v načrtu je tudi zgraditev nove ceste od Sešč do Šempetra. Poleg teh del bodo letos uredili še javno irazsvetljavo tam, kjer ,bo posebna komisija ugotovila, da je najbolj potrebna, obnovili perišča itd. V Velenju spet pojo lopate Preteklo nedeljo se je v Velenju na zborovanju, ki ga je sklical štab za pro- stovoljne delovne akcije pri SZDL, zbralo preko 500 ljudi. Tovariš Peter Sprajc je razložil navzočim vse akcije, ki jih nameravajo izvesti v letošnjem letu. Do 1. maja naj bi bila urejena oko- lica stanovanj in 3 nova otroška igrišča. Po 1. maju pa bodo regulirali Pako do mostu v Velenju, v dolžini 250 m. Poleg tega bodo uredili še nekaj poti. Zborovalce je pozdravil tudi predsed- nik občine, tovariš Ravljen, ki je po- udaril, da je prostovoljno delo v Velenju FKistalo že tradicija, ki spreminja mesto v cvetoč vrt. Delovno vnemo zboroval- cev je stopnjevalo še praznično vzdušje, ki so ga povzročili zvoki rudarske godbe. Na izobešeni skici si je vsak delovni prostovoljec lahko ogledal načrt prosto- voljnih del. • ŠMARTNO V »BLATNI DOLINI« Smarčane v Rožni dolini menda prav nič ne motijo njihove zanemarjene in blatne poti v središču vasi. Motorist, ko- lesar, pa tudi pešec se le s težavo pre- bijeta skozi to blato. Prizadevni doma- čini v drugih vaseh si take pomanjklji- vosti sami odpravijo in ne čakajo, da jim to uredi občinska komuna. Čuvajmo gozdove pred požari! Gozdovi so za naše socialistično gospodarstvo zelo pomembni. Ti nam ne dajejo samo les, ki se uporablja mnogokje v gospodarstvu, temveč blagodejno vpliva na splošne klimatske, zdrav- stvene, turistične in ostale razmere. Ko ocenjujemo vsestransko važnost našib go- zdov, moramo stremeti tudi za zaščito gozdov pred največjim sovražnikom — ognjem. Ce pregledamo statistiko gozdnih požarov, vi- dimo, da se ti po številu vsako leto stopnju- jejo. V letu 1957 je bilo v celjskem okraju 32 gozdnih požarov. Vzrok teh požarov je bil v 22 primerih malomarnost in neprevidnost in t 10 primerih igra otrok z ognjem. Povzročena škoda, ki je nastala zaradi požarov znaša preko 5,000.000 dinarjev. Nastala škoda pri tem šte- vilu gozdnih požarov je zelo majhna, če pri- merjamo, da en požar lahko napravi več deset- milijonsko škodo, če ni pravočasno omejen. Za- to moramo stremeti za tem, da z vso odgovor- nostjo preprečujemo gozdne požare. Da bomo lahko obvarovali naše gozdove pred požari, moramo vedeti predvsem naslednje: V času od 1. marca do 15. novembra je z zakonom prepovedano v gozdovih in njihovi bližini kuriti. Lahkomiselno in neprevidno odmetavanje ne- ugašenih cigaretnih ogorkov in vžigalic, nepre- vidnost in malomarnost izletnikov, gozdnih de- lavcev, nabiralcev gozdnih sadežev ter igre otrok z ognjem, povzročajo številne gozdne požare. Da bi zaščitili gozdove pred požarom, je dolž- nost slehernega državljana, da takoj pristopi h gašenju, kjer koli opazi požar in takoj ob,- vesti bližnje prebivalstvo, postajo LM ali naj- bližnjo gasilsko enoto. Da bi preprečili po otrokih povzročene po- žare, ki jih ti povzročijo v 30 odstotkih, je nujno pristopiti k vzgoji otrok tako v šoli kot doma. objave In oglasi* objave in oglasi OBVESTILO VSEM INVESTITORJEM STANO- VANJSKIH HIŠ Vse investitorje stanovanjskih hiš opozarja- mo, da upoštevajo najnovejše predpise v Ured- bi o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzor- stvu nad to gradnjo. Uredba je bila objavljena dne 16. aprila 1958 v Uradnem listu FLRJ št. 15-240/1958 in je že OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in ko- manalne zadeve DVE POJASNILI NA ČASOPISNO KRITIKO Vprašanje preimenovanja ulic pristojni orga- ni že rešujejo in bo do konca tega meseca pred- log o imenovanju ulic dan v javno presojo. Tako bo tudi rešeno preimenovanje Vošnjakove odnosno Linhartove ulice in ostalih ulic in tr- gov. Lesenega mostička na Sp. Hudinji ob novem mostu zaenkrat ni mogoče podreti, ker je na tem dbjektu položen važen telefonski kabel. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in ko- munalne zadeve OPOZORILO LASTNIKOM IN UPRAVNIM ORGANOM ZEMLJIŠČ Obveščamo vse lastnike in upravitelje zemljišč v katastrskih občinah Medlog ter Ostrožno, da takoj zamejičijo parcele z betonskimi ali kam- nitimi mejniki, nikakor pa ne z lesenimi količ- ki, ker bo letos Geodetski zavod nadaljeval z izmero v tem predelu. Kdor tega ne bo izvršil, bo kaznovan po čl. 38 Uredbe o zemljiškem katastru z denarno kaz- nijo do 10.000 din ali s 30 dni zapora. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in ko- munalne zadeve SPOROČILO Sindikalna podružnica gospodinjskih pomočnic v Celju sporoča, da bo sestanek članic podruž- nice v četrtek, 8. maja ob 16. uri v sindikalni dvorani na Okrajnem sindikalnem svetu. Ker je sestanek zelo važen, vabimo članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. RAZPIS SLUŽBENIH MEST Celjska mestna hranilnica razpisuje dve služ- beni mesti in sicer referenta za kredite in re- ferenta Za posojila. Potrebna je popolna sred- nja šola. Kandidati z bančno prakso imajo pred- nost. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE OBVESTILO Podjetje AVTOBUSNI PROMET CELJE obve- šča, da obratujejo avtobusne proge dne 1.. 2. in 4. maja po nedeljskem voznem reinirna{. ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v mostu za dvosobnega. Vprašati: Bcrnclćerjeva 12/1 (Prej Pod Kal vari jo). KDOR ini preskrbi sobo in kuhinjo v Celju, niu dam nagrado 50 tisoč dinarjev. — Vprašati \ upravi lista. UPOKOJENCA ali vdovca želim spoznati. Sem osamljena in imam lepo posestvo na sončni legi. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Resno«. KINO UNION CELJE Od 29. 4. do 3. 5. — »Dosire«, ameriški barvni C'incmascope film. Od 4. do 6. 5. — »Smo ljudje ali kaplarji«, ita- lijanski film, komedija. Od 7. do 10. 5. — >Belolaska«, kitajski film. Dne 4. 5. — matineja: »Milijoni na otoku«, ju- goslovanski film. KINO METROPOL CELJE Od 1. do 4. 5. — »Junaki Sherwoodskega gozda«, angleški barvni film. Od 5. do 8. 5. — »Onstran v gozdu«, ameriški fibn. Od 9. do 12. 5. — »Okrevanje«, nemški film. Torek, 29. aprila 1958 5.00—11.23.00 Prenos sporeda RL Sreda. 30. aprila 1958 5.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Prenos odkritja spomenika padlim bor- cem iin žrtvam fašističnega terorja v Celju IS.OO—23.00 Prenos sporeda RL Četrtek, 1. maja 1958 6.00—23.00 Prenos sporeda RL Petek. 2. maja 1958 6.00—21.00 Prenos sporeda RL Sobota. 3. maja 1958 6.00—1435 Prenos sporeda RL 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—23.00 Prenos sporeda RL PRODAJALNA KONFEKCIJE „VflRTEKS" Celje, Prešernova ul. 8 čestita svojim cenjenim strankam in delovnemu ljudstvu k 1. maju! Trgovskega pomočnika prodajalca za bencinski servis, sprejme takoj »PETROL«, Celje. Ljudska restavracija Celje čestita svojim cenjenim gostom in delovnemu ljudstvu k prazniku dela — 1. maju! Velenšek Mihael Elektroinstalaterstvo CELJE, Mariborska 8 Izvršujemo vsa instalacijska in v stroko spadajoča dela ter -popra- vila jakega in šibkega toka v me- stu in rta deželi. Delo solidno, strokovno in po zmerni ceni. Čestita svojim cenjenim strankam k pj-azniku dela — 1. maju. Trgovina z živili „SAVICA" Celje, Trg V. kongresa 10 čestita k 1. maju. Cene konkurenčne,, postrežba so- lidna! Za obisk se priporoča ko- lektiv. „IDRO" CELJE Tovarna finomehanike Žiro račun pri Komunalni banki 62-KB-1-2-375, telefon 2139 Opremljamo foto-laboratorije za fotografijo in fotokemigrafijo. Izdelujemo risalne mize v treh ve- likostih ter v ta namen spadajoča in ostala dela finomehanike. Finomehanična delavnica DOMINIK GROBELNIK Celje, Tomšičev trg Vam popravi pisalne stroje, ra- čunske stroje, nalivna peresa in pisarniške stroje vseh vrst. Vsem svojim strankam čestita k 1. maju! CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Krvavi čikaški dogodki Krvavi čikaški dogodki 3. in 4. maja 1868, ko se je policija znesla nad deset tisoč delavci, ki so 1. maja začeli stav- kati, predstavljajo neposredni povod za praznovanje tega največjega delavskega praznika. 2. maja zvečer so stavkokazi ob podpKDri policije napadli zborovanje stavkajočih. Policaji so streljali in šest delavcev je padlo, nad petdeset pa je bilo ranjenih. Naslednjega dne so mno- žice protestirale proti nasilju na čikaš- kem trgu Hymarket. Ko so se zboroval- ci razšli in je na trgu ostalo še kakih pet sto ljudi, je ix)licijski komisar uka- zal, naj zborovanje razženejo. Ko so se policaji pognali na ljudi, je eksplodirala bomba, kar je dalo povod za spopad med policisti in oboroženimi delavci. Nad dve sto delavcev je bilo ranjenih, število mrtvih pa ni bilo nikoli ugotov- ljeno. Tudi atentatorja, ki je vrgel bom- bo, niso nikoli odkrili. Najbrž so čika- ški kapitalisti nekoga najeli, da bi iz- zval ta napad. Po tem spopadu so raz- glasili obsedno stanje in začeli 2iapirati delavce. Vojska je zasedla delavske če- trti, pet delavskih voditeljev so obsodili na smrt. Pariški kongres Druge intemacionale je julija 1889 sprejel sklep, naj se vsako leto 1. maja organizira v vseh deželah in vseh mestih velika mednarodna ma- nifestacija delavcev, ki naj zahteva u- vedbo osemumega delavnika in druge pravice za delavce. In tako so se pred sedeminšestdesetimi leti prvikrat v zgo- dovini človeštva zlile na isti dan reke delavcev po ulicah večjih mest in indu- strijskih središč v skoraj vseh deželah Evrope in Severne Amerike. 10.000 de- lavcev je demonstriralo v Parizu, 50.000 v Marseillu, 40.000 na Dunaju, 50.000 v Budimpešti, Pragi, Bukarešti, Ziirichu, Bruslju, Stockholmu, Chicagu in po šte- vilnih drugih mestih. Ix6dice bodice« bodice cesta klice Ob Hudinji leži vasica, * Nova Smarjeta ji je ime, pol kilometra od glavne ceste, ki iz Celja v Maribor gre. Iz vasice do glavne ceste hodijo vsak dan v sluSbo ljudje skozi blato, ki vse do gležnjev jim požira uboge noge. Blato še na asfaltni cesti kaže njihovih čevljev sled, a s kolesom tukaj ne prideš daleč niti za kratko ped. Vendar po tej občinski cesti večkrat kdo tira svoj težki voz, z industrijskim peskom naložen, da je na cesti še večji zos. Kdo se te strašne ceste usmili, ki jo za vozom voz rahlja in si pri tem denarce služi? Kdo naj pešca reši gorja? shranjevalnica koles Pri Braniboru v shranjevalnici manire čudne včasih so v veljavi. Pripelješ se iz vasi in tam kolo pustiš, ko v kino greš tačas k predstavi. Ce pa zvečer ne prideš po kolo vsaj do desetih, pouči te huda uslužbenka: »Sto dinarjev povrh še plačajte, ker je bila zamudaU Tako pri filmu večkrat happy—end žrtvuješ, ker se takšne globe braniš, a druge shranjevalnice tu ni, da na večer lahko kolo v njej shraniš. a zadnjič čakalo je pet ljudi ob osmih, da se ženska tam pojavi. Prišla je s ključi in pa s pridigo: »Cemu od vas me nihče ne pozdravi? Ce menite, da vas pozdravim jaz, potem vi vsi se motite prekleto! Požvižgam se na vaše krajcarje!«: Od jeze rdeča je bila presneto ... UBOGI samci Časopis oglas objavi: Soba samcu se odda. Ze se samcev pri upravi sto prijavi — res je, da! Dobro je po svetu znano, da je samec siromak, ki sameva neprestano — revež sredi stisk in zgag. Kje le zidajo se bloki za ubogih samcev rod? Bloki še tako visoki niso bloki teh sirot. Manjkajo nam garsonjere, ki bi dale varen krov, da si v njih svoj kot izbere kdo od samcev, dev in vdov. . Grenka je trpljenja kupa, samcu polna do vrhd. Končno v zakon iz obupa se s samico zavozlja. Zdaj si vse skrbi delita, dokler v nov, prostoren blok se presrečna ne vselita, skupaj rešena nadlog. KORISTEN NASVET... Bil sem na poročnem potovanju. Po dveh dneh potepanja se mi je zazdelo prav, če ženinim staršem pošljem tele- gram. Rečeno, storjeno. Sel sem na po- što, kupil telegraniski formular in na- pisal: — Prisrčne pozdrave s pioročnega po- tovanja. Oba sva zdrava in zadovoljna. Tone in Mara. — Poštni uradnik je pozorno prebral vrstice, toda vrnil mi je listek rekoč: — Dragi tovariš, bolje je, če se kar takoj navadite, da boste odslej naprej pisali in govorili: Mara in Tone. Hudirjevo nerodna situacija Skrivnostni pes Leta 1937 je Samu Van Arsdaleu iz Sedalia v državi Missouri poginil me- wellynski seter Jim, ki je s seboj od- nesel še do danes nepojasnjeno skriv- nost. Sam Van Arsdale je namreč svojemu psu na nekem sprehodu kar tako dejal: »Glej, Jim, vidiš jelko?« Pes je stekel naravnost k drevesu in položil nanj svojo šapo. Njegov gospodar je osupnil. Misleč, da je bilo v tem samo golo na- ključje, je poskusil še s hikorijem, ore- hom in hrastom in — onemel. Pes je namreč vsakokrat nezmotljivo zadel. V naslednjih mesecih je Sam Van Arsdale nad svojim Jimom vse bolj str- mel. Na univerzi v Missouriju sta psa preizkusila dr. A. J. Diirant in Sher- man Dickinson. Moral je pokazati dolo- čene številke, poiskati moža s črnimi brki in podobno. Zapovedali so mu v an- gleščini, francoščini, nemščini in itali- janščni. Vselej se je pravilno odločil. Videti je bilo, da je njegov slovar neiz- či'pen. Oba domova missourijskega parla- menta sta se sestala samo zato, da bi občudovala Jimove sposobnosti. Začu- denje je bilo neskončno. Našel se je di- plomat, ki je Jimu diktiral povelje, naj poišče nekega poslanca, z morzejevimi znaki. Tudi tokrat Jim ni odpovedal. Se vrsto drugega je znal. Tako, na primer, so mu vsako leto pred velikimi konj- skimi dirkami v Kentuckyju predložili seznam tekmovalcev in sedem let za- povrstjo je Jim nepogrešljivo izbral zmagovalca pred tekmo! Van Arsdaleu so ponudili 325.000 dolarjev, da bi pro- dal psa filmu, igralci s konjskimi stava- mi so mu ponujali fantastične deleže, toda Arsdale je vse odklonil. 