aja izd ka na vil ilej šte Jub 200. Glasilo Občine Destrnik │ Cena: 0,60 € │ 12. maj 2016 │ Številka: 2 (200) │ Leto XXI │Tiskovina │ Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Spoštovani občanke in občani! V 25. letu samostojnosti slovenske države praznujemo že 18. občinski praznik. Vsem skupaj nam želim, da bi srčno domačnost Slovenskih goric, kot s(m)o naše kraje za predstavitev drugim poimenovali že pred mnogimi leti, začutili in živeli tudi sami. Želim vam lepo praznovanje občinskega praznika, v juniju pa tudi dneva državnosti. Program praznovanja 18. občinskega praznika 2 Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik POGOVOR Z ŽUPANOM Vladimirjem Vindišem 4 VABILO NA OKROGLO MIZO DESTRNIK 1991 19 Prireditve ob 18. občinskem prazniku Srčna domačnost Slovenskih goric Občina Destrnik vas vabi na prireditve ob 18. občinskem prazniku, ki se bodo vrstile od petka, 13. maja, do sobote, 28. maja 2016. Osrednja slovesnost s pogostitvijo in z zabavo z ansamblom, na katero vas še posebej vabimo, bo v soboto, 21. maja 2016, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Destrnik. Praznujemo vsi, zato prijazno vabljeni. Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik Program prireditev V petek, 13. maja 2016, bo … … ob 15. uri turnir v odbojki na mivki v Janežovcih. V soboto, 14. maja 2016, bo … … ob 9. uri šahovski turnir v veliki dvorani Volkmerjevega doma kulture. V torek, 17. maja 2016, bo … … ob 9. uri turnir v kegljanju s kroglo na vrvici v piceriji Pri Mici in v župnišču. Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativne-resitve.eu Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 V petek, 20. maja 2016, bo … … ob 18. uri srečanje ljudskih pevcev v Volkmerjevem domu kulture. V soboto, 21. maja 2016, bo … … ob 9. uri turnir v malem nogometu na igrišču pod OŠ Destrnik; … ob 13. uri turnir v malem nogometu (veterani) na igrišču pod OŠ Destrnik; … ob 16. uri predaja svojemu namenu obnovljenega sistema ogrevanja in hlajenja javnih objektov pri OŠ Destrnik z ogledom novih otroških igrišč; … ob 17.30 otvoritev likovne razstave v Volkmerjevem domu kulture; … ob 18. uri osrednja slovesnost s pogostitvijo v športni dvorani OŠ Destrnik. V nedeljo, 22. maja 2016, bo … … ob 10. uri župnijska slovesnost s sveto mašo ob godu sv. Urbana v župnijski cerkvi. V sredo, 25. maja 2016, bo … … ob 19. uri predavanje o demenci v organizaciji KORK v Volkmerjevem domu kulture. V soboto, 28. maja 2016, bo … … ob 14. uri hoja po pešpoteh z zbiranjem pred Turističnim domom Destrnik; … ob 18. uri vinsko-kulinarični večer s predavanjem in z druženjem ob zaključku praznovanj v Turističnem domu Destrnik. Po kulinaričnem večeru sledi degustacija vin na Viničariji. Ob petindvajsetletnici samostojnosti Slovenije osnovni šoli, kjer so nastanili in zavarovali osebe, ki so prestopile iz JLA. A negotovost ni premagala vere v zrelost trenutka, da je napočil čas, da se Slovenija osamosvoji. O tem zgovorno govorijo dogodki v osemdesetih, ko je ideja o samostojni državi zorela tako v kulturnem, družbeno-civilnem kot prebujajočem se političnem prostoru in se je resničila v rezultatu plebiscita, ki je bil razpisan šest mesecev pred osamosvojitvijo, ter spopadi, ki so sledili. 25. junija 1991, dan po tem, ko so bile na Trgu republike izrečene tolikokrat citirane besede tedanjega predsednika »… danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« so na predlog tedanjega gasilskega vodstva v Desencih pred gasilskim domom posadili lipo, ki je petindvajset let, kolikor miniva od tistih časov, rastla skupaj z mlado državo. Cilji so bili jasni: demokratizacija in vključitev v Evropsko unijo. Tedanji poslanec v Demosovi vladi in častni občan naše občine Janez Žampa je v pogovoru o dogajanju pred petindvajsetimi leti strnjeno povzel: »Prvo polovico samostojnosti so zadeve potekale tako, kot smo si jih v Demosu v glavnem zamislili; vstopili smo v EU. V drugi polovici pa se je pojavila kraja …« Ne glede na to, ali se vsi strinjamo s točnostjo in pravilnostjo te ocene, pa lahko rečemo, da je bila na začetku devetdesetih jasna vizija, kam in kako. In iz perspektive petindvajsetih let kasneje se marsikomu zastavi vprašanje, kot se je tistemu Sarajevčanu na začetku tega zapisa: »Ma ljudi, kako da smo zaboravili?« Tadej Urbanija Nina Zorman Ko sem se pred nekaj leti peljal s škripajočim sarajevskim tramvajem, so na lesenih klopeh za menoj sedeli starejši moški, ki so debatirali o vojnah in spopadih, ki so vzplamteli v začetku devetdesetih na ozemlju stare Jugoslavije. Seznam, ki sem ga bežno lovil na ušesa, je bil dolg, predolg: od Srebrenice in Vukovarja, do usode konkretnih bošnjaških, hrvaških ter srbskih družin, ki so pred vojno živele skupaj v miru in sožitju. V njihovem spominu so oživljali dogodki, katerih krvava sled se je vlekla skozi domala vse države bivše Jugoslavije, a nobeden ni omenil Slovenije, kjer se je pravzaprav vse skupaj začelo. Ko se je tramvaj bližal postaji v centru mesta, je eden izmed starejših možakov vzkliknil: »Ma ljudi, kako da smo zaboravili? Pa i u Sloveniji je bio rat!«. Njegovi opazki je sledil smeh, njihovi pogledi pa so begali po prestreljenih fasadah nekega bloka na drugi strani reke Miljacke. Ko je 26. junija 1991 v Divači odjeknil prvi strel in se je dan kasneje tudi uradno začela desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je sledila razglasitvi samostojne države s sprejetjem ustavnega zakona o samostojnosti, verjetno nihče ni zares vedel, kaj se bo zgodilo, kako dolgo bodo trajali spopadi in koliko ljudi bo izgubilo življenje. Iz perspektive dogajanja na Hrvaškem in v Bosni smo jo še dobro odnesli in verjetno je bil prav to razlog za smeh na tramvaju sredi Sarajeva, kjer se beseda rat povezuje z več deset tisoč smrtmi. Seveda je tehtanje teže neke vojne v številu žrtev na eni in drugi strani žaljivo do svojcev, ki so izgubili svoje drage. Šestinsedemdeset padlih, kolikor jih je po sedaj znanih podatkih zahtevala vojna za Slovenijo, zasluži svoje mesto v kolektivnem spominu naroda. Ocenjevanje nekega dogajanja s časovne distance je pač nekaj drugega kot konkretno doživljati to dogajanje, katerega razplet je bil tisti trenutek nejasen in je v številnih prebivalcih Slovenije vzbujalo nelagodje. Še tedne po koncu vojne, ko so v septembrski noči letala JLA preletela naselja Velovlek, Levanjci in Desenci ter z odvrženimi svetlobnimi predmeti osvetljevala omenjeno območje, je marsikoga stisnilo v grlu, ko je pogledoval v temno noč nad sabo. Ne nazadnje je imel Destrnik v času spopadov zaradi svoje lege pomembno strateško funkcijo in marsikoga je skrbelo, da bi lahko bili na udaru. Ker je današnja občina dovolj oddaljena od Lenarta in Ptuja, od koder so pričakovali tudi največ prestopov v Teritorialno obrambo (TO), je bila primeren kraj za zbirni center, ki so ga organizirali v Nina Zorman Zmago Šalamun Ma ljudi, kako da smo zaboravili? 3 Zmago Šalamun Pogovor z županom Vladimirjem Vindišem Nina Zorman »Želim si, da imajo ljudje občinski praznik za svoj dan« Smo pred praznovanjem občinskega praznika. Osrednja slovesnost bo potekala v soboto, 21. maja, pred tem pa bo otvoritev obnovljenega ogrevanja in hlajenja javnih objektov. O tej in drugih investicijah smo se pogovarjali z županom Vladimirjem Vindišem. »Na podlagi javno-zasebnega partnerstva je Občina Destrnik v vseh javnih objektih, razen občinske stavbe, uredila gretje in hlajenje po načelu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije ter oskrbe z njo v objektih občine. Investicija je obsegala postavitev sistemov toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zemlje