1. maj PRED 50 LETI Pred petdesetimi leti delavske množice niso bile organizirane kakor danes, zato tudi praznova- nje praznika dela ni bilo takšno kakor danes. Po velikih indu- strijskih mestih sveta na ta dan niso delali, pri nas je bilo dru- gače. Se leta 1908 smo delali od šeste zjutraj do šeste zvečer in delavec je bil ves dan v tovarni. Tako tudi za 1. maj. Praznovanje je bilo takrat zvezano še s po- sebno knjigo »Papendekel«, to je nekak indeks, v katerega so pri- šli tisti, ki so se drznili ta dan praznovati. Ljubosumno smo gledali na obrtne delavce, krojače, čevljar- je, ključavničarje, črkostavce, zla- tarje in tako dalje, ki so videli svet, medtem ko smo mi doma tavali v nevednosti. Po prvi sve- tovni vojni so se razmere nekoli- ko spremenile — pridružili smo se obrtnim delavcem in železni- čarjem, ki so bili že poprej orga- nizirani in smo z njimi praznovali prvi maj. Po letu 1918 smo proslavljali ta dan skupaj s tisoči delavcev — po Celju smo nosili sliko Karla Marxa, Engelsa in drugih delav- skih voditeljev. Pred Narodnim domom v Celju je bilo veliko zborovanje 1. maja 1919. Po tem Proslava 1. maja v Celju leta 1919, prvo leto po končani vojni. Kot vidimo, je slika posneta pred Narodnim domom. je te manifestacije pričela zavi- rati takratna oblast. Leto dni kasneje je bilo tako praznovanje prvega maja že pre- povedano. Pozneje je buržoazija ustanovila kot protiutež delav- skim organizacijam tako imeno- vano Orjuno — organizacijo, ki je bila vseskozi nazadnjaška. To- da delavici so kljub temu praz- Jiovali svoj praznik v prosti na- ravi, v hribih, na Celjski koči, Kunigundi, Mrzlici in tako dalje. Veliko naših tovarišev je stopilo v ilegalo in organiziralo take »iz- lete«. Tako je bilo delavstvo med seboj povezano že takrat, še bolj- pa kasneje, ko se je oblikovala ljudska oblast in še bolj danes, ko je že izoblikovana. O. F. 30.000 CELJANOV OBČINA POKLONILA MARKU BUTU, TRIDESETTISOCEMU, HRANILNO KNJIŽICO S POSEBNO NAGRADO Naše lexx> Celje se zelo naglo širi. No- va stanovanjska poslopja rastejo na vseh krajih. Se hitreje se veča število iprebivalcev. Po vojni je vsako leto šte- vilo prebivalcev povprečno za okrog ti- Na sliki srečna mamica z malim Markom soč ljudi višje. Se živi v mestu mnogo ljudi, ki se spominjajo časov, ko je ime- lo Celje 12.000, da celo le 8000 ljudi. Po osvoboditvi je število prebivalcev na- rastlo za več kot deset tisoč. Prirastek gre deloma na račun rojstev, še v večji meri pa vplivajo priselitve, dotok ljudi z dežele. Matični urad v Celju je ugotovil, da je Celje pred dnevi doseglo že 30.000 prebivalcev. Trideset tisoči je bil mali Markec But — drugi sinček Frančiške in Antona But. Butovi stanujejo v Mai- strovi 1. Mama je kot knjigovodkinja zaposlena pri Mestnih pekarnah, očlča pa je trgovec pri »Tkanini«. Frančiška But je hčerka Pančičevih, družine, ki je sodelovala z NOB in ki so jo Nemci uničili. Očeta so ustrelili leta 1942 v Mariiboru, mati je podlegla v taiborišču v Auschwitzu, nekje na Nemškem ipa je umrl tudi mali bratec. V Ljubljani ima Frančiška še mlajšo sestro. Občinski ljudski odbor je ob tem za mesto Celje pomembnem dogodku majhnega Marka obdaril. Srečno dru- žino sta obiskali predsednica Sveta za varstvo družine tov. Slava Skrabec in načelnica oddelka tov. Ljuba Skrljeva in izročili za Marka hranilno knjižico z ,, denarno nagrado. Direktor Mestnih pe- |t kam je Butovim ob isti priložnosti izro- "čn še darila kolektiva. Se je prenaglil? Med spopadom na Koreji so poleg to- pov in strojnic streljali tudi fotoaparati.. Reporterji velikih magazinov so tekmo- vali z reportažami, ki naj »razvedrijo« bralce od vsakdanjosti mirnodobne®* življenja. Takrat je nastala slika, ki j*- je prinesel malone vsak večji ilustriraj*- list: Deček, ki se noče smejati! Tako je imenoval sliko reporter ia tako so za njim opisovali ponatisnjene slike vsi drugi listi. Ubogi Korejček je bil odpeljan iz popolnoma porušene ko- rejske vasi v eno izmed zbirališč za voj- ne sirote. Niti pogled na polno s(kodelio» riža drobnemu fantiču ni privabil sme- ha na obraz. Kot lačen in do kraja pore- strašen vrabček je ostal na fotografsiki plošči ta otrok, ki se ne zna smejati... Pozneje, ko je fant dobil v roke »Li- fe«, ki je na prvi strani objavil njego- vo sliko, je fantičku vsa groza in ne- sreča že nekoliko zbledela. Deček, ki se ni hotel smejati, se je zasmejal... Danes, ko se svet še vedno ne more sporazumeti o miru, danes, ko vsak tre- nutek švigne v zrak letalo z atomskim Od čaja in kave do arktičnega krompirja (Čudežno posestvo v Costa Rici) V Costa Rici imajo veliko -poizkusno I)osestvo, ki služi agrotehničnim raziska- vam za celotno Ameriko, Južno in Se- verno. To velikansko posestvo, ki se raz- teza od morja do planinskih vrhov, ime- nujejo »Kmetijska Mekka«. Ob morju raste na plantažah čaj, ka- va, bombaž, vse vrste južnega sadja in podobne rastline. V osrednjem delu va- lovijo žitna polja, v višjih predelih bo gozdovi.in pašniki, v višinah pa prave alpske rastline, celo proti arktičnemu mrazu odporne vrste krompirja. To idealno posestvo nudi praktičen poduk tisočem strokovnjakom iz raznih predelov Severne in Južne Amerike. Mnogi gredo že po nekaj mesecih močno »oboroženi« z znanjem v svoj kraj. Zla- sti iz južnoameriških držav je mnogo praktikantov na tem ix)sestvu. Strokov- njaki ix)tem zasledujejo delo svojih nek- danjih gojencev in poročajo o nenavad- nih uspehih teh ljudi v svojih krajih. V 115 URAH NA LUNO Po mnenju nekega sovjetskega znan- stvenika je že zdaj možno izstreliti ra- keto, ki bi v 115 urah dosegla Mesec. Toda raketa se ne bi mogla vrniti na Zemljo, ker bi ji zmanjkalo gorivo ozi- roma raketa ne bi mogla ponesti s seboj toliko goriva, da bi ga bilo dovolj za odhod in vrnitev. Ker bi bila izstre- litev take rakete brezciljna, saj se ne bi vrnila in prinesla ruzultate svojega »bivanja«, verjetno zaenkrat take ra- kete ne bodo pošiljali na mesec. NENAVADEN ZDRAVNIŠKI POSEG Japonski zdravnik Ujama je bil po- klican k pacientki, ki se je zastrupila s plinom. Dvaindvajsetletna bolnica je bi- la v zelo kritičnem stanju. Takoj jo je prepeljal v bolnišnico. Puls se je komaj še občutil in krvni pritisk je zelo padel. Toda zdravnik jo je obložil z ledom in jo spravil do 32,5 stopinj telesne tempe- rature. Potem ji je v.petih minutah iz- točil eno četrtino zastrupljene krvi in ji vbrizgal tisoč kubikov sveže krvi. Bol- nici, ki sta urejeni za izstrel j evan je di- nagle in nenavadne intervencije dr. Uja- me bi bila dekle brez vsake sumnje podlegla zastrupljenju. nosom, ko na obeh straneh grozeče ki- pijo v zrak rakete nevarne vsebine, se milijoni vrstnikov tega fantiča brea- skrbno veselijo življenja. Kolikšna sre- ča, če se deček s svojim smehom ni prenaglil? ČITAJTE CELJSKI TEDNIK ALPSKI LEDENIKI SE UMIKAJO Preteklo leto so se ledeniki na strmi- nah Vzhodnih Alp precej umaknili. Ta- ko meni avstrijski strokovnjak za pro- učevanje ledenikov, dr. Klebelsberg. Le- ta je lani proučil okoli petdeset alpskih ledenikov in ugotovil, da umik ledeni- kov, ki se je začel pred leti, še vedno traja. To, pravi učenjak, se bo v bodoč- nosti precej poznalo na evropski klimi. PODMORNICA ZA IZSTRELJE- VANJE RAKET Neka ameriška trvdka je zgradila podmornico z rampo za izstrel j evan je raket oziroma dirigiranih projektilov. Podmornica je bila izdelana v največji tajnosti. O njej se ve le toliko, da z njene rampe lahko izstrelijo rakete z dometom 1600 km. Ameriške pomorske sile so naročile, za sedaj dve podmor- nici, ki sta urejeni za izstreljevanje di- rigiranih projektilov. MLADOST NA AVTOCESTI J. KRAŠOVEC: s ponoimo aktivlzacijo naše mladine in to ne samo v raznovrstnem kulturnem, športnem in zabavnem življenju, temveč s ponovnim sodelo- vanjem na raznih delovnih akcijah, kakor tudi z njeno udeležbo v for- miranju celotnega našega družbenega sistema pa je dokazano, da so popolnoma deplasirana razna popačena gledišča o apolitičnosti naše mladine .. . (Iz govora predsedn:ka Tita na VII. kongresu ZKJ) Takole izgleda del naselja »Sutjeska« v Kartel j evem, kjer je mesec dni preži- vela celjska brigada sama, mesec dni pa v družbi s Titoveleško, Požarevačko in Negotinsko brigado. V ozadju se že razločno vidi sled bodoče avtoceste. Spodnje Karteljevo. skromna, ic^.o. znana partizanska vas, je pred dvema mesecema dobila goste. Karteljevo, to je kraj, ki bo dolgo ostal v spcminu mla- dim brigadirjem celjske brigade »Pii- šana Finžgarja«. Vas, ki ji bo svetla cesta prjnes'a mnogo novega, morda le v nekaj letih veliko več, kot ves dolgi čas odkar se je ponosni grad Hmeljnik nad njo začel spreminjati v ruše\^ne in spomin na tlačansko preteklost. ši mladi ljudje, živo dokazuje tale mala anekdota: Pustekova mama je to takole pove- dala. Bila je nedelja. Brigada je odšla v Novo mesto, kjer so ob otvoritvi splošnih gradbenih del sodelovali na paradi. Pustekova mamca pravi, da je vas obnemela. Njej sami se je zdelo tako, kot bi bili pri hiši vsi pomrli. Neznansko jim je bilo dolgčas. Take spomine imajo vaščani na bri- gado in prav tako topli spomini vežejo brigadirje z vaščani. Karteljčani pravi- jo, da jim ne gre v glavo, da v nekaj dneh naših Celjanov ne bo več tam ... Taka je samo mladina/ ki^veza svoj: cilj... Te dni nas je vse močno razveselila vesit, da je celjska mladinska brigada postala že drugič udarna in da si močno prizadeva ta naslov doseči pred odho- dom še tretjič. Videl sem jih. ko so bi- le v naselju tudi že druge brigade. Lah- ko bi rekel, da nisem pričakoval, da zmore ta mladina za 20 do 25 odstotkov presegati norme pri težkem delu. Saj je pravzaprav malo takih med njimi, ki bi jih lahko imenovali hruste. Naj- mlajša med njimi, petnajstletna Dobro- savljevičeva iz Vitanja, ki se je je pri- jel nadimek »Kavboj« se mora boriti že s težo lopate. Njej sličnih je še dosti in če se zamislimo, da ima brigada pre- cej deklet, ki jim šibkosti ne smemo odrekati, je to velik uspeh. Zraven je prišla bolezen, slabo vreme jih je ovi- ralo, dolga pot na delovišče jim je črpa- la moči že pred začetkom dela, težak teren posejan s trdnimi skalami, vse to so bile težave,, ki so povzročale pri naši mladini ravno nasprotno od tistega, kar bi malodušneži pričakovali. Težave so jeklenile njihovo voljo, krepile so nji- hovo tovarištvo. V dveh mesecih so po- stali ti ljudje po izkušnjah starejši, preudamejši in zavednejši. Naj zveni še tako frazensko, toda dejstvu, da taka akcija gradi ljudi, ki se je ude- ležijo, je neizpodbitna. Taka je lahko samo mladina, ki ve za svoj cilj. ...in želi zavzeti mesto, ki ji pripada Niti na misel mi ni prišlo, da bi v tej mladin*! ne videl najzavednejših mladih ljudi našega okraja. Toda to, kar bom zdajle povedal, potrjuje Titove besede na sedmem kongresu. Mladina je zavedna in če ni imela tistega mesta v našem političnem življenju, ki ji pri- pada, je to prej krivda političnih sil v krajih, kjer ta mladina živi. Pred od- hodom z gradnje avtoceste bodo v mla- dinsko organizacijo sprejeli nad 60 brigadirjev, v Zvezo komunistov pa 20 mladih graditeljev. Se vam ne zdi čudno, da domala polovica te mladine ni bila v mladinski organizaciji? Kdo je skrbel za njen politični razvoj kljub njeni pripravljenosti na sodelovanje, ki ga je dokazala z udeležbo in svojimi uspehi pri delu? Naše podeželske orga- nizacije Zveze komunistov bodo dobile mlade_, pri delu in tovariškem sodelo- vanju prekaljene člane. Mar ni to praznik zanje in za naše organizacije Zveze komunistov? Kmečki fantje niso ničesar zamudili... Prve dni domala ni bilo časa za po- poldansko razvedrilo in učenje. Toda. ko so prišle tudi bratske brigade, so se lotili z vso vnemo kulturnega in iz- obraževalnega dela. Okrajna zadružna zveza jim je poslala traktor in trakto- rista in 62 brigadirjev je ob popoldnevih obstopilo traktor. Teorija in praksa. UčiU so se motorozRanst\^a, sedali eden za drugim za volan in vozili. Sprva v krogu, potem pa vse težje in težje. Dvainšestdeset mladih traktoristov je uspešno zaključilo tečaj in kmetijske zadruge so dobile nove moči, ki bodo stregle njihovi zadružni mehanizaciji. Mar se ni marsikomu šele na avtocesti odprla nova možnost? Morda je mnogi med njimi na tiho stremel za tem, da bi šel v industrijo. Zdaj pa je dobil ve- selje in bo ostal v kmetijstvu, kajti ne bo več vihtel samo motiko in poganjal vprego. Z avtoceste se vračajo mladi nosilci napredka v kmetijstvu. Toda ne samo to. Ko so takole vo- zili ropotajoč stroj okoli barak in na delovišču, so se blizu zbirali vaški fant- je in dečki. Tudi v njih se je porodila želja, da bi po njihovih njivah vlekli dvo- ali trobrazdni plug ... Okrepili so bratstvo in enotnost... Brez stikov je vsaka ideja o bratstvu in enotnosti le geslo. Večina naših mla- dih brigadirjev ni bilo nikoli v tesnej- ših stikih z vrstniki iz naših bratskih republik. Mladi ljudje so zaupljivejši, nimajo predsodkov in neodkritih navad. Zato je mesec dni skupnega dela in življenja s srbskimi in makedonsko brigado stkalo med njimi tople stike. Ob prostem času je zaživelo naselje v skupnem vzdušju. Skupaj pri jedi, siku- paj pri igri in športu, skupaj na prire- ditvah, ob tabornem ognju. Medsebojna pomoč, pesem, šala in veselje, vse to jih je medsebojno spoznalo. Komandant naselja Marko Borčič je močno pohvalil odnose zlasti celjskih brigadirjev. Povedal je, da je v začetku imel v sebi bojazen, da ne bi prišlo do kakih »incidentov«, toda že po prvih dnevih skupnega življenja je ta drobec strahu popolnoma splahnel. "Vsak dan po nekajkrat so se zbrali komandanti brigad v naselju »Sutjeska« pre«l komandantom naselja Markom Borčićem (levo). Naš komandant Franček j« skrajni na desni strani. Še kratek pogled nazaj... Brčko—Banoviči. Samac—Sarajevo. Doboj—Banja Luka, avtocesta Zagreb —Beograd, Novi Beograd, gradnja to- varne »Ivo Lola-Ribar«, gradnja hidro- central, manjših regulacij itd. Vse to so bile velike šole našega socialistič- nega mladega rodu. Te akcije so dale veliko število zavednih kadrov, za os- vobodilnim bojem gotovo največ. Mnogi nekdanji brigadirji dandanes že zavze- majo odločilne položaje, so sredi naj- večje bitke za politično gospodarski in kulturni vzpon naše domovine. Bivše brigadirje srečujemo na političnih na- logah,, na vodstvih občin, svetov, na iz- postavljenih delovnih mestih našega družbenega dogajanja. Le malo je ta- kih, ki bi se zgubili, kajti zavest in de- lavnost, ki jo taka skupna akcija utrdi v mladih ljudeh ni zlahka minljiva stvar. Letos na akcijah rastejo nove mlade moči. Brez dvoma jih bomo čez leta videli tam, kjer jih pričakujemo srečati. Mladost na avtocesti je naša jutrišnjica. Tesni stiki med vaščani in brigadirji... Včeraj še od rok, danes tik ob bo- doči glavni prometni žili, se Karteljevo vživlja v novo obdobje. Njihovi gost- je, fantje in dekleta iz vasi iz zelene Štajerske so postali njihovi dobri pri- jatelji. Zlasti v tistih prvih dneh, ko se še niti dobro poznali niso, se je po- kazala dobra volja z obeh strani. Sneg in mraz je pritiskal. Brigadirje je obi- skala gripa, prehlad jim je hromil ve- drino, naselje še ni bilo urejeno. Ta- krat so se odprla vrata vaških hiš. Pri Pustekovih, pri Lokarjevih, skratka domala pri vseh hišah so se brigadirji greli na toplih pečeh. Ko so naša de- kleta obležala v bolniški sobi, so ženske iz Lokarjeve hiše prinesle vroč čaj in povabile bolnice, da naj se preselijo k njim. In res. Njihova izba je postala bolniška soba, kjer se je ob negi in na toplem našim brigadirkam hitro vrnilo zdravje. Toda brigadirji so vračali dobro za dobro. PomagaM so vaščanom v vasi, so pr'prav] j al i vse potrebno za elek- trično napeljavo in vodovod. Začeli so SP udeleževati tudi njihovih sestankov. Zlasti med borci te vasi so se hitro spo- Lokarjevi v Karteljevem so bili našim brigadirjem vedno v pomoč. Na sliki jih vidimo obkrožene z nekaterimi člani štaba celjske brigade. znali. Sest brigadirjev-komunistov se je povezalo z vaško organizacijo. Tudi ob raznih drugih prilikali, je topla tovariška vez med vaščani zaži- vela. Posebno presenečenje so briga- dirji priredili vaščanom, ko so jim v vaški šoli priredili kulturni nastop. Pesmi in skeči, recitacije in vesele točke, vse to je bilo za vaščane doži- vetje. Mnogim je ob poslušzmju Kaju- hovih pesmi poromala misel na parti- zansko preteklost. Dvesto ljudi se je stlačilo v šolski razred in vsi so zatr- jevali, da naših mladih Celjanov ne bo- do zlepa pKJzabili. Kako so vaščanom prirasli k srcu na- Vsako popoldne so brigadirji sedali na tega železnega konja, se ga učili krotiti s pomočjo neštetih »uzd« in »stremen«. Uspeh: nad 60 mlađih traktoristov. TRBOLJE SO MU USMERILE ŽIVLJENJE Mi verjameš ali ne, pravi Jože Turnšek iz Gornje vasi pri Pre- boldu, za pravice delavskega raz- reda sem se boril, kar sem na svetu. Ce mi ne verjameš, po- slušaj. Bilo je pred več kot šestdese- timi leti. V Trbovljah seveda. Bil sem star šest mesecev in mati mi je pozneje povedala, da me je še dojila. Že na predvečer prvega maja se je zbralo mnogo trbo- veljskih žena. Sle so pred rud- niško upravo in poslopje avstrij- ske žandarmerije. Zahtevale so zvišanje plač. Grozile so. »Zvišajte plače! Sicer naši mož- je ne pridejo na delo. Na mesto njih bomo prišle me. In takrat vam gorje!.. .a Na dan prvega maja so storile isto. Tudi moja mati je šla. Z desnico me je prižemala na prsi, z levico je mahala po zraku in zahtevala, kar so zahtevale druge. »Dajte nam kruha! Pustite nam živeti! Zvišajte plače.'« Navalila je žandarmerija, na- valila policija in vojaštvo. mnogo so jih stlačili v laške zapore. Tri tedne je trajalo zasliševanje. Tu- di midva z materjo sva bila tam. Star sem bil komaj šest mesecev! In lahko mi verjameš, da stm bil najmlajši zapornik. Takrat še nismo poznali orga- niziranega, socialističnega giba- nja. In vendar je bilo že lepo šte- vilo pravih in borbenih revolu- cionarjev. Tudi moj oče je bil med njimi. Bilo je leta 1895. Stanovali smo v podstrešnem stanovanju nad- stropne hiše. Zvečer je bilo. V našem stanovanju so se zbrali ljudje, ki so hoteli pozneje sode- lovati v prvomajski manifesta- ciji. Naenkrat pa, mislim, da je bilo že davno po polnoči, se je začutilo močno pozibavanje hiše. Kmalu nato se je porušil dimnik. V kredenci je žvenketala posoda, z mize je padla svetilka. V tre- nutku so mnogi izgubili prisot- nost duha in začeli moliti. Prero- kovali so konec sveta. To je ka- zen za širjenje socialističnih in komunističnih idej. Vsemogočni bog je prijatelj cesarja in zdaj je prišlo uničenje in pogubljenje T>nepokornihi< ovčic. Tudi dušni pastirji so tako trdili. Mnogi so jim verjeli in postali odkriti so- vražniki socialističnega gibanja. Takole pripoveduje Turnškov Jože. In med drugim pove tudi o sebi kako besedo. Se čisto mlad in droban je mo- ral prijeti za kramp in lopato. Od 15. do 18. leta je moral v avstrij- sko vojsko. Dezertiral je in hotel pobegniti čez mejo v Švico. Toda blizu meje ga je dobila policija in moral je v zapor. Osem me- secev je prebil v strogi ječi. Od 24. do 29. leta je delal v preboldski tekstilni tovarni. Ne- koč pa je predpostavljeni zmer- jal njegovega delovnega tovariša, češ, da je štajerski pes. Jože se je postavil zanj; zato pa je do- bil delavsko knjižico in moral na cesto. Kruh si je poiskal v Franciji. Delal je v rudniku. Tam ga je zasulo in mu odtrgalo nogo. Družino je vzgajal vi pravem socialističnem duhu. Njegov sin Sandi je moral že leta 1939 » jugoslovanske zapore. Med oku- pacijo pa so ga Nemci ustrelili. Tudi sam je med vojno romal iz zapora v zapor. Vendar se je v njem prelivala odporna trbo- veljska kri proletarca; tako si je ohranil življenje. STRAN 10 :y. APRILA — ŠTEV. 16—17 Delo, uspehi, naloge, DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE Iz ekspozeja preds. Tita v Zvezni ljudsici skupščini v delavskem samoupravljanju doseženi uspehi jasno kažejo, da je daJo to samoupravljanje pobudo in okrepilo ustvarjalno iniciativo proizvajalcev, ki so dobili zdaj v naši družbi mesto, ki jim gre kot tvorcem vseh ustvarjalnih materialnih vrednot, s tem pa so dobili tudi večje možnosti, da razvijajo pro- izvajalne sile in razširjajo proizvodnjo, V minulem štiriletnem obdobju smo dosegli velike uspehe v razvoju de- lavskega samoupravljanja in v sistemu gospodarjenja. Delavski sveti v podjet- jih in organih družbenega samoupravljanja razpolagajo zdaj približno s 73 od- stotki vrednosti celotnega družbenega proizvoda socialističnega sektorja, kar dokazuje, da se v naši deželi v praksi uresničujejo načela neposredne socialis tične demokracije. Delavsko samoupravljanje je vključevalo vsako leto večje število delav- cev v upravljanje raznih področij gospodarske dejavnosti v naši deželi. Vtem ko je bilo leta 1953 v naših podjetjih 157.874 članov delavskih svetov, je to število ob koncu leta 1957 naraslo na 240.644. V zadnjih treh letih je delalo v delavskih svetih letno povprečno nad 200.000 delavcev. Tudi ženske in mla- dina postopoma dobivajo čedalje večje število mest v naših delavskih svetih in upravnih odborih. V minulem štiriletnem obdobju smo napravili velik korak naprej v iz- gradnji, krepitvi in usposabljanju našega komunalnega sistema. Samoupravljav- Ijanje delovnega ljudstva v komunah je postalo podlaga in hkrati notranja moč vsega mehanizma upravljanja in državne ureditve naše dežele. Sam sistem ko- munalne ureditve se je nadalje razvijal in postal preprostejši, tako da imamo zdaj samo dva krajevna samoupravna člena: občino in okraj. SomouppavljiinjB komun - pot do uspehov Lani v jeseni so bili izvoljeni novi ljudski odbori. Takrat so bili pri občinah prvič izvoljeni tudi zbori proizvajalcev. Čeprav je čas od ob- činskih volitev do danes sorazmerno kratek, so občinski ljudski odbori v tem času dosegli že lepe uspehe zlasti na področju izvajanja nalog v zve- zi s perspektivnimi načrti razvoja občine in letnimi družbenimi načrti, ki so usmerjeni predvsem za izbolj sanje družbenega standarda. Da bi naše bralce podrobneje seznanili z delom in uspehi nekaterih ljudskih odborov v našem okraju, je uredništvo Celjskega tednika zapro- silo predsednike nekaterih občin, da odgovorijo na tale tri vprašanja: 1. Kako dela v jeseni izvoljeni občinski ljudski odbor in katerim nalogam bo moral posvetiti letos najA^eč pozornosti? 2. Ali se že kažejo začetni uspehi zbora proizvajalcev, kakšne na- loge rešuje in kaj zavira njegovo še uspešnejše delo? 3. Kaj bo letos napravil občinski ljudski odbor, kar bo najbolj vpli- valo na izboljšanje družbenega standarda volivcev v občini? PREDSEDNIK KONJIŠKE OBCINE, TOV. ADOLF SUC: Posebno skrb organom delavskega in družbenega upravljanja 1. v občinski odbor je prišlo več de- lavcev — neposrednih proizvajalcev i« vseh panog gospodarstva. Tak sestav odbora in uvedba zbora proizvajalcev omogočata kvalitetnejše delo in teme- Ijitejše obravnavanje gospodarsko-poli- tičnih vprašanj, ki zadevajo našega de- lovnega človeka v borbi za dvig življenj- ske ravni. Odborniki, zlasti oni iz zbora proizvajalcev, niso samo zastopniki svo- jega delovnega kolektiva, temveč so ko- lektivno odgovorni za vso gospodarsko problematiko občine. Novi odbor čakajo odgovorne naloge na področju komunalnega gospodarstvzi. Smatram, da bo moral novi odbor po- svetiti največ pozornosti prav komunal- nemu gospodarstvu, kakor tudi temu, da postanejo naši organi družbenega upravljanja dobri gospodarji s premo- ženjem in sredstvi, ki so jim dani na razpolago. Tu gre predvsem za odpravo pomanjkljivosti po pismu CK ZKJ. Od- bor bo moral stalno spremljati izvedbo zastavljenih nalog po perspektivnem in letnem planu, usmerjati tarifno politiko in skrbeti za vso družbeno kontrolo nad gospodarstvom v občini. Posebno skrb bo občina posvetila organom delavskega in družbenega upravljanja, da se uspo- sobijo za dobre gospodarje ter odprav- ljajo stihijo in apolitičnost kot družbe- no zlo. Sredstva so sedaj v rokah teh organov in od njih je odvisen nadaljnji napredek kolektivov in občinske skup- nosti. Le s skupnimi napori in s sode- lovanjem lahko dosežemo dobre uspehe. 2. Začetni uspehi zbora proizvajalcev se kažejo v urejevanju tarifne politike, politike investiranja in urejevanja de- lovnih razmerij. Za uspešnejše delo zbo- ra je potreben predvsem dober kader, ki je gospodarsko razgledan — strokov- no sposoben in politično predan, ki je v stanju pripraviti gospodarske analize z določenega področja, o katerih naj skle- pa in odloča zbor proizvajalcev. Tu mi- slim predvsem na kader pri upravnih organih, kakor tudi v gospodarskih or- ganizacijah in ustanovah. 3. Na dvig standarda bodo vplivali novi prijemi v kmetijstvu — koopera- cija, zasajevanje novih kultur hmelja, jagodice v j a, predvidena melioracijska dela itd. Ti ukrepi bodo sicer šele po- zneje vplivali na dvig standarda, vendar bo s samimi deli dana možnost zaslužka. Prav tako bo povečana gradbena dejav- nost vplivala na življenjsko raven. Pri neposrednih proizvajalcih so sedaj znat- no večja sredstva, s katerimi bodo raz- polagali delovni kolektivi in jih razpo- rejali po svoji uvidevnosti. Tudi to se bo odražalo v dvigu življenjske ravni. K temu je vredno omeniti še politiko nagrajevanja in kar je osnovno, da bo stimulacija nagrajevanja pozitivno vpli- vala na produktivnost dela kot rezultat sproščenosti in večjih pravic delovnih kolektivov in drugih organov družbene- ga upravljanja. PREDSEDNIK CELJSKE OBCINE, TOV. SVETEK ANDREJ Uspehi ne bodo izostali 1. — Novoizvoljeni občinski ljudski odbor je na prvih sejah posvetil naj- več pozornosti organizaciji obeh zborov, izvolitvi svetov in komisij, kakor tudi sprejemu občinskega statuta. Vse to je terjalo precej časa in temeljitih pri- prav. Glavno delo, ki je trenutno pred obema zboroma, je sprejetje družbe- nega plana in proračuna. Na predlogu družbenega plana so delali vsi sveti in razne komisije. Odborniki občinskega ljudskega odbora so na raznih posvetih sodelovali in pripomogli, da predlog družbenega plana predstavlja skupno in dobro pretehtano zamisel dela in razvoja občine. Smatram, da bo prvenstvena naloga občinskega ljudskega odbora ustvariti pogoje, ki bodo garantirali realizacijo sprejetega družbenega plana. V tem družbenem planu so jasno nakazani de- lovni načrti iz vseh področij dejavnosti gospodarskih organizacij, zavodov, usta- nov in posameznikov. Prepričan sem, da bomo z izpolnit- vijo zadanih nalog v veliki meri po- spešili gospodarski, kulturni ter komu- nalni razvoj in znatno izboljšali raz- mere v naši občini. 2. — Prekratka doba nas loči od iz- volitve zbora proizvajalcev pa do da- nes, da bi lahko kaj več konkretnega zapisal o uspehih tega organa. S svo- jimi sklepi pa je že posegel v gospo- darsko življenje in se že kažejo prvi uspehi. Pred kratkim je zbor proizva- jalcev sprejel program dela, kar bo po- zitivno vplivalo na razvoj in dejavnost gospodarskih organizacij na področju občine. Zbor proizvajalcev bo posvečal vso pozornost stanovanjski izgradnji, pro- blemom industrije, gradbeništva, obrti, trgovini, komunalnim problemom me- sta, vprašanju cen, urejenosti tržišča, delavskemu upravljanju, nagrajevanju itd. Se uspešnejše delo zbora proizva- jalcev trenutno ovira pomanjkanje kadra v aparatu ljudskega odbora, ki bi pripravljal in posredoval ves ma- terial, analize in študije, ki so nujno potrebne pri sprejemanju sklepov. 3. —■ Prepričan sem, da smo si v tem vsi občani edini, da postavimo na prvo mesto dogotovitev že začetih stanovanj, in to v letošnjem letu. Pričeti čimprej z množično gradnjo manjših, cenenih ali še vedno primernih stanovanj. Na drugo mesto postavljeno zboljšanje celj- skega tržišča. Ob sodelovanju vseh zainteresiranih poskrbeti, da bo celjsko tržišče hogatm založeno po kvantiteti in kvaliteti. Vso pozornost moramo v tem letu po- svetiti izgradnji pekarne in mlekarne. To sta dva, za Celje težka problema. Z gradnjo pekarne, kakor tudi mle- karne bomo v kratkem času pričeli. To so izmed mnogih vprašanj in na- log najbolj aktualni in za družbeni standard važni problemi, s katerimi se trenutno najbolj ukvarjamo. Uspehi ne bodo izostali. PREDSEDNIK OBCINE KOZJE, TOV. J02K0 LOJEN: Kozjflnsiio imfl specifične pogoje 1. Naloge, ki se postavljajo pred naš občinski ljudski odbor v tekočem letu in vsej mandatni dobi so velike, še prav z ozirom na specifične pogoje Kozjan- skega. V letošnjem letu pa 'bo občinski ljudski odbor, kot njegovi kolegijski or- gani vismeril svoje delo in posvetil naj- več pozornosti kmetijstvu, komunalni dejavnosti, zdravstvu in prosveti. Z druž- benim planom občine 1. 1958 se predvsem na področju kmetijstva postavljajo ve- like naloge, katere bomo uspešno reše- vali preko kmetijskih zadrug. Zato bo organizacijska in vsestranska utrditev zadrug prvenstvenega pomena. Na področju komimalne dejavnosti se poleg mnogo manjših nalog predvideva gradnja vodovoda v Podsredi, elektrifi- kacija nekaterih zaselkov in vasi, ure- ditev nekaterih cest, pokopališč itd. Pri tej dejavnosti bodo morali predvsem krajevni odbori odigrati pomembno vlo- go. Sredstva, namenjena za komunalo, kot cestni sklad, bodo razdeljena po krajevnih odborih, kar ibo pospešilo ak- cije za prostovoljno delo, xx>sebno pri urejanju občinskih cest. Občinski ljudski odbor ho poskrbel za čim boljšo zdravstveno in prosvetno de- javnost. Letos bosta urejeni zdravstveni postaji v Kozjem in Bistrici. Letos bo urejeno tudi šolsko poslopje v Podsredi in pripravljeno vse potrebno za gradnjo nove šole v Lešičnem. 2. Iz dosedanjega dela se je pokazalo, da bo zbor proizvajalcev uspešno reše- val naloge. Vsekakor so se pokazali za- četni uspehi. Morda so ti uspehi pri nas nekoliko manjši in manj vidni zaradi gospodarske nerazvitosti občine. V glav- nem so v zboru proizvajalcev pri nas zastopane kmetijske zadruge, kar je go- tovo pogoj za uspešno izvajanje nalog na področju kmetijstva. K uspešnemu delu zbora proizvajalcev pa bo tudi pri- speval seminar za vodilne funkcionarje zbora proizvajalcev. 3. Glede zboljšanja družbenega stan- darda občanov bo občinski ljudski od- bor ukrenil vse potrebno za izvršitev nalog, nakazanih z družbenim planom, tako na področju stanovanjske izgrad- nje, ureditve potrošne trgovine, razširit- ve uslužnostne obrtne dejavnosti ter ureditve nekaterih komunalnih naprav. Razpoložljivi stanovanjski sklad bo de- loma uporabljen za ureditev osemletnih šol, večina tega pa za zgraditev in ure- ditev stanovanj. Ker bodo kmetijske za- dmge iz svojega poslovanja izključile vse nekmetijske dejavnosti, med temi potrošno trgovino, bo občinski ljudski odbor ukrenil vse potrebno za dobro organizacijo potrošnih trgovin splošno družbenega sektorja in za formiranje potrošniških svetov. PREDSEDNIK LASKE OBCINE, STANE BRINAR: REŠEVANJE PROBLEMOV NI EAHKO 1. V dosedanjem delu se je večina od- bornikov že dosedaj dobro izkazala. Mnogo jih dela še v svetih in drugih ko- misijah in so že precej posegli v proble- matiko občine. Reševanje problemov ni tako lahko, ker jih je precej, sredstva pa zelo skromna in se je težko odločiti, kaj je najbolj nujno in najbolj potrebno. Z razumevanjem in dobro voljo se bo- do ukrepi ljudskega odbora poznali v življenju in gospodarstvu občine. V prvi vrsti bo nujno premagati miselnost, da je odbornik zastopnik svoje vasi v ljud- skem odboru. Ta težnja in miselnost de- la mnogo težav, ker pač nekateri zago- varjajo svoje lokalne krajevne potrebe. Ne vidijo celotne občine ter prav zaradi tega zagovarjajo svoje težnje. Izgovor, da so takšne želje volivcev, ni opravičilo. Volivcem in občanom je treba dati širši vpogled v potrebe in želje vseh občanov. Od tega je v okviru možnosti napraviti najbolj potrebno. Tudi odgovornosti za sklepe se bo tre- ba bolj zavedati, jih pravilno tolmačiti ter z njimi priti pred volivce. 