na vseh objektih, razen na vrtcu, kjer je bila že med gradnjo vgrajena toplotna črpalka po sistemu zrak-voda. Izgradnja vertikalnih zemeljskih kolektorjev oziroma geosond in izkoriščanje energije zemlje za ogrevanje ter hlajenje stavb omogoča doseganje zavidljivih rezultatov. Za primer izrazito nizkih zunanjih temperatur ali izpada delovanja sistemov toplotnih črpalk so dodatno vgrajeni tudi novi stenski plinski kondenzacijski kotli z visokim izkoristkom. Občina je tako pridobila najnovejšo tehnologijo za ogrevanje in hlajenje stavb, posledica so manjše obremenjevanje okolja, nižji stroški energije in vzpostavitev trajnostnega izkoriščanja obnovljivih virov energije. Celotna investicija je vredna okrog 470.000 evrov.« Kaj pa ostale investicije? »Zaključena je investicija ureditve igrišča pri vrtcu in zunanjih prostorov za prvo triado osnovne šole. Na platoju pod vrtcem bosta dve mesti za kegljanje na vrvici in steza za balinanje. V okviru teh del smo izvedli tudi ureditev roba gozda.« Kako je z nakupom prostorov v novi poslovni stavbi? Na seji ste zadnjič dejali, da pogovori potekajo. »Obrtna zadruga Lipa iz Lenarta je objekt kupila na javni dražbi. Pogovarjamo se o nakupu, vendar postopek prenosa lastništva še ni končan na sodišču. Prepričan sem, da bomo s podjetjem Lipa našli rešitev za stavbo, in sicer za prostore, v katere se bo preselila občina, ter tudi za ostale poslovne prostore, ki so namenjeni gospodarski dejavnosti.« Se bo preselila tudi pošta? »Težava je v tem, da smo na seznamu pošt, ki jih želi Pošta Slovenije ukiniti, poštne storitve pa prenesti kot dodatno delo v zasebna podjetja ali na občino. Zagotavljam, da občani ne bodo ostali brez osnovnih poštnih storitev, prevzema in predaje pošiljk, saj bo v skrajnem primeru to storitev prevzela občinska uprava.« Kako pa je z blagajno za plačevanje položnic, ali že deluje? »Plačevanja položnic, kot so grobarina, upravne takse in 4 nadomestilo za stavbno zemljišče, je možno že dve leti. Na občini deluje občinska blagajna, kjer lahko naši občani plačujejo položnice tistih ponudnikov, ki so z občino sklenili pogodbo o sodelovanju. Prednost občinske blagajne je predvsem plačevanje položnic brez provizije. Seznam ponudnikov, katerih položnice je mogoče plačati, je objavljen na spletni strani Občine Destrnik.« V lanskem letu je veliko prahu dvignilo zaprtje podjetja Gradnje Destrnik, kakšni so prvi kazalci? »Ob reorganizaciji je vedno veliko tistih, ki brez argumentov nasprotujejo reorganizaciji, in tistih, ki jo zagovarjajo. Dejavnost lani ukinjenega javnega podjetja Gradnje je prevzel režijski obrat. Za njegovo delo smo kupili rovokopač, valjar, kosilnico, dva dostavna avtomobila in veliko drobnega orodja. Iz prihranka pri stroških za delovanje podjetja Gradnje smo dodatno rekonstruirali še 1500 metrov cestnih površin, zato reorganizacijo ocenjujem kot pozitivno.« Kako pa podjetje Terme GAJA? »Na lokaciji Term Gaja je v okviru parka odličnosti, v sklopu katerega bi zgradili eko vas, v pripravi nov projekt izgradnje športno-rekreativnega območja, fitnesa, športnega ribolova in v prihodnosti manjšega avtokampa. Tako bi prišli do lastnih sredstev, s katerimi bi lahko pričeli urejati celotni prostor, ki bi tako začel služiti ljudem.« Kako pa je s projektom ureditve pokopališča in poslovilnega objekta? »S projektom ureditve pokopališča in obnovo poslovilnega prostora spreminjamo celotno severno pobočje pokopališča. Projektantska ocena investicije je približno 800.000 evrov, kar je velik zalogaj za občinski proračun, zato predvidevamo, da bomo investicijo izvajali v dveh fazah. V prvi bi uredili dodatna grobna polja, žarni zid in dostop na pokopališče, da sprevod ne bo več potekal po cesti. V drugi fazi bi uredili poslovilni objekt.