2. Zbor proizvajalcev se še ni popol- noma vživel in našel vsebino svojega dela. Bo pa v zvezi z gospodarskim raz- vojem občine moral bolj poseči v reše- vanje teh problemov. Sestav zbora pro- izvajalcev je dober. V njem so zastopa- ne vse panoge gospodarstva. Podani so vsi pogoji, da bo tudi to steklo. 3. V tem letu je v kmetijstvu pred- vsem dan poudarek preusmeritvi donos- nejše kulture — hmelj in lan. Zelo moč- na je razgibanost tudi v sadjarstvu. Ži- vinoreja se prav tako že dalj časa si- stematično izboljšuje. Umetno oseme- njevanje, izdatnejša hrana, uvajanje no- ve plemenske živine, organiziranje paš- nikov in ,podobno, to so ukrepi za iz- boljšanje živinoreje. Pričeli bomo gradnjo dveh 16-stano- vanjskih blokov, kar bo do neke mere ublažilo stanovanjsko stisko. Z izgrad- njo odprtega bazena, katerega prva faza bo letos izvršena, bomo dali kraju turi- stično privlačnost. Poleg tega bo tudi se- zona daljša v naših gostinskih objektih. Laško bo turizmu moralo posvečati več pozornosti, da bo privabilo goste in si tako ustvarilo vir dohodkov. Z uredit- vijo restavracije »Hum« je Laško dobilo sodoben gostinski lokal. V tem letu bo prenovljen tudi hotel »Savinja«. Za elektrifikacijo bo letos vloženih 10 milijonov, ker je nujno, ker dober del podeželja še ni elektrificiran. Interesenti sami pa bodo morali ta sredstva podvo- jiti z lastnimi prispevki. Približno 12 milijonov bo laška občina vložila v druga komunalna dela. »zdaj ni vec človeka v jugoslaviji, ki BI lahko rekel, da ne nosi soodgo- vornosti za stanje stva- ri v deželi. odgovornost nosimo prav vsi od zvez- ne skupščine in zveznega izvršnega sveta prek OB- činskega odbornika in Člana delavskega sveta pa do državljana, ki na sestanku volivcev lahko ODLOCA o posameznih stvareh in vrši kontrolo nad delom družbenih or- ganov v komuni in tovar- nl vsakdo nosi del odgo- vornosti, del zaslug za uspehe in del krivde za neuspehe. pri nas ni vla- dajočih in vladanih, kaj- ti vsi so v položaju, da lahko odločajo, ce to že- le in hočejo.« ed. kardelj Skrb za delovnega človeka v žalski občini Delavski sveti gospodarskih organizacij v žalski občini se čedalje bolj prizadevajo nuditi in ustvariti znosnejše delovne pogoje svojim delavcem in uslužbencem. Omogočiti čim večjemu številu zaposlenih, da bodo lahko izkoristili svoj letni oddih izven delovnega kraja, snovanje delavskih ku- hinj z izdatnimi obroki, ustanavljanje uslužnostnih obratov za razbreme- nitev delovne žene, skrb za varnost in higieno posameznih delovnih mest dtd., vse to so pogoji, ki bodo omogočili tudi dvig storilnosti dela. Nekatere gospodarske organizacije, predvsem kmetijska gospodarstva, imajo dobro urejene delavske menze, v kate- rih prejemajo zaposleni izdatne obroke hrane po primernih cenah. Take kuhi- nje imajo n. pr. v Vrbju, v Žovneku, Šempetru, v Tovarni nogavic na Polzeli in še drugod. Te dni pa je tekstilna to- varna Juteks v Žalcu odprla svojo obratno delavsko kuhinjo. Z otvoritvijo kuhinje, ki bo za delavstvo te tovarne velikega pomena, so počastili volitve delavskega sveta dne 19. aprila. Ne bi bilo pa pravilno, če bi morala Tekstil- na tovarna v Šempetru zaradi trenutnih finančnih težav ukiniti svojo delavsko menzo. Tovarna nogavic na Polzeli je s skromnimi sredstvi uredila javno pral- nico, ki že posluje v veliko zadovoljstvo zaposlenih žena. Dokler ne bo tamkajš- nja kmetijska zadruga morda sama od- prla pralnice za vaške potrebe, bo to- varniška pralnica na uslugo tudi osta- lim prebivalcem izven tovarne. Kolar- stvo v Petrovčah je iz dela dobička ustvarilo stalni sklad delavske samo- pomoči, iz katerega lahko nudi naj,po- trebnejšim hitro posojilo, če jih n. pr. zadene nesreča ipd. Tekstilna tovarna v Preboldu, Tovar- na nogavic na Polzeli in Hmezad v Žal- cu imajo stalne počitniške domove. V njih lahko člani delovnega kolektiva prebijejo nekaj dni svojega letnega od- diha za zmogljivo ceno. Del stroškov no- si seveda delovni kolektiv s tem, da se odreče delu dobička. Nekatera manjša podjetja, ki ne morejo vzdrževati last- nih ix>čitniških domov, se bodo priklju- čila navedenim. Letos bo tudi občinski sindikalni svet omogočil večjemu števi- lu delovnih ljudi cenejše letovanje. Po- skrbel bo za šotore, ki jih bo mogoče najeti za majhno odškodnino. Ob večjem razumevanju in sodelova- nju žalskih podjetij in ustanov bi tudi v Žalcu opremili sodobno pralnico. V Žalcu so iM>djetja, ki sama ne bi mogla zgraditi kaj takega. Ce pa bi vsako od sedmih žalskih gospodarskih organiza- cij in občinski ljudski odbor prispevalo vsaj po 80 do 100 tisoč dinarjev, bi jav- no pralnico prav gotovo lahko v lo-at- kem času ustanovili. To bi vsi prebival- ci in tudi delovni kolektivi podprli, saj bi bila v nemalo pomoč zaposlenim že- nam in mnogim samcem. 29. APRILA — STEV. 16—17 11 načrti, perspektive. SE VEDNO BOLJ IN BOLJ UVELJAVLJA Izpostava ljudske oblasti v osrčju planinskih gozdov (Ohisk v Zavodnji nad Šoštanjem) V ostrih serpentinah se dviga še ne- dograjena cesta od Šoštanja do Crne na Koroškem čez planinski masiv. To- stran previsa pod Šentvidom se je v soncu kopala vasica Zavodnje, od Ur- šlje gore pa je veter včasih prinesel s sabo vonj po snegu, ki še na debelo po- kriva njeno kapo. V šoli, kjer so ravno cepili otroke proti kozam in davici, so nas poslali še naprej od vasi, kajti iskali smo predsednika krajevnega od- bora — izpostave ljudske oblasti v tem goratem gozdnem območju. Medved Vinko je ravno snažil svojo lovsko puško pred hišo, ki leži skrita pod cesto v globeli. Našega obiska se pač ni nadejal, saj tja gor malokdo zajde. Pa vendar. Glas o njihovih uspehih je prišel dalj, kot si oni mislijo. No in o tem smo se pogovarjali, ko je sonce prav prijetno grelo skozi steklo veran- de. — Krajevni odbor, je pravil predsed- nik Medved, dela že dobra štiri leta. Tudi po zadnjih volitvah smo ostali večinoma stari odborniki v njem.. Od- bor ima sedem članov in se sestaja po potrebi. No, če že hočete vedeti o naših uspehih, bi na prvo mesto postavil skrb za obnovitev in vzdrževanje krajevnih cest. S pomočjo občine, ki nam je lani dala 300.000 dinarjev in s samoprispev- ki domačinov smo lani obnovili 18 km teh cest. Samoprispevek je predvsem v tem, da se je vsak delazmožen občan zavezal delati en dan, vsak imetnik vprežne živine pa je prispeval en dan voženj. Obljube so z dobrimi tremi četrtinami že izpolnjene. V bodoče na- meravamo nadaljevati ureditev teh cest. Ko bo akcija končana, bomo imeli 32 km obnovljenih krajevnih cest in poti. Velika naloga, ki smo jo vzeli na svoja pleča, je tudi gradnja prosvet- nega, doma. Za to bomo adaptirali nek- danji marof pri šoli. Letos mislimo do- graditi dvorano in oder, v prihodnjem letu pa tudi gornje prostore. Tako se bo tudi prosvetno življenje v naših hribih razživelo. Doslej to ni bilo mogoče, saj še za sestanek nimamo prostorov. Kmetje so za dom prispevali že nad 50 m lesa, občina pa bo dala tudi nekaj materiala. — Pogovor se je sukal tudi o drugih nalogah. Pripovedoval je o delu kra- jevnega odbora Socialistične zveze, ki jo vodi kmet Stane Kogeljšek. Ta or- ganizacija dobro dela. Zadnje volitve so dokaz za to. Volišče v Šentvidu, do katerega so imeli nekateri volivci tudi po več ur hoda, je zabeležilo stoodstot- no udeležbo, volišče v Zavodnji pa ne- kaj manj. Včasih Socialistična zveza razpravlja o raznih vprašanjih skupaj Vinko Medved je ravno čistil svojo pu- ško, ko smo prišli... z odborniki krajevnega odbora in or- ganizacijo Zveze borcev. Najpogosteje se pomenimo o vseh stvareh, kadar pač pridemo skupaj, kajti razdalje so tu ogromne in bi preteklo več dni, preden bi vse te ljudi lahko obvestili o sestan- kih. Nekam svojevrstno se sliši, toda tu gori v teh hribih veliko manj, da so tu lovci najbolj koristni politični delavci. Lovci, ki se »potepajo« po hostah, naj- pogosteje pridejo do osamljenih kmetij Na vasi, pravijo prebi- valci pog-orja pod Šent- vidom naselju nekaterih strnjenih hiš — Zavod- nji, Marof za šolo bo le- tos preurejen v kulturni dom. in se pogovorijo z ljudmi o marsičem, pa tudi o zverjadi, ki dela škodo pičlim posevkom. Tako so lovci obenem akti- visti, kurirji, svetovalci in zaželeni gostje. Tu zgoraj je vsak obisk dobro- došel. Elektrike še ni povsod, časopisi prihajajo z velikimi zamudami, radio aparatov ni, zato pomeni vsak obisk tudi koš novic. Vrnili smo se potem po cesti »na vas«. »Na vasi« — tako pravijo vsi oko- liški kmetje naselju v Zavodnji, ki je edino strnjeno naselje v tem ogromnem prostoru, kjer živijo ljudje ločeni drugi od drugega tudi po več ur hoda. Med njimi so prostrane hoste, razsežni paš- niki in na redkih prisojnih rebrih sa- mevajo kmetije, kot gnezda sivopisanih kraguljev. V teh višinah so se ustavljale brigade, kadar jih je boj potisnil iz nižjih kra- V planinskih predelih moderno kmetovanje še ni doseglo večjih uspehov. Tu gori so celo konji redkost, kaj šele traktor. Sicer pa poljedelstvo ni njihova poglavitna panoga. Les in živinoreja, to je področje, na katerem bodo v bodoč- nosti razvijali svoj standard. Samotne kmetije nad Zavodnjo nudijo še vedno idilično sliko, ki pa ni vedno najbolj idilična za kmete same. Veliko truda in znoja terja od njih ... jev v kraljestvo šumečih gozdov. Tu se borci niso mogli porazdeliti po hišah. Tu je bila ena sama kmetija zatočišče stotinam borcev. Človek ima v tej ti- šini vtis, da se bo vsak čas na parobku temnega smrekovega gozda pojavila partizanska kolona ... Toda globoko spodaj v dolini se sre- di zelenja dviga kvišku bel meglenasti dim. To je dim nad hladilnim stolpom šoštanjske termoelektrarne. Drugače pa je tod vse neizpremenjeno. Je res? Da, toda samo na videz. Ce pa pogle- damo v hoste, je tam precej drugače. Zadruga je oskrbela mnoge kmete s sodobnejšim sredstvi za spravilo lesa, ki je pravzaprav edini zaslužek teh lju- di. Morda bo kmalu prišla na vrsto glavna cesta, ki od Šentvida naprej ni prevozna za težke avtomobile. Bržčas bo čez nekaj let na obronkih gozdov več dobre živine? Tudi drobnice je bilo več. Da, tu je čisto drugače, kot v do- lini in vendar je tudi tu čutiti precej naprednega duha. Nekaj desetin kilometrov v zračni črti tja čez Goro Oljko pogled nasluti ravnino Savinjske doline, njene strnje- ne vasi, razpete žičnice. Ne tako daleč. Cisto ob vznožju, kjer se cesta začne vzpenjati v strmine, že tam smo videli žičnico. Naprednejše kmetijstvo se je zagrizlo v bregove in začenja osvajati višine. c.k. „Naša delovna sila je zlato" PRAVIJO V TOVARNI LESNE GALANTERIJE V RIMSKIH TOPLICAH O Tovarni lesne galanterije v Rimskih Toplicah je bilo pri nas še malo ix)ve- danega. Menda jo bolj kot naša repub- lika poznajo tuje dežele, predvsem Anglija in Amerika, kamor gre 94% nji- hove proizvodnje. Največ izdelujejo stružne artikle — ležalne stole, vrtne fotele, obešalnike, noge za pohištvo, de- le za kosilne stroje itd. Sicer imajo re- gistriranih 2400 različnih artiklov, izde- lujejo pa jih 300 do 400. Pri proizvodnji se lahko ravnajo po povpraševanju, saj imajo take stroje, da lahko v 2 urah preusmerijo proizvodnjo. Storilnost dvi- gajo iz leta v leto (lani so jo dvignili za 7,9%). Letošnji plan za prvo četrtletje so iz- polnili 98 odstotno — 2% sta izpadla na račun novih artiklov, zato pa bodo pol- letni plan verjetno še presegli. Kako lahko svoje kvalitetne proizvode hitro vnovčijo, je dokaz to, da so vse ix)god'be že za leto 1959 zaključili, TAKA DELOVNA SILA JE RES — ZLATO Podjetje ima 125 zaposlenih delavcev in komaj 6 uslužbencev. Delavski svet — 13 članov ga sestavlja — in sindikat delata z roko v roki. V sindikat so 100 odstotno vključeni vsi delavci. Sestanke, na katerih rešujejo probleme podjetja vzamejo tako resno, da izostanek upra- viči samo težka bolezen. Sindikat daje pobudo DS in nakazuje probleme prav tako pa tudi DS prenaša na sindikat naloge, ki niso v njegovi kompetenci. Vodja podjetja in ostali ljudje v pisarni znajo ceniti svoje delavce, ki so tako skromni, zraven pa tako prizadevni borci za uspešno izpolnjevanje proiz- vodnih nalog. »Mi se zelo razumemo« — pravijo eni kot drugi. Družina so, ki se na sestanku pokara in pohvali — samo na skupnem sestanku, nikoli v pisarni, nikoli za hrbtom. Povsem razumljivo je, da včasih kak član kolektiva zagreši tu- di napako. V takem primeru se ne bo opravičeval v pisarni, pri direktorju, ampak na sestanku DS ali na sindikal- nem sestanku. 2e dolgo prakticirajo, da se samo na skupnem sestanku, pred ce- lotnim kolektivom kritizira, predlaga, opravičuje. Tudi direktor, če ga kdaj slučajno »polomi«, se upraviči ,pred ce- lotnim kolektivom in popravi svojo na- pako ali zmoto. Najbolj pohvalno prti kolektivu To- varne lesne galanterije pa je dejstvo, da se delavci tako živo zanimajo za proiz- vodne uspehe podjetja in da znajo v sili tudi samoiniciativno ukrepati. V obrat- nih prostorih imajo pregled, kdaj odha- jajo ladje iz Reke in do katerega roka mora biti izgotovljeno in natovorjeno to ali ono blago. Dostikrat se primeri, da artiklov ne morejo zgotoviti do po- stavljenega roka, ker jih je morda pre- usmeritev proizvodnje nekoliko zadr- žala. Brez kakoršnegakoli priganjanja, brez opominov direktorja jim resno in zaskrbljeno oko uhaja k sporedu plovbe. Datum je rdeče podčrtan. »Tovor mora biti na vsak način ta dan na Reki«,, pri- ganjajo glasne misli delavčevo roko. Delavci se zbrero in sami odredijo tretjo izmeno. Potem znajo delati tudi vso noč, tudi dve, tri, dokler ni tovor prijaravljen. Delavci dostikrat tudi sami pridejo na misel, kje bi podjetju lahko kaj prihra- nili. PRIHRANKI GREDO V STOTISOCE »Tovariš direktor, take artikle nam preskrbi, da bomo lahko ix>rabili tele odpadke!« Take priix>mibe se slišijo če- sto v obratnih delavnicah. Potem se z direktorjem vred zamislijo. Včasih pa se zamisli tudi p>osamezen delavec in tuhta, dokler ne pride na dan z rešitvijo. Janku Putrihu na primer ni šlo v račun, da pri kosu lesa za obešalnike ostane odpadek samo za eno daljšo nogo za po- hištvo. Saj bi vendar lahko iz tega kosa dobil obešalnik in dve krajši nogi! 2a- rečega obraza je svoj predlog prenesel do direktorja in ostale tovariše. Seveda — poizkus se je obnesel. Le za'kaj nasmo že prej i>rišli na to misel! Prihranek na materialu vendar gre v stotisoče — so pokazale števdke ob koncu meseca. Skoro malce ljubosoumni so bili pri- zadevni delavci, ko je nekega dne tudi njihov direktor prišel na koristno idejo, da so stroj za izreza van je hlačnih spon pri obešalnikih predelali. Pri tem stroju je prej delalo 10 kvalificiranih delavcev, po preureditvi (ki niti ni bila kompli- cirana) pa zdaj lahko z istim učinkom dela ena sama nekvalificirana delavka. »Le zakaj nismo to sami delavca ,po- gruntali' — so dejali, pol za šalo, pol zares ... LETA 1954 ZADNJA REKLAMACIJA Reklamacije preveč stanejo — pravijo v podjetju — zato ne smemo dati po- voda zanje. Sicer i>a reklamacij skoro res ne poznajo. Leta 1954 se spomnijo, da se je zadnjikrat našlo neko podjetje, ki s kvaliteteto ni bil zadovoljno. Delav- ci želijo, da bi bila to res zadnja rekla- macija. Sami znajo zelo ostro in kritično ocenjevati kvaliteto. Za »dobro« ni kri- terija — pravijo — za »slabo« pa imamo stroge sodnike! In najstrožji sodnik so delavci sami, njihov delavski svet, ki se tako živo zanima za proizvodne naloge. Se bolj kvalitetna pa bo proiz- vodnja takrat, ko si bodo uredili svoje obratne prostore, ki predstavljajo danes za j)odjetje resen problem. NAMESTO DELITVE DOBICKA — NOVE STROJE Podjetje poseduje najmodernejše stro- je. Delavci jih cenijo in negujejo, ker čutijo, da so ti stroji zares njihovi, saj bi skoro lahko dejali, da so si jih »od ust i)ritrgali«. Ko so jih pred leti montirali, jim je bilo rečeno: to so v a š i stroji, iz vaših plač, pazite nanje! Res podjetje vse do danes ni dobilo ni- kakih investicij. Dobičke ima lepe, več- milijonske — lahko bi delili tudi 12 izrednih plač pa jih niso. Leta 1954 so delavci dobili 2 plači več, ves ostali dobiček pa so porabili za nakup strojev. VPLIV KOLEKTIVA NA OKOLICO IN OBRATNO Zelo všeč nam je bila pripomba di- rektorja Podnebška, ko je dejal: »Ne pišite samo o nas, ne poudarjajte samo naših uspehov, pišite tudi o ostalih na- ših kolektivih, društvih, organizacijah, ki prav tako delajo za gospodarski in kulturni proč vit Rimskih Toplic« Z vsemi društva in organizacijami dela kolektiv zelo vzajemno, saj znajo ceniti vrednost — pa tudi potrebo — posamez- nih organizacij. Kolektiv Tovarne lesne galanterije je zelo ponosen, če more or- ganizacijam pomagati tudi v material- nem pogledu (knjižnici podarijo kakšen meter drv, kultumo-prosvetnemu diru- štvu »Anton Aškerc« v katerega so veči- noma vsi včlanjeni — E>oceni napravijo to ali ono opremo itd.). Vsa mladina je vključena pri Partizanu, prav tako pa večji del tudi vsi njihovi delavca. TD Partizan v Rimskih Toplicah je eno naj- boljših društev v celjskem okraju. Ima- jo tudi lepo igrišče, katerega je udarni- ško gradilo staro in mlado. Knjižnica zelo dobro dela in ima preko 1000 knjig. Tudi z mladino se Rimske Toplice lahko pohvalijo, saj je domala vzix>dbudnik in iniciator vsega kulturno-prosvetnega de- la na vasi. Mladina ima tudi svoj pev- ski zbor, dramatsko skupino, šahiste, strelsko družino. Mladi zadružniki se sicer v svojem delu še precej iščejo, ven- dar kažejo dovolj i>i-izadevnosti za po- speševanje kmetijske proizvodnje. Zelo aktivno je tudi Planinsko društvo, ki si ureja idealno gorsko postojanko na Kopitniku. Roke delovnega kolektiva tovarne se- gajo prav za prav v vsa delovna pod- ročja Rimskih Toplic. Tako so njihovi ljudje udarniško delali pri gradnji ce- ste, mostov in pri elektrifikaciji. To- varna se tudi zelo zavzema za elektri- fikacijo pasivnega kraja Lokavca. V de- lu so že načrti in predračun. Močan pc^- budnik vsakovrstne dejavnosti pa je tudi Socialistična zveza, v katero so 100- odstotno včlanjeni tovarniški delavci. Složno delo vseh množičnih organiza- cij, društev in podjetij letoviščarskemu kraju Rimskim Toplicam gotovo prinaša zadovoljstvo. Avtomehanična delavnica Anton Gajšek Celje, Mariborska cesta 5 Telefon 22-61 čestita delovnemu ljudstvu in svo- jim strankam k prazniku dela! KAM V PRVOMAJSKIH DNEH? V GOSTILNO ČULK na Lavi kjer boste postreženi s pristnimi vini in dobrimi jedili. ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! Kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave fccutia Dolžan CELJE čestita svojim cenjenim strankam in delovnim lju- dem k prazniku dela! Trgovsko podjetje .VIHO- Šmartno ob Paki išče BLAGAJNICARKO-FAK- TURISTKO. Nastop najpozneje 1. 6. 1958 »TRAN -9. APRILA — STEV. 16—17 Upravljale! dvestotll! hektarjev na Kmetijskem gospodarstvu v ilrjl vasi Predsednik delavskega sveta na pose- stvu v Arji vasi Kari Golovšek Kmetijsko gospodarstvo Arja vas je dandanes med najbolj urejenimi posest- vi v okraju. Upravičeno bi zaslužili vso tisto pohvalo, ki jo je ta kmetijski obrat v pretirani meri bil doležen pred leti, ko je bil še delovna zadruga in tudi nekaj časa pozneje. Dve sto hektarjev plodne zemlje od Pirešice do bregov Sa- vinje onstran Petrovč, pa od Levca in tja do Žalca združuje to posestvo. Sicer »boleha« to kmetijsko gospodarstvo na isti bolezni, kot vsa ostala — na raz- drobljenosti parcel, toda to je domala neizogibna nujnost. Zadnji čas so okoli Grmovja in Pirešice precej arondirali, tako da imajo vsaj en 33-hektarski za- okrpiženi kompleks, sicer pa tudi druge parcele niso ravno majhne. Toda tokrat ni moj namen pisati toli- ko o gospodarski plati tega posestva, temveč bolj o kolektivu, o upravljanju in odnosih, čeprav je ravno od tega od- ti«no tudi vse ostalo. V pogovoru z direktorjem posestva to- varišem Alojzom Hrušovarjem in pred- sednikom delavskega sveta tov. Karlom Golovškom sem zvedel marsikaj, kar potrjuje, da tudi v kmetij:ski stroki de- lavsko upravljanje ni daleč za upravlja-, njem v drugih panogah gospodarstva. ! TESNO SODELOVANJE MED UPRA- VO IN DELAVSKIM SVETOM.., To je osnova vseh naših uspehov, mi je ix)vedail tov. Golovšek, ko sva se ma- lo potepala po dvorišču in okoli gospo- darskih poslopij. Predsednik Golovšek je zanimiv človek. Njegov obraz je za- gorel od sonca, saj je ves ljubi dan v hmeljiščih. Na posestvu odgovarja za hmeljarsko plat, se pravi za najbolj za- htevno in najbolj donosno panogo. V Arji vasi je šele nekaj let. Štirinajst let je delal v libojskem rudniku, ix)tem pa se je o'dločil za kmetijstvo. V Mari- boru je končal kmetijsko šolo. Pravi, da se mu delo v rudniku sicer ni priskutilo, toda za kmetijstvo je imel že od nekdaj veselje. O delavskem upravljanju je takole govoril: Prepričan sem, da je delavsko uprav- ljanje na našem posestvu dobro odigra- lo svojo vlogo. Povezanost z upravo go- spodarstva je zelo tesna. V delavskem svetu so ljudje, ki imajo dosti volje, zlasti pa veselje do kmetijskega dela. Pri nas so ljudje, ki včasih niso bili kmetje. So iz Primorske, iz Hrvatskega Zagorja, pa tudi domačini. Stalnih de- lavcev je 54. Delavski svet je imel lani 7 rednih in 4 izredne seje. Seveda se naši sestanki včasih razlikujejo od onih v industriji, čeprav v bistvu ne. Na se- stankih smo sklepali o tekočih proizvod- nih nalogah, ki jih v kmetijstvu nare- kujejo svojevrstni pogoji in način dela. Seveda smo razpravljali tudi o vseh drugih stvareh, tako o investicijah, o raznih izboljšavah, o prodajah, finanč- nih vprašanjih, odnosih v podjetjih, o načinu nagrajevanja itd. Naj si tolmači mojo izjavo kakor kdo hoče, povedati moram, da so naši uspehi, tako v go?- spodarjenju in v upravljanju posestva zelo dobri, predvsem zato, ker imamo sposobnega direktorja, s katerim se je lahko pomeniti. Tako predsednik delavskega sveta, ki je na dan mojega obiska še vedno iz- vrševal svojo fiinkcijo, kajti pred dnevi so izvolili nov delavski svet, ki se pa še ni sestal. V NEKAJ LETIH BOMO V ARJI VASI DOSEGU TISTO, KAR SI ŽELIMO ... Ko sem pozneje govoril z direktorjem Hrušovarjem in ga vprašad kako je on zadovoljen z delavskim upravljanjem v podjetju, sem se o harmoniji sodelova- nja znova prepričal. »Ne vem, kaj so naši ljudje povedali o meni, je dejal, toda jaz moram pohva- liti naše ljudi, zlasti pa še delavski svet, ki je res zadovoljivo in z usx>ehom iz- vrševal svoje dolžnosti«. Potem je tovariš Hrušovar govoril o gospodarskih nalogah. Povedal je, da posestvo vedno hitreje dobiva poteze pravega sodobnega socialističnega kme- tijskega obrata. V zadnjih letih s.mo marsikaj dosegli. Predvsem je važno to, da smo uspeli vpeljati le dve proizvodni panogi — hmeljarstvo in živinorejo. Ži- vinoreja je hmeljarstvu potrebna, z do- hodki iz hmeljarstva pa bomo še mo- rali nekaj časa »dotirati« živinorejo, do- kler ne ibo tudi ta postala visoko ren- tabilna. Pod hmeljem imamo zdaj 29 ha zemlje, radi pa bi te površine spravili na SO do 35 ha. Živine je danes okoli 130 glav, toda v bodočih letih bi jo ime- li do 180 glav. Zato zdaj pridno ureju- jemo pašnike po modernem načinu, skr- beti pa bomo morali, da se pkdsledica slabe skrbi za živino v preteklosti iz- boljša, kajti s povprečno molznostjo 2400 litrov mleka od krave ne moremo biti zadovoljni. Poleg teh dveh intenzivnih kmetijskih panog bomo v kratkem posadili na 6 hektarjih sadno drevje. To bo bolj za domačo ix)rabo. Doslej smo imeli dre- vesa razmetana po najraličnejših par- celah in se oskrba skoraj ni izplačala. Zelo všeč mi je tudi, da je delavski svet pametno obravnaval vprašanje de- putata. Doslej so imeli ljudje majhne ohišnice. Vsak se je pehal na svoji par- celi, pridelal malo in včasih celo zapo- stavljal delo na skupnih ix)vršinah, ker ga je skrbel pridelek na ohišnici. Zdaj bomo raje na enem hektarju posadili krompir, ga obdelali strojno, saj je ven- dar smešno, da bi ob toliki mehanizaciji brkljali z motikami. Zaračunali bomo le gorivo in seme, ostalo pa bomo opravili prostovoljno. Tako bo vsak imel več mnogo cenejšega krompirja. O nagrajevanju delavcev je takole po- vedal: »Mi premij nimamo. Pač pa razde- ljujemo dobičke in izkupičke ob prodaji hmelja. Vsi stalni delavci so v to na- grajevanje vključeni, z njimi pa tudi sezonski, ki so na leto pri nas nad šest mesecev. Dobiček delimo na osnovi toč- kovanja in plačne osnove. Točkujemo disciplino, pridnost pri delu in varčnost z materialom, semeni, orodjem itd. V lanskem letu smo razdelili po prodaji hmelja okoli milijon in 12.000 dinarjev. Povprečno je na enega člana prišlo 18 tisočakov.« Govoril je še o načrtih, ki jih imajo. O tem kako bodo v Arji vasi uredili poljedelski center,, na Grmovju in v Pi- rešici pa živinorejskega. Povedal je, da bocio lelos zgradili stanovanjsko stavbo za sezonske delavce, poleg nje pa tudi prostor, ki bo za remizo strojev in sta- novanje obiralcev hkrati. Marsikaj zanimivega sem še zvedel v te!:i Icratkih urah bivanja pri njih. Zla- sti je zanimiv nov način pašništva. Toda o tem bomo pisali ob kaki drugi priliki. Tokrat je bil naš namen pisati o delav- .'■.kem upravljanju m le-to, kot boste sa- mi spoznali, je v Arji vasi doseglo lep razvoj. c. k. Živina posestva Arja vas zaenkrat uživa pomladanske dni še v tekališčih pred hlevi. Sredi maja pa jo bodo že spustili v moderno urejene pašnike. Iz hlevov v Arji vasi, na Grmovju in v Pirešici gre dnevno velika količina mleka v Celje. Na tem posestvu bodo skrbeli za čim večjo molžnost, kajti potrošni center je zelo blizu. Nedelja - posvetovalni dan taborskih hmetov Le o redki vasi v našem okraju bi Ijdiko zapisali, da delajo kmetje — za- družniki tako složno kot v Taboru v Savinjski dolini. Vsa vas, pa tudi sosed- ni zaselki so se združili okrog taborni- ške močne kmetijske zadruge, ki usmer- ja delo vseh kmetijskih proizvajalcev. Brez kakršnekoli propagande je zadrugi uspelo, da so se v članstvo vključili 100 odstotno vsi kmetje, pa tudi obrtniki. To je dovolj zgovoren dokaz, da si je zadruga med vaščani ustvarila močan ugled. In če lahko o kateri vasi govori- mo, da je zadružno, odnosno družbeno upravljanje v kmetijstvu že prišlo do vidnega odraza, lahko to trdimo prav za Tabor. »Uspehi in problemi KZ so naši uspehi in problemi«, pravijo vaščani. Zato se pa tudi tako živo zanimajo za celotno gospodarjenje KZ. Odnose kmet- zadruga in obratno so gojili dobršen čas in jih danes poglobili tako, da drug drugemu popolnoma zaupajo. Kmet išče vse pri zadrugi, zadruga pa vse pri kmetu. Glede odkupov pa še ni- so ipojkdlnoma zadovoljni, ker drobne, vrtne stvari ne gredo v denar. Vendar bodo verjetno tudi to vprašanje zadovo- ljivo rešili, saj bodo bližnja industrijska središča potrebovala vedno več domače povrtnine. Urediti bo treba le prevoz. Zadruga šteje 310 članov, upravni od- bor pa ima 9 članov. Le-ti se sestajajo zelo pogosto, slednjo nedeljo. Pravijo pa, da bi si imeli vsak dan kaj novega pove- dati, če bi utegnili priti skupaj. V skromnem prostoru zadružne pisarne je slednjo nedeljo takšna gneča, da kmetje nimajo več kam sesti in stoje prisostvu- jejo reševanju zadružne problematike. Nihče jih posebej ne vabi, vedo pa, da Predsednik KZ v Taboru so dobrodošli in se z.bero okrog uprav- nega odbora ob 8. uri zjutraj. Nedeljska posvetovanja so taborskim kmetom postala nuja in koristno razvedrilo. Pa- metni predlogi padajo na teh sestankih — zadruga jim je hvaležna za dobro misel in že jo uvršča v svoj delovni program. V Taboru se ponašajo z novo hmeljsko sušilnico kmetijske zadruge. Saj je tudi res lepa in sodobna stavba. Seveda si imajo največ povedati hme- ljarji, saj je hmeljarstvo tudi glavna panoga te močne kmetijske zadruge. Že nekaj let zaporedoma se lahko tabor- ski kmetje — zadružniki postavijo s prvovrstnim hmeljem in z visokimi hek- tarskimi donosi (lani so imeli 97,5% prvo in drugorazrednega hmelja). Zato pa so na teh nedeljskih sestankih najbolj ži- vahne debate okrog hmelja in hmeljar- skih skupnosti. Da, tudi o teh mnogo razpravljajo. Pa ne samo razpravljajo, tudi snujejo jih že. Po dva in dva kme- ta gradita skupaj žične nasade. Žičnice v Taboru sploh na veliko gradijo — kar na 40 ha hočejo povečati letos hmeljske nasade. Kmetijska zadruga — smo dejali — je usmerjevalec vse kmetijske proizvodnje v svoji vasi. Zato pa kmete opozarja tu- di na pomanjkljivosti . »Da bomo dobri hmeljarji, moramo biti tudi dobri živi- norejci« — to pa zaenkrat še niso Ta- borčani. Toda zadruga bo premostila tu- di te težave. Vsako leto nabavi nekaj teličk sivorjave pasme in kmetje kažejo razumevanje za selekcijo v živinoreji. Taborski zadružniki imajo tudi last- no hranilnico in posojilnico, tako, da noben kmet ne išče po drugih bankah posojila, ker mu ga nudi domača za- druga. Pri obračunih hmelja pustijo kmetje navadno vse dohodke v tej hra- nilnici in tudi za tekoče izdatke hranijo denar tu. Pred leti je bila taborska zadruga še zelo revna. Začeli so gospodariti prav za prav brez vseh sredstev. Najprej so kupili staro stavbo, jo lepo adaptirali za trgovino, primanjkuje pa jim - skladišč za odkupe. Toda tudi to pomanjkljivost bodo kmalu odpravili, saj so letos v te namene že kupili večje gospodarsko po- slopje, ki ga bodo adaptirali za skladi- šče. V letošnjem letu pa so tudi dogra- dili moderno sušilnico. Nad sušilnico je velika dvorana za sestanke, spodaj pa še. dva prostora, ki služita za skladišče železnine in odkupov. V kratkem bodo začeli graditi še 2 novi hmeljski sušil- nici v sosednjih vaseh Kaplji in Lokah. Tu bo tudi skladišče za hmelj in za stro- je. Postopoma bodo gradili hmeljske su- šilnice še v drugih vaseh, ker se hme- ljarstvo tod zelo širi. ; V take namene gre ves dobiček kme-| ti j ske zadruge, ki ni majhen (lani so imeli 24 milijonov dobička, letos pa menda tudi ne bo dosti manj). V trgo- vini nočejo več iskati dobička in so eno poslovalnico že oddali, radi pa bi oddali še drugo, če bi dobili v zameno prime- ren lokal. Velik doprinos k uspehom taborske zadruge prispevajo tudi žene zadružni- ce, z napredno kmetico Rožančevo kot predsednico. [Bz dve leti bo pri nas dovolj opeke PRAVIJO V ŽALSKI OPEKARNI Sadovi dobrega delavskega upravlja- nja in dobrega strokovnega vodstva so 'se v zadnjih letih pokazali tudi v Sa- ^vinjski tovarni opeke v Žalcu. Proiz- vodnja narašča iz leta v leto, prav tako pa se vidno zboljšuje tudi kvaliteta ope- karskih izdelkov. Žal pa opeke kljub povečani proizvodnji v našem okraju še vedno primanjkuje, ker so spričo pre- usmeritve gradenj (industrija — stano- vanjska izgradnja) potrebe pač mnogo večje. Doslej naše opekarne niso imele možnosti, da bi razširile svoje obrate za večjo zmogljivost. Danes pa so tudi oni im-ipuščeni k natečaju investicijskih kreditov in so s tem podani vsi pogoji, da bo problem pomanjkanja opeke v celjskem okraju v doglednom času re- šen. V Žalcu pravijo, da čez dve leti v celjskem bazenu opeke ne bo več pri- Imanjkovalo in bo proizvodnja lahko kri- :la vse potrebe tudi spričo pospešenih J gradenj. Savinjska tovarna opeVe Žalec za'af^a danes s svojimi izdelki vso Mežiško, Mi- slinjsko in Savinjsko dolino. Že samo gospodarstvo v Savinjski dolini rabi ogromno opeke (stanovanjska izgradnja, pospešena gradnja hmeljskih sušilnic, razširitev industrijskih objektov itd.) in se čestokrat zgodi, da ima žalska ope- kama tudi po 70 prošnjikov na dan. Letos v ix>djetju pravzaprav še ne bo dosti sprememb, ker rekonstrukcijam še ne bodo mogli pristopiti. Toda delajo pa skrbno že dobršen čas na načrtih — idejni so že gotovi. — Predvidoma bodo začeli načrte ir^vajati .prihodnje leto, v letu 1960 ali 1981 pa bo obrat že de- lal z novo zmogljivostjo. Načrti v glav- nem predvidevalo izenačenie proizvod- nih grl v tovarni, povečanje sušilnic, namestitev novih strojev itd. Z novo opremo bodo lahko izdelovali sodob- nejše opekarske izdelke. Kljub temu, da ima tovarna vsaj eno četrtino kvalificiranih delavcev, nuslijo že zdaj na nove strokovnjake. Ker bodo imeli v prihodnjih letih novo, moderno opremo, si hočejo vzgojiti tudi kadre, ki bodo s to opremo znali upravljati. Tako je žalsika opekama podprla idejo za ustanovitev vajenske šole za opeikarsko stroko v Ljubljani. oved uresničila. V mraku se je Milan vračal iz vino- grada. S težavo se je spuščal po strmi, ozki stezi. Ob šolskem vrtu, kjer se je steza zravnala, je obstal, da si oddahne in spočije bolno nogo. Pravkar je segel po robček, da si obriše znoj s čela, ko zasliši neko ječanje. Kaj pa to? Kdo stoka, kakor bi bil v zadnjih vzdih- Ijajih? Urno, kolikor mu je dopuščala lesena noga, je Milan zašantal ob ograji, ko je po nekaj korakih zagledal, kako nek- do visi na ograji z glavo navzdol. Z vso močjo je dvignil nesrečneža in ga polo- žil v travo. V njem je takoj spoznal Cib- čevega Tino. Le kaj se je zgodilo? 2e ob pi-vsm pogledu je Milan razvozljal uganko. Tina je stoječ na rantah obiral debele učiteljeve višnje. O tem je pričal kup po tleh raztresenih sadežev. Zgubil je ravnotežje in padel tako nesrečno, da se mu je noga zataknila med dve lati. Tako na eni nogi visečega je našel in rešil v poslednjem trenutku. Invalid Milan še ni tekel tako, odkar je imel leseno nogo, kakor topot s Ti- no čez ramo. Tino so takoj odpeljali v bolnišnico in mu uspeli še rešiti živ- ljenje. Tina pa ni le^ ozdravel telesno, temveč se je tudi notranje prerodil; po- stal je priden fant in Milanov najboljši prijatelj. H. I. O pomladi in mamieladi v razred je stopila učiteljica tovariši- ca Olga z zvezki v rokah. Nasmehnila se je in rekla: »Otroci, to uro bomo pisali spis!« Pri tem je pogledala k oknom, ki je skoz- nje sijalo sonce pomladnega dopoldneva. Nekateri otroci — bilo je to v drugem razredu — so vzdignili roke. »Spis o pomladi!« je predlagal Marko in pridružili so se mu še Nada, Vojko, Danica in Vesna. »Kako pa vemo, da je prišla pomlad?« je vprašala tovarišica Olga. Zdaj so dečki in deklice priix>vedovali o soncu, ki je premagalo zimo, o zvonč- kih in trobenticah na zeleni trati, o cve- točem drevju, o pticah in čebelah in o delu na vrtu in polju. In še to so vedeli: pomladi pravijo tudi vigred, vuzem, mladoletje ali vesna. Seveda pišemo to vesno z malo začetnico, z veliko črko pričeta pa bi pomenila osebno ime. Tak- šno ime ima tudi staroslovanska bogi- nja pomladi. »Tudi meni je Vesna ime,« je iz druge klopi zaklicala Vesna Tratnikova. »Da, v našem razredu imamo Vesno«, je pritrdila učiteljica. Razdelila je zvez- ke in s kredo na tablo napisala naslov spisa »Prišla je pomlad«. Otroci so pridno pisali. Minilo je četrt ure in vstala je Vesna: »Tovarišica učiteljica, sem že gotova! Vso stran sem napolnila.« Učiteljica je pregledala Vesnin spis in je bila videti zadovoljna. Tiho je dejala Vesni: »Ali veš, kje je moja soba?« »Da, v šolskem pritličju je. Nedavno sem vam pomagala nositi risanke...« »Prosim te, Vesna! Očala sem pozabila v svoji sobi. Na mizi sem jih pustila, v rjavi škatli so. Tu vzemi ključ in za sabo spet zakleni!« Vesna se je priklonila in je s ključem v roki odšla iz razreda. Zdaj so že drugi učenci in učenke dvigali roke, tako kma- lu so končali spis. Potem so se odprla vrata in vrnila se je Vesna. V rokah je varno nosila škatlo z očali tovarišice Olge in ključ. Toda kaj je Vesna imela na nosu? Glej- te! Prav na konec nosa se ji je bilo prilepilo nekaj temnega, kakor grah ve- likega! Vsi so se ozrli vanjo in tudi uči- teljica: »Hvala ti za očala, Vesna! Ali si jih lahko našla?« »Da takoj sem jih našla,« se je po- hvalila Vesna. »Ali si videla še kaj drugega v moji sobi na mizi?« »Tudi k?ruh je bil tam in tri jabol- ka ...« je odvrnila in pri tem ji je po- stalo nekam nerodno. »Pa še neki visok kozarec je bil tam. Ali veš, kaj je bilo v njem?« »Mar—me—la—da...« je zajecljala Vesna in je zardela v lica. »Res, marmelada! Tako! Zdaj pa pojdi v klop!« Deklica se je okrenila, otroci v raz- redu pa so ji glasno zaklicali: »Tudi na nosu jo imaš, marmelado!« Vesna je osupnila. Z dvema prstoma se je prijela za nos. Zares! Na koncu no- sa ji je sedela kepica marmelade! Da! Na mizi je bila poleg očal za tovarišico Olgo opazila tudi kozarec s temnorjavo marmelado, ob njem pa je na krožniku ležala žlica. Ni se mogla ustaviti izkuš- njavi, ko pa je tako rada lizala sladke reči. — Samo pokusila bom, je menila, in potem se ji je ta zap>eljiva sladkoba zdela tako zelo dobra, da je z žlico tri- krat segla po njej. Pri tem se je ko- šček marmelade oprijel njenega nosa... Zdaj si je z rokami zakrila zardela lica in zastokala je: »Mairmelado sem poskusila ... tri žli- ce ... ne bodite hudi... prosim ...« »Prej bi bila morala vprašati,« samo to ji je dejala učiteljica. Vesna je sedla in glavo sklonila nad zvezek. Oči si je obrisala z robcem. Roke so se ji zatresle. Nesrečna Vesna! STRAH 14 29. APRILA — STEV. 16—17 BREZ TRETJEGA je pribohnel vlak, se je lagodno odpravil preko tirov in se vzpel v va- gon prvega razreda. Z zihajočo hojo brezdelneža je koračil po hodniku, do- kler se ni vlak premaknil. Potem si je izbral prazen kupe, odložil kožuh in sedel k oknu. Na naslednji postaji je vstopila žen- ska. V rokah je držala psa, lisastega Španjolca. Neodločno je obstala pred vrati; že je hotela oditi, a si je premi- slila in vprašala, če je prosto. Moški je molče prikimal. »Kako zoprno vreme,« je rekla, ko je odložila dragocen plašč in sedla. Imela je goste zlate lase in nenavadno čiste modre oči. Polt njenega obraza je bila slonokoščene barve. V hipu je napolnil kupe vonj po izbranem parfumu. Moški je dvignil Španjolca v naročje in ga pobožal z nežnostjo, ki je bila v popolnem nasprotju z njegovim robatim obrazom. Psiček se mu vzpel na prsi in mu oblizal obraz. Moški se je pri- srčno zasmejal. »Piki, ne smeš!« je rekla dama malce v zadregi. »Oh, to pa res ni nič,« je rekel moški. »Španjolci so najprikupnejši psi na svetu. Tudi jaz sem imel Španjolca.« »Zares?« je rekla dama. »In ga nima- te več?« »Ne, prodal sem ga.« »Prodal? — Kako je mogoče prodati ... jaz bi Pikija ne mogla prodati, ne, za noben denar .. .« Prodal sem ga pač, da bi poravnal neki dolg. Sicer pa kupec ni imel po- sebnega dobička. Pes mu je čez teden dni poginil.« »Od žalosti?« »Od lakote. Ni hotel več jesti.« »Torej je vendarle umrl od žalosti.« »Ne vem. Takrat nisem imel časa, da bi razmišljal o vzrokih pasje smrti. Bil sem na robu obupa. Nemara nisem bil daleč od samomora ... Toda vas to gotovo ne zanima.« »O, pač; zelo me zanima.« Zdajle,« je rekel moški in prižgal ci- gareto, »se vračam domov po petih le- tih. Moji starši imajo majhno kmetijo in če bom sploh še kje našel izgubljeno dostojanstvo človeka, ga bom našel tam.« »O kakšnem izgubljenem dostojan- stvu govorite in kaj je sploh to iz- gubljeno dostojanstvo?« je vprašala dama v tonu, značilnem za večino žensk, kadar sprašujejo o nedoumlji- vem. »Izgubljeno dostojanstvo? — Izgub- ljeno dostojanstvo pač!« je rekel moški malce nejevoljen. »Govorim o tisoč pre- stopkih zoper človeški ugled, o majhnih podlostih, ki raztapljajo duha kakor rja ali kakšna gobavost in ga na koncu spremene v ničvredno krpo, kamor si vsakdo obriše čevlje, če ga je volja ... in volja ga je skoro vedno.« »Vi torej mislite na tatvine ...?« »Nikakor ne ... Toda poslušajte. Po- vedal vam bom svojo zgodbo, ker tako nimajo pametnejšega opravila. Pred petimi leti sem se odpravil v Ljubljano, trdno prepričan, da postanem slikar. Vpisal sem se v akademijo in si najel majhno podstrešno sobico, ki je bila vse hkrati: atelje in stanovanje. Nihče ni ljubil slikarstva bolj od mene... hočem reči, predan sem mu bil, kot mu je lahko samo mladenič, ki zasluti raz- košje njegovih užitkov, a še ne ve, kam pravzaprav se podaja človek, odločen, da se mu posveti. Brez dvoma imajo prav tisti ljudje, ki se umetnosti plašno umikajo, ker slutijo njeno nevarnost. Ne vem natanko, kako bi vam to pove- dal. Slikarstvo je strast, labirint stras- ti, razvrat duha... in propad, če ne premorete volje, da to strast potešite in ta razvrat uklenete v verige oblike. V tem primeru sežete namreč po drugih mamilih, zapravite svojo ljubezen do barv, ko ste jo spremenili v nagnjenje do mamljivih pijač in žensk. Slikar- stvo je razkošje čutov, toda za en sam popoln užitek v tej umetnosti so po- trebni tolikšni napori, da ljudje s šibko voljo planejo v objem — takoj ko spo- znajo to resnico — užitkom, ki terjajo neznaten napor, a vsaj na videz vra- čajo tisočkratno žetev. Tako tešijo svo- jo žejo drugod, v tem pa se jim čopič suši in slikar v njih umira, dokler do- cela ne umre ... Pri tem se duh krči in razpada, kakor da ga je načel rak.« Dama je poslušala z zanimanjem, čeprav je komaj razumela slikarjeve besede. Kakor da je nagonsko slutila neizmeren prepad bede, ki jo je skušal opisati neznanec. »Spočetka sem naglo napredoval. Ri- sal sem po dvanajst ur dnevno in bil nemara srečen. Odkrival sem prve stop- nje v slikarstvu, ki jim običajno sledi razdobje, ko je oko ujelo ideal forme. Čopič pa še ni sposoben, da bi ga ute- lesil. To je najnevarnejša doba za vsa- kega slikarja. Kdor jo premaga, je v tem boju zmagal za vse življenje; kdor je podlegel, je hkrati pokopal tudi svojo bodočnost. Jaz sem podlegel. Tisti hip, ko me je vsega prežel občutek, da ne bom nikoli zmogel slikati tako, kakor doživljam, se je pričel moj propad. Spoznal sem Koko, lahkoživko s ču- dovito popolnim telesom in z njo po- gnal ves denar, ki sem ga imel. Potem sem prodal vso svojo opravo: stojalo, barve in čopiče, svoj plašč, dva para čevljev, večerno obleko, uro in. .. skratka vse, kar se je dalo prodati. Po- tešiti sem hotel žejo po lepoti, ki je — kakor se mi je zdelo — s slikarstvom nisem mogel, žejo po polnoti življenja in pri tem zabredel v najobupnejše močvirje. Kokino telo je bilo zdaj moje platno in nočni lokali moj atelje. Pil sem v dolgih požirkih — opojne pijače in slasti, s katerimi mi je radodarno stregla Koka. Ko sem ostal brez de- narja, sem si ga pričel sposojati, vedno več in vedno bolj pogosto. Docela sem zgubil občutek za ravnotežje med de- lom in užitkom in končno ves smisel za dostojanstvo in za preprost človeški ugled. Bil sem pripravljen, da se ti- sočkrat ponižam, samo da bi lahko za nekaj ur užival v blaženosti omame. Koka mi je podarila majhnega psička, prav takega Španjolca, kot je vaš. Bila sva čudovita prijatelja. Vsepovsod je hodil za mano, dolge noči me je čakal na ulici, kadar sva s Koko po barih zapravljala mojo bodočnost. Njegov prijazni pogled — nikar se ne smejte — je zmogel v hipu zaceliti strupeno rano, ki mi jo je zadal kak poštenjak ali kak bivši prijatelj, kadar si je pri- zadeval, da mi mesto denarja, za ka- terega sem ga prosil, napolni ušesa z očitki in moralnimi nasveti. In vsa ponižanja in majhne podlosti, ki sem jih zagrešil, da hi se dokopal do denarja —■ vsekakor ne z delom — vsa ta oga- ba, katere pekočine ni mogoče primer- jati nobeni telesni bolečini, vse to peklo se je nekako ublažilo, kadar mi je Koki — tako sem imenoval svojega psička na čast moji nesmrtni učiteljici razvra- ta — ljubeznivo skočil v naročje in mi od neugnanega veselja, da me zopet vidi, oblizal obraz ...« Vlak se je ustavil in v kupe je vstopil zajeten možak v elegantni obleki. Z obraza mu je sijalo živalsko zdravje in tisti nedoločljivi izraz uživača brez pomislekov. Gotovo je imel polno de- narnico, ker je z nepopisno samoza- vestjo sedel nasproti dame in ji s po- gledi docela odkrito razodeval svojo naklonjenost. Dami so malce bolj za- bleščale oči in kazala je prve rahle znake vznemirjenja. Slikar ni opazil ničesar in je še vedno s kužkom v naročju, nadaljeval svojo pripoved. Ponudil je dami cigareto, nekajkart krepko„ potegnil iz svoje in govoreč z mirnim glasom obsojenca, strmo gledal ženski v oči. »Potem sem prodal še Kokija. Imel sem namen, pognati še ta poslednji de- nar, pridobljen za ceno pasjega življen- ja in končati; kajti Koka — to sem slu- til — me je zapuščala; vse bolj poredko je prihajala k meni in če sem bil suh je precej spet odšla. Preživel sem še poslednjo noč — in ostal živ. Bil sem na dnu. Koka me ni več hotela poznati, nekdanji znanci so se me izogibali, pes je poginil, jaz pa sem zlival vase po- darjeno žganje, kadar sem ga dobil. Znašel sem se v bolnici in ko so me od- pustili, nisem imel druge izbire, ko da se vrnem domov, k staršem, ki živijo v prepričanju, da sem na pragu slave. Doma bom delal na polju, nemara me bo delo rešilo. To je moje zadnje upa- nje ...« Dama je molčala. Postala je nekako raztresena in je poprosila slikarja naj ji vrne kužka. Nekajkrat je pogledala zajetnega možaka, kakor da se opra- vičuje, ker se je zapletla v pogovor s tem človekom. Slikar ji je psička položil v naročje in rekel, kakor da se norčuje: »Ko ste vstopili, sem bil prepričan,, da bova postala dobra prijatelja, ne vem čemu ... morebiti zaradi vaših oči, kaj vem ... Nu, sicer pa se bliža moja postaja.« Pobožal je kužka in odšel na hodnik. »Kdo je ta človek?« je vprašal zajetni možak damo, ko se je vlak premaknil s postaje. »Ne vem,« je rekla dama. »Nekakšen slikar, ki se je zapil.« »Potujete daleč?« »Zavisi od ...« »Ce je tako, potem lahko izstopiva na naslednji postaji.« »Katera postaja je to?« »Mesto, kjer je vina in zabave v izo- bilju.« »Ah, res? Potem obiščem tam svojo prijateljico.« Pred Domom je rudniška godba igrala vesele koračnice. Njihove poskočne zvo- ke je topel veter prinašal semkaj na grič, k hiši upokojenega rudarja Tenča Založnika. V njih je utripal zrak pod jasnim nebom, sončni zrak prvomajske- ga dopoldneva. Tenč je sedel na klopi, na mehki bla- zini tu pod staro hruško, zdaj do zad- njih vejic polno belega cvetja. Njegov opojni duh mu je polnil prsi. Poslušal je. Tam pri rudniku imajo zdajle pro- slavo, popoldne pa bo tam tudi še ve- selica. Za prvi maj mora hiti tako. S snaho Lenčko je bil doma sam. Vsi drugi so bili odšli tjakaj: sin Tine, oba vnuka in vnukinja. Vsi ti trije moški so delali v rudniku, kjer je premog ko- pal nekoč tudi Tenč, dokler je bil zdrav in močan. Zdaj pa je bil dočakal že osemdeset svojih let in z njimi bolezen, ki ga je trgala v kosteh in ga stiskala v srcu. Kje so že njegovi mladi dnevi: Zdaj so drugi na vrsti, da uživajo mla- dost, še vso lepšo, kakor pa jo je sam kdaj mogel imeti. Vendar je dočakal zdaj še en prvi maj, še en svetel praznik in ob njem so se dali obujati spomini. Vso dolgo zimo ga ni bilo venkaj iz hiše. Tudi april je bil dosti deževen in hladen, ampak takle prvi maj je zares prišel ves v pravi pomladanski lepoti. V zadnjih dneh se je bila zemlja pod soncem že za silo ogrela in tako je stari Tenč hotel, da ga je snaha namestila tu pod cvetočo hruško. Nadihal bi se bil rad prvega maja in poslušal godbo, ki je v valih plavala prav semkaj in do njegovih ušes. Med muzikanti tam je bil tudi njegov starejši vnuk s svojo trobento... Ob tej misli se je nasmehnil z vsem upadlim, obritim licem in s kalnimi oč- mi, potem pa si je globlje na oči poteg- nil ščitnik sive čepice, da bi mu manj bleščalo od sonca. — Lahko jim je danes slaviti prvi maj, je pomislil. — Danes gre delavcem pri nas velika beseda. Vendar smo tudi že včasih slavili takšen praznik. Pri tem smo govorili o delavskih pravicah in jih zahtevali. Nazadnje smo se še povese- lili in zaplesal sem s svojo rajno Mico. Potem pa so nam takšne proslave pre- povedali in niti rdečih zastav nismo smeli razobesiti. Nismo pa odnehali, če- prav smo se morali otepati z žandarji. Tudi za mano so vohali, ker sem bil tisto noč pred prvim majem zraven. Ki- sovarjev Lipč je splezal na javor pred ravnateljeva vilo. V vrh devesa je pri- vezal drog z rdečo zastavo. Zjutraj je prosto plapolala, žandarji pa so se je- zili, preden so jo šele dopoldne sklatili na tla. Z rdečo barvo smo napisali na zidove: Proletarci vseh dežel, združite se! Pa nas nikoli nihče ni izdal! Tudi štraj- kali smo. Zdržali smo dva tedna in rud- niški gospodje so morali popustiti. Po- zneje smo prve maje slavili drugače. Hodili smo v hribe, spredaj smo nosili zastavo in razigrani smo bili. Neko leto nam je tedaj govoril tudi Lipč. To je bil pogumen fant! Še ječa ga ni u- gnala. V tej zadnji vojni je padel nekje pod Menino planino, do zadnjega se je boril... Iz hiše je stopila snaha Lenčka, ob svojih petdesetih letih še vedno čvrsta in temnolasa in nikdar zlovoljna nad nadložnim starcem. Ta dan je imela do- sti dela v kuhinji, pripravljala jim je vsem kosilo, spodobno za praznik. —Oče, boste pili čaj ali kavo? je ho- tela vprašati s praga, a ji je že prva beseda obtičala v grlu. Samo kriknila je in pohitela. ^arec je ležal v mladi travi pod cve- točo hruško. Negibno je ležal tam z za- prtimi očmi in še s čepico na glavi, de- snica pa se mu je tiščala prevrnjenega stola. Ali...? Od strahu vsa brez sape in otrpla v nogah ga je zgrabila od zad pod pazdu- hama, da ga dvigne. Začuden je počasi odprl oči in rahlo šepetal: — Lipč, rad te imam! Visoko v javor si zlezel! Ali jo vidite vsi, našo zastavo? Ali jo vidiš, Mica? Se vedno me imaš rada, ali ne? Ali še veš, kako sva se zavrtela včasih? Oh, zdaj pa moje no- ge... — Oče, ali vam je slabo? S stola ste padli... — To si pa ti, Lenčka! Kaj pa je? — Ustrašila sem se. Tu v truvi ste le- žali. — Jaz? Glej no! — Prehladili se boste, ko pa je zemlja še hladna. V hišo morate, da se ogreje- te. Caj boste pili, ali ne? — Saj sem se z Lipčem pogovarjal in tudi Mica je bila pri meni! Ali pa se mi je le sanjalo? Nemara res. Cuj, saj godba še kar igra! Trudoma se je postavil na noge, po- tem ga je vodila v hišo in je legel na posteljo. Povsod tod se je iz kuhinje ši- ril duh po pečeni teletini in že je za- čutil glad po njej. Tedaj mu je Lenčka prinesla skodelo čaja. — Nič se mi prejle ni zgodilo in kar dobro mi je zdaj. Ti pa si se prestrašila zaradi mene! Vselej si bila skrbna za- me ... — Kako pa bi mogla drugače? Lepo si tačas odpočijte! Kmalu bodo vsi tu. Kosilo bo o pravem času... Cez uro so sedli k pregrnjeni mizi: stari Tenč, njegov sin in oba vnuka. O proslavi so si pripovedovali in starec je pozorno poslušal in prikimaval. Potem sta jim Lenčka in vnukinja v krožnike nalili dobre juhe z rezanci in tako so bili ob mizi zdaj zbrani vsi. Tedaj si je starec z glave potegnil čepico, da so se prikazali njegovi sivi, a še gosti lasje, in je počasi izpregovoril: — Naj se nam juha še malo ohladi! Povem naj vam, da sem prejle zunaj zadremal, zrak me je bil vsega prevzel, pa sem se s stola prevrnil v travo. In medtem se mi je kaj vse sanjalo! Mrtvi so prišli k meni, kakor da so še živi. Ne verjamem, da bi me bili prišli klicat v smrt. Ni bilo prvič, da se mi je sanjalo o Mici! Se kar rad ostanem na tem sve- tu, zato sem pa vesel, da sem še tale prvi maj dočakal. Takšen prvi maj, ka- kor včasih ni mogel biti takšen. — Se več jih boste dočakali, oče, je dejal sin in z žlico odločno potrkal na mizo. — Saj se vam vidi, da ste letos trdnejši kakor lani, ko v maju še niste vstajali. Tudi srce vam manj nagaja. — Res je, je živo povzel Tenč. — Se revmatizem me manj prijemlje. Zato pa sem menil, ni letos še moj zadnji prvi maj. Vsaj enega ali dva bi rad še do- živel. Da bi videl, kaj vse nam boste vi mladi še prigospodarili. Se kaj časa bi vas rad videl pri delu in tudi takole, ka- kor zdaj lepo sedimo skupaj ... Potem so z žlicami segli v krožnike. — Popoldne pa le pojdite! Mladina se mora kdaj poveseliti! Jaz bom doma po- slušal godbo in tudi od tega mi bo dosti dobro... Z lic je bilo videti starcu, kako je tudi letos v sebi čutil vso toplo svetlobo praz- nika. BEGOV JAN: DOMISLICE Svet je bil okrogel, še preden smo vi- deli kakšen je! Obrekovati se sicer da eno žensko^ nikoli pa treh; kajti kar morda ne drži za eno, bo z gotovostjo držalo za eno iz- med treh. Ničevnost je ničemema, nična ničev- nost je brezčutna, ničevnost ničnosti je obup. Lahkomiselnost, če jo opravimo s kon- cem i)ameti, zaleže bolj kot gola pamet. Je že tako, da si včasih ne moremo iz- misliti niti dobre neunmosti, kaj šele prelestno misel. Trpljenje, ki vodi do resnice, bo znova trpljenje, ko dojame resnico. Mnogi moški si lastijo neomejeno po- znavanje žensk, ker so tako samoljubni, da jih tudi trape z lahkoto uverijo v njihovem prepričanju. Bojazljivi ljudje se nagibajo h glo- bokemu razmišljanju ne zaradi tega, da premagajo plašljivost, temveč zato, da ji dajo opravičila. 29. APRILA — STEV. 16—17 15 STRAH NAMESTO UVODNIKA OB OBLETNICI USTANOVITVE OF: MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD M pPSIh DDlIlICB ZBIHB Gasilskega doma na Ljubnem ob Sa- vinji se tesno oklepa mala hišica. V njej so v letih NOB živeli trije tihi sta- novalci: betežna starčka, oče in mati in nepokretna hčerka ZEFKA vo- DUSEK. v taki hišici bi človek pri- čakoval, da je tudi med NOB vladala mrtvaška tišina, saj je edinemu živah- nemu bitju — mali Zejki — težka bo- lezen pred mnogimi leti spodnesla urne nožice, jih zverižila in nakazila tudi lepe roke. Mati je zajokala in odslej svojo nesrečno Zefko navadno prenašala na rokah iz sobe v sobo, ali na trato pred hišo. Dekletcu, ki je skoro ne- vidno zraslo v mlado ženo, je na ble- dem obrazu otrpnil otroški smehljaj ... Toda od nemile usode je nesrečna Zej- ka vendarle dobila dragoceno darilo: junaško srce in izredno prožen duh. Ker se ni mogla več igrati, ne poma- gati materi pri delu, niti se izučiti ka- kega poklica, se je z ljubeznijo vrgla na knjige. Toliko lepega, grozotnega, zabavnega in zanimivega je znala po- vedati iz njih — pa so se sosede in nje- ne sovrstnice začele zbirati okrog nje- ne postelje in ji tako skoro nikoli ni bilo dolg čas. Pripovedovati in vaso- vati pa je znala nad vse zanimivo. Ko so se začeli zgrinjati temni oblaki nad našo domovino, je nepokretna Zef- ka že zaslutila nesrečo. Tako je mnoge obiskovalce v svoji mali hišici priprav- ljala: »Bojte se sovražnika, ki stega roke po nas. Pripravite mu smrt — tu- di jaz bom pomagala!« Zefke okupacija ni našla nepriprav- ljene. Nebogljena je bila po telesu, to- da njeno junaško srce je prevejal po- gum, pomešan s silnim, močnim so- vraštvom. Menda so jo kot tako poznali prvi ljubenski partizani, da so se za pomoč obrnili prav k njej. Ko se je julija leta 1941 zglasil pri njej doma- čin Milko Brunet in ji povedal željo, da bi se pri njej sestajali prvi člani OF in razni aktivisti, je brez pomisleka resno prikimala. Morda sta stara oče in mati pomislila nekoliko trezneje: dva stara človeka in nepokretna hči — saj ne bomo mogli nikamor pobegniti, če nas dobe! In Zefko, to siroto, bodo na mestu pobili. Tudi Zefka je morda po- mislila na to, ko je rekla svoj »da«. Pripravljena je bila na vse. Tudi zanjo je bilo to borno človeško življenje dra- goceno, toda smrt je v horbi za svobo- do — lepa in veličastna. Tajnikov Milko je kar dobro pogo- dil, ko je izbral Zefkino hišo za se- stanke pripadnikov OF in zbirališče vsakovrstnega materiala za partizane. Nemcem pač niti na misel ni prišlo, da bi se v mali hiši, s tako betežnimi ljud- mi pletlo nekaj tako nevarnega zanje! Koliko domačinov niti danes ne ve, da so se okrog Zefkine bolniške postelje od vsega početka upora do osvoboditve zbirali aktivisti, kurirji in partizani. Kdo je takrat le slutil, da težka nepo- kretna bolnica leži na partizanski lite- raturi, denarju, dokumentih, ki so bili skriti pod slamnjačo njene postelje! In zgoraj, v »kasti« se je zbirala hrana za partizane. Oče ni vedel, kaj se je dogajalo v hiši, toda mati je vedela za vse. Saj je morala včasih nemudoma odnesti kako pošto na dogovorjeno mesto, ker Zefka tega ni mogla. Da, tudi mater je Zefka pridobila, da je z veseljem pomagala partizanom kjer je le mogla. Njene, od dnevnega dela izmučene roke so vse zime tiho predle volno za partizane. Pri Zefki se je tudi rada zbirala mla- dina. To je bodrila za časten in pogu- men upor in mnoge mladince je znala tako navdušiti, da so na vrat na nos hoteli k partizanom. (Nekaj jih je tudi odšlo). Menda so tudi Nemci smatrali to hi- šo in to družino za varno zatočišče, saj so se pri Voduškovih leta 1944 nastanili SS-ovci. Tako so imeli v desni sobi se- stanke SS, v levi sobi pod isto streho pa so se dnevno sestajali aktivisti in partizani. »Bridke ure so bile« — pripoveduje Zefka — ko smo morali tako skrivaj in napetih živcev delati. Narava je hotela, da smo često zatrepetali za svoja živ- ljenja. Toda zdi se mi, da je bil ves naš trud poplačan, ko je bil izvršen drugi napad partizanov na Ljubno. Te- ga veličastnega dne ne bom pozabila do smrti. Godba in bojna pesem me je predramila in mati me je morala že ob 4. uri zjutraj zapeljati na prag, da sem bila tako bliže ljudskemu veselju in zmagi.« Po osvoboditvi je Zefka čutila še eno dolžnost: ko je izšla knjiga »Mučeniška pot k svobodi«, so jo krvavi dokumenti tako pretresli, da je hotela zakričati v svet. V Ameriki je imela sorodnike, pa jim je poslala to knjigo. Tam jo je prebiralo tisoče rok in sorodnica ji je odgovorila, da ima ta knjiga mrliški duh in da se je nad barbarskim nem- škim narodom zgražal slednji Slovenec, ki je čital te dokumente. Zefka želi, da bi bila ta knjiga prevedena v vse jezike. Za svoje aktivno sodelovanje v NOB je Zefka Vodušek leta 1951 prejela od- likovanje — medaljo zasluge za narod. Ko gledam to odlikovanje na njenih šibkih grudih, si mislim: zakaj se te- mu odlikovanju še ni pridružila »Spo- menica 1941«? In tako si mislijo tudi drugi Ljubenci-domačini. (Iz gradiva za Zbornik o delu žena med NOB) SPOMIN na prvo srecanie s komunistom Prišla je jesen in edino kar je dobro obrodilo, je bil kostanj. Mi kostanjevega gozda nismo premogli. Zato sem stikal po tujih. Toda bogatini so stražili od jutra do večera in težko jim je bilo izmakniti kak mernik kostanja. Se najbolj varno se mi je zdelo v Resnikovi hosti. Kmetija je bila visoko gori v hribu, dobro uro hoda od naše koče. Upravljala jo je Resnikarica, vi- soka, priletna in suha žena. Imela je več otrok, pa so ji pomrli. Moža je pobrala prva svetovna vojna. Ostal ji je samo še sin Jože. In še ta ji je delal pregla- vice. Bil je pravo nasprotje svoje ma- tere. Resnikarica je bila pobožna ženica. Zupnikova beseda ji je bila edina to- lažba na tem svetu. O Jožetu, ki je prišel takrat od voja- kov, pa so govorili, da se ukvarja s ko- munizmom. Od župnika je zahteval, da ga zbriše iz katoliške vere. In zato ga je župnik proglasil za Antikrista. Na- ravnost s prižnice je to povedal. Mati mu je očitala, da je upodobljen hudič, da je Lucifer. Ljudje, verni in pobožni so Jožeta vlačili po zobeh. Prišepetavali so si. «Si slišal? Resnikarjev Joža se je dal zapisati Luciferju! Uboga Resnikarcn. Pekleti Antikrist, še v grob jo bo spra- vil! Izženimo ga!*< Mati ga je prosila, rotila in prigovar- jala. »Jože, kaj si mi storil? Jože! Zakaj kličeš hudiča nad našo hišo, ko sam prerad pride? Ali ne slišiš, kako te vsa fara obtožuje? Župnik svarijo otroke: Resnikov Jože je komunist! Antikrist je in prijatelj Luciferja! Bojte se ga. bežite pred njegovimi nauki. Varujte otroke, da jih ne zastrupi. Si me slišal, Jože? Se je čas. Pojdi h gospodu žup- niku, da ti vrnejo božji blagoslov.« Tudi moji starši so bili pobožni. »Izogibaj se Resnikove hiše! Tam je Jože, izogibaj se ga,« so dejali. Toda pri otroku je že tako: vse, kar je prepovedano, je mikavno. In neko jutro sem jo z mešanimi občutki mahnil naravnost v Resnikovo. Kakor strela z jasnega se je pred menoj pojavil Jože. »Se me bojiš?« Pokimal sem s kuštravo glavo. »Zelo. Ali me boste tepli, mi boste vzeli kostanj?« »Čigav si, da si tako cmerave sorte?*< me je hudomušno pogledal. »Gmajnarjev doli iz grabna ...« »Koliko si ga že letos znosil?« »Iz vašega?« sem ga boječe pogledal. »Mislim, koliko ga imaš doma na pod- strešju?« »Morda ga je za kak mernik. Pa ga ni. Veste, ga jemo sproti.« »Ga tudi prodajate?« je rekel in se zagledal v dolino. »Ko pa ga še zase nimamo,« sem za- vzdihnil. Nenadoma sem se okrenil, mu pogle- dal naravnost v velike oči in prosil. »Ali mi ga boste vzeli? Prosim vas, ne mi ga vzeti! Krompir je pobrala mo- ča in če ne bo kostanja, bomo lačni.. .•« Tedaj je napravil nenavadno ostro kretnjo, me prijel za roko in rekel: »Fant, z menoj pojdi!« Sla sva in stopila v veliko kmečko hišo. »Odloži,« je rekel in se mi prijazno nasmehnil. »Sedi za mizo in počakaj.« On je šel, jaz pa sem sedel za mizo in čakal. Gledal sem nabasano torbo in uhajalo mi je na jok. Jože se je vrnil s skodelico toplega mleka in velikim rženim kruhom. Odre- zal mi ga je velik kos, porinil skodelico pred mene in dejal: »Jej — in nič se ne boj. Tudi kostanj je tvoj. In le kar pridno ga pobiraj. Sa- mo pazi, da ne prideš materi v roke. Sicer pa tudi naša mati ni tako slaba. Le zaradi mene je zagrenjena. No, jej .,.« Srečanje z Resnikovim Jožetom ne bom nikoli pozabil. To je spomin, ki ga hranim globoko v srcu. In to še to- liko bolj, ker je Jože tudi danes vzoren komunist. Drago Kumer Delavski svet v „Konusu" je razpravljal o proizvodnji Medtem ko sta bili prvi seji delavske- ga sveta in upravnega odbora v usnjar- skem kombinatu KONUS posvečeni pre- daji poslov, sta bili drugi seji že popol- noma delovni. To pa so seveda nareko- vale tudi naloge in vprašanja, o katerih je bilo .potrebno sklepati. Druga seja delavskega sveta je /bila v celoti posve- čena VII. kongresu ZKJ in so pred za- četkom sprejeli tudi pozdravno pismo kongresu. Delavski svet je ob tej priliki postavil 12 različnih komisij kot svoje pomožne organe. V njih bo delovalo okoli 60 čla- nov kolektiva. S tem bo v veliki meri dana možnost, da se bo vsak član orga- nov upravljanja lahko že predhodno te- meljito seznanil s problemi, ki jih bodo komisije reševale ter dajale svoje pred- loge DS iz področja HTZ, tarifne politi- ke, dopustov, norm, premijskega nagra- jevanja itd. Zelo pomembna je bila odločitev DS o delnem znižanju letnega proizvodnega načrta za letošnje leto. Podlaga za tak sklep je v tem, ker je tovarna podobno kot druga tovrstna podjetja v veliki me- ri navezana na uvoz kože. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo za letos odobrenih več deviznih sredstev za na- bavo kož, vendar pa je ta vsota bila znižana za okoli 10%. To pomeni, da ne bo mogoče nabaviti toliko kož, kot je to določal i>rvotni letal načrt. Znižanje I>a ni zajelo ostalih obratov ix>djetja, jermenarne, pikerije in konita (oddelek umetnega usnja). Prav pri slednjem ar- tiklu je opažati, da gre vedno .bolj v pro- met. Skraja so v trgovinah in čevljarskih podjetjih menili, da se umetno usnje ne bo dalo uporabiti kot nadomestek pra- vega usnja. Vsi poizkusi pa so pokazali, da je enakovredno in gre sedaj dokaj dobro v prodajo. Precejšnji del ga pre- delajo že v podjetju samem, to je v od- delku, kjer izdelujejo opetnice iz umet- nega usnja. Volitve v delavske svete so za nami. Na njih so proizvajalci izvolili svoje predstavnike, ki bodo gospodarili v podjetjih, v korist kolektiva in. komunalne skupnosti. (Na sliki: volitve v Železarni Store). »Sedaj bom drugače delal s svojimi ljudmi" Okrog pol devete ure se je mojster Franc napotil iz Cinkarne proti pisarni sindikalne podružnice. Med potjo ga je srečal star in izkušen mojster iz ke- mičnih obratov ki je šel v tovarno, na videz slabe volje, saj se mu je to videlo na obrazu. xrKako si Lojz? Kam pa Ti ob tej uri — ali nimaš prostega?« Lojz se je ustavil in nehote mu je po- gled padel na ročni vrtalni stroj, ki ga je držal Franc v desni, v levi pa nekaj pol papirja. »Koga pa Ti greš vrtat s tem stro- jem?« »Ne, ne bom vrtal, ampak bom na >PIV« metodi učil, kako se s strojem dela. Kaj ne veš, da imamo seminar, v katerem se vadimo, kako bomo učili naše ljudi delati. Veš, fletno se imamo, pa tudi ti boš dal to skozi!« Ko je Franc povedal staremu Lojzu, da se bo tudi slišal, kako govori in da se bo marsikaj dobrega naučil na se- minarju, je ta nekam zaskrbljeno po- vesil obraz. »Veš, jaz sem star in grem čez 4 leta že v pokoj.« »Ze, že« — ga prekine Franc — »toda ti boš potem znal učiti delavce bolje, kot jih sicer znaš sedaj.« Lojze je komaj čakal, kdaj ga bodo poklicali na seminar, kajti kljub temu ga je zanimalo, kaj se bo naučil, ko že »vse zna.« Na prvem sestanku se ni dosti ogla- šal, vendar se je na naseldnjem sestan- ku sprostil. Pozorno je sledil inštruk- torju, dajal pripombe in izkušnje o delu z ljudmi. Po petem sestanku je vedrega obraza zapustil sobo, v kateri je 8 ljudi izmenjavalo svoje misli. »Sedaj bom pa drugače delal s svo- jimi ljudmi,« je povedal soudeležencem tečaja pri vratih stari mojster. Navdušenja ni bilo kraja, kajti Lojz je imel priliko slišati na seminarju tudi svoj glas na magnetofonu in sedaj ve, kake napake dela pri govoru. Ob srečanju s Francem je stari Lojz pol v šali, pol zares povedal: »Skoda, da tak seminar nisem obiskoval pred 26 leti, pa bi bil najboljši mojster v to- varni.« Uprava Cinkarne je omogočila vsem svojim vodilnim osebam do mojstrov, da so obiskali seminar pod imenom >>Praktična izobrazba vodilnega osebja«. To metodo je republiški center za pro- duktivnost dela in organizacijo proiz- vodnje posredoval mlademu tehniku, ki uspešno prenaša znanje o delu z ljudmi na obiskovalce seminarja. Do danes je seminar zaključilo 48 in- ženirjev, tehnikov in mojstrov, ki se z novo metodo že uveljavljajo na svojih delovnih mestih. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju Čestita vsem svojim zavarovancem in vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maja Upravni odbor podjetja »u n IV E r s a l e«, tovarne klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale, razpisuje delovno mesto POSLOVODJE za svojo poslovalnico v Celju, Stanetova ulica 12 Po.goji: odgovarjajoča strokovna kvalifikacija in sposobnost samostojnega vodenja prodajalne.'— Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na tovarno »universale« Domžale do 12. maja 1958. HIDROTEHNA ZAGREB — REGULACIJA SAVINJE CELJE, sprejme takoj več ZIDARJEV in POMOŽNIH DELAVCEV. Interesenti naj se javijo v baraki pri bivšem kapucinskem mostu. MLADINSKA KNJIGA CELJE KNJIGARNA IN PAPIRNICA, Stanetova, 3 telefon 26-79 Na drobno — Na debelo Šolske knjige in šolske potrebščine, tiskovine, pisarniške potrebščine. Velika izbira antikvaričnih knjig. Odkupujemo antikvarične knjige. Čestita vsem strankam in delovnim ljudem k Prazniku dela — 1. MAJU! KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDI DELOVNIH RAZMERIJ Tovarne organskih barvil Celje razpisuje mesto ŠEFA KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: Ekonomska fakulteta in 5 let prakse v komercialni službi ali ekonomska srednja šola z najmanj 10 let prakse v komercialni službi. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Prošnje s kratkim življenjepisom sprejemamo do 15. maja 1958. Ppuomajsha nagradna hrižanha Za reševalce naše prvomajske nagra- dne križanke smo pripravili lepo šte- vilo denarnih nagrad. Med pravilno re- šenimi križankami bo posebna komisija izžrebala 13 nagrad: 1 nagrada 3000 din 2 nagradi p>o 1000 din 10 nagrad po 500 din Pri prvih treh nagradah bodo lahko sodelovali le naši stalni naročniki, ki so plačali najmanj polletno naročnino za letos, ostale pa bomo razdelili srečnim izžrebancem ne oziraje se, če so naroč- niki ali ne. Rešitve s točnim naslovom pošljite uredništvu do srede, 7. maja z oznako naročnik ali nenaročnik, na ovoju pa napišite pripombo: Prvomajska nagrad- na križanka. Izid žrebanja bomo objavili 9. maja. Uredništvo todoravno: 1. vzklik ob delavskem prazniku; 12. juna- kinja Finžgarjevega romana; 13. vzdržnost, stro- go življenje, samozatajevanje; 14. organ delov- ■ega kolektiva; 16. zlatniki; 17. začetnici pri- imka in imena slovenskega dramskega igralca ia režiserja, ki je pred vojno vodil gledališče v Celju (1893—1935); glasbeni interval; 20. ni dober; 22. pokrajinska slika; 24. mestece ob Boki Kotorski; 26. rešen iz nevarnosti; 27. ovi- ranje; 29. karakteristika prvega maja; 37. svi- tanje, razsvit; 38. žensko ime, upanje; 39. pod- predsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ; 40. glavno mesto AP Vojvodine, kulturno središče ▼ojvodinskih Srbov; 44. dva zaporedna soglasni- ka iz besede pod 15. navpično; 45. omama; 46. začetnici podpredsednika Zveznega izvršnega sveta FLRJ; 47. začetnici največjega slovenske- ga dnevnika; 49. prometni objekt; 50. igralna karta; 52. latinski predlog; 53. industrijska rast- lina; 54. število; 55. prostor, kraj; 57. zelo lepe; 59. ime italijanske filmske igralke Martinelli; 61. donosna gospodarska panoga; 65. glavna ose- ba znane Gotovčeve opere; 66. oblika fevdalne dajatve; 68. otročiček; 69. grška boginja mo- drosti; 71. najvišja barva igralnih kart; 73. začetnici slovenskega lilterarnega zgodovinarja; 74. pripadnik literarne struje; 77. začetnici zelo rodovitnega podolja med Nanosom in Trnovskim gozdom; 78. mesec, ki ga pričenja delavski praznik; 80. predlog; 81. pesnMev; 83. tuje žen- sko ime; 84. kemični znak za erbij; 85. figura pri četvorki; 86. španski spolnik; 87. zmes az- besta in cementa, iz katerega izedelujejo plošče za pokrivanje streh; 90. ljubkovalna oblika moškega imena; 92. rudarski kraj v Sloveniji; 95. tovarna v Celju; 96. ime pesnika slovenske Moderne; 97. slovensko mesto izven meja do- movine. NAVPIČNO: 1. pripadnik naroda, ki je šele 1948. leta dobil svojo državo; 2. pripadnik evropskega na- roda; 3. rudarsko mesto; 4. eno izmed gesel velike francoske revolucije; 5. plaz; 6. vodne živali; 7. nedoločni zaimek; 8. neznanka v ma- tematiki; 9. neodločna, cagava; 10. sovjetska republjka; 11. kratica podjetja za letalski pro- met; 15. čistost; 18. slovenski izraz za »genus«; 20, poljedelsko orodje; 21. mesto v jugovzhodni Franciji; 23. plin iz metanove skupine; 25. na- ziv za pračloveka; 28. naplačilo; 29. mezdni delavec; 30. mesto, kjer je bila 1. 1920 sklenjena zloglasna mlirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo; 31. oglas, oznanilo; 32. kratica naše politične organizacije; 53. medmet; 34. trske; 35. glavno mesto severnega Banata; 36. naš in srbohrvatski soglasnik; 37. kratica najvišjega jugoslovanskega oblastnega predstavništva; 41. del pohištva; 42. izbor predstavnikov ljudske oblasti; 43, moško ime; 47. podzavestno pred- videvati; 48. zemljiška lastnina; 51. glavno me- sto ene naših republik; 56. dva različna soglas- nfka. 58. velika lesena posoda. 60. apostrofiran podredni veznik; 62. opravilo; 63. žensko ime; 64. nemški predlog; 67. del cirkusa; 70. enoce- lične živali; 72. zveze, združbe; 75. arabski knez; 76. čut za spodobnost; 79. koralni otok; 81. mednarodna kratica organizacije književni- kov; 82. grško podzemlje; 88. osebni zaimek: 89. začetnici priimka in imena našega izumitelja na področju elektrotehnike; 91. dva enaka sa- moglasnika; 93. druga in zadnja črka besede pod 29. navpično; 94. dva različna so^lasnika. REKRUTU SE JE POSVETILO ... Vojak je med vajo zgubil puško. Fan- ta so poslali na raport h komandantu, ki ga je pošteno oštel in mu nato sporo- čil, da je dolžan nastalo škodo porav- nati. Toda rekrut je bil radovedne sorte, pa je vi>rašal: — Kaj bi bilo, če bi izgubil stroj- nico? — — Plačal bi jo. — — In tank? — — Seveda tudi, gumj>ec... — Tedaj se je mladenič globoko zamislil in skoraj zase izustil: — Zdaj pa že vem, zakaj se kapitan nikoli ne reši s potopljene ladje. — Zgodba o zaboju piva alilffJezen gosiiteli*^ Kjer je več ljudi na kupu, se vedno tudi kaj zgodi. Naši delovni ljudje niso mrke osebnosti, ki bi bili vase zaprti. Naši ljudje pridno delajo, toda za poži- vitev vzdušja se vedno najde kaka mi- nuta tudi zato, da uganejo kakšno mu- hasto. Ne bom izdal kolektiva, kjer se je zgodila pred kratkim tale vesela dogo- divščina: Svojemu kolegu so tovariši zagodili bi- stro zamišljeno vragolijo. Možakar rad pije pivo in ker krožijo novice, da so v pločevinastih zamaških na steklenicah laškega piva tudi ponekod številke, za katere daje pivovarna nagrado s tem, da pKDdari srečniku zaboj piva. No in ;>zarotniki« so svoji žrtvi ponaredili v zamašek tako srečno številko. Fant je ves vesel takoj odhitel iskat gostilno, ki bi znak v zamašku spremenila v zaboj dobre pijače. Toda smola. V nobeni go- stilni niso bili voljni odriniti polnega zaboja za piškav zamašek. Ker ga je stalo toliko truda, je srečni »dobitnik« sklenil, da se bo pošteno sladkal s pi- vom, ko doseže svojo pravico. Tovariši so mu ponujali svojo pomoč in ga dra- žili, češ, skupaj ga bomo pili. Toda fant je preveč dobro poznal njihova žejna grla, pa se dolgo ni mogel odločiti za njihovo pomoč. Naposled pa je le omagal zaradi te- kanja okoli gostiln in skladišč. Dal je zamašek kolegu, ki se je pohvalil, da ima tesne zveze s pivovarno . .. Drugi dan so po pisarnah romale ste- klenice piva. Ljudje so pridno srkali hladilno pijačo in se po vrsti hodili za- hvaljevati gostitelju. Toda »gostitelj« — srečni dobitnik ni imel pojma, da je za- boj piva res dobil. Nemudoma se je oglasil pri kolegu, ki mu je odnesel ta- ko dragocen zamašek. Toda tam sta bili le še dve steklenici. To je bilo že pre- več. On, ki je bil srečni dobitnik, naj bi imel samo dve steklenici? Pa tudi če bi vse razdelili, toda brez njegovega pri- stanka? Kar tako na svojo roko in po svoji glavi? Ne! Fant se je odrekel tudi tema dvcnui steklenicama in skuhal jezo nad samo- voljneži. Baje še danes verjame, daje bil »srečni dobitnik«, ki so ga goljufali im ne verjame, da so za tisti zaboj kole^ zbrali denar in ga kupili. TEKMECA Dva zdravnika sta bila smrtna sovraž- nika. Nekoč se je oglasil pri enem iz- med njiju neozdravljiv bolnik. Preveja- ni homeopat ga je nemudoma poslal k svojemu tekmecu, češ da mu bo le-ta prav gotovo pomagal. Ko se je bolnik oglasil pri drugem zdravniku, je precej pK>vedal od kod prihaja. »Tako!« je zadirčno dejal zdravnik. »In kak samomorilen nasvet vam je dal ta bedasti šarlatan?« »Rekel je, da bom pri vas prav gotova ozdravel«, je odvrnil začudeni bolnik. ^^TOPER'*^ - CELJE sprejme izučenega KLJUČAVNIČARJA, ki ima veselje za priučitev v mehanični stroki konfekcijske industrije. V poštev pridejo mlajši in vojaščine prosti. VSEM DELOVNIM LJUDEM SiROM PO DOMOVINI ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje razpisuje mesto upravnika obrtno kovinske delavnice »KLJUČAVNIČAR« Celje, Aškerčeva 7. Pogoji: Delovodska šola ali mojstrski izpit z nekajletno prakso v ključavničarski ali sorodni stroki na delovodskem ali mojstrskem mestu. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvali- fikacij ter potrdilom o nekaznovanju je poslati na tajništvo Obč. LO Celje do 5. maja 1958. NEZNANI TALENTI