« V tem sodobnem času ljudje vedno bolj živimo eden mimo drugega. Kako je na področju društvenih dejavnosti, imate kakšen program? »Spodbujamo delo društev in vaških odborov ter jih aktivno vključujemo v projekte društvenih dejavnosti in v druge projekte, ki prispevajo k razvoju občine. Vsa društva imajo svoje društvene prostore, pomembno je tudi, da so se društva vključila v LAS, preko katerega imajo možnost pridobiti dodatna sredstva za svoje dejavnosti.« Kaj si želite ob občinskem prazniku? »Občinski praznik je dan vseh občanov, ki daje občanom priložnost za druženje, občinski upravi pa priložnost, da predstavi opravljeno delo minulega leta. Prireditve ob občinskem prazniku trajajo cel mesec, tako da lahko vsak najde kaj zase. Prepričan sem, da ljudje opazijo naše delo in tudi manjše investicije, ki prispevajo k napredku občine ter zagotavljajo izboljšanje bivalnih pogojev, ne glede na to, ali živijo v centru ali na obrobju občine. V prihodnje si želim predvsem več sredstev iz državne blagajne in evropskih skladov, ki jih bomo učinkovito porabili v korist vseh. Vse starše želim povabiti, da svoje otroke vključijo v naš novi in lepo urejeni vrtec, v katerem zagotavljamo kakovostno nastanitev ter visoko strokovno raven zaposlenih. Ob koncu vam želim lepo praznovanje občinskega praznika, v juniju pa tudi dneva državnosti.« Tadej Urbanija Zmago Šalamun Nadomestne volitve Na enajsti redni seji občinskega sveta so bili v ospredju sprejemanje letnih programov organizacij in društev, kandidature in razrešitve na nekaterih javnih mestih ter prodaja in nakup nepremičnin občine. Obravnava točk o vprašanjih nepremičnin in razpolaganju z njimi je potekala za zaprtimi vrati. Na seji so bili soglasno sprejeti letni programi: organizacij in društev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti; športa ter program za kulturo. V sprejetih sklepih so določeni tudi načini in višina sofinanciranja iz proračuna Občine Destrnik. Za letne programe na področju humanitarnih dejavnosti bo občina iz proračuna zagotovila slabih deset tisoč evrov, slabih 8.000 za društva-humanitarne in ostale dejavnosti, 1.800 evrov za sofinanciranje programov Turističnega društva ter dobrih 300 evrov za program Mostovi. Za letni program športa bo občina zagotovila 9.371 evrov, pri čemer bodo sredstva namenjena Zavodu za šport Ptuj, interesni športni vzgoji otrok in financiranju športa. Kulturi bo namenjenih 3.000 evrov za sofinanciranje letne dejavnosti in 1.000 evrov za prireditve, s čimer občina zagotavlja pogoje za kulturno ustvarjalnost. Društva lahko pridobijo omenjena sredstva na podlagi javnega razpisa na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Z dobrimi tisoč evri bo občina pomagala tudi pri financiranju strokovnega spremljanja kulturnih društev, skupin in posameznikov. Na podlagi poročanja predsednice odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Urše Zver je občinski svet soglasno sprejel sklep o uvedbi turistične takse, ki jo bodo plačevali tisti, ki v občini Destrnik uporabljajo storitve prenočevanja in nastanitve ter v občini nimajo stalnega prebivališča. Višina takse znaša 0,57 evra na dan za odraslo osebo. Sprejeli so tudi sklep, ki ga je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o razrešitvi predsednice vaškega odbora Janežovci ge. Irene Markež, ki je podala odstopno izjavo z mesta predsednice in tudi članice vaškega odbora. Omenjena komisija je Majdo Kunčnik predlagala kot kandidatko za članico Sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj in Elizabeto Fras za predstavnico v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Oba sklepa so soglasno sprejeli. Svetniki so med drugim sprejeli tudi sklep, da se za projekt »Ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar« porabijo sredstva v višini 50.162 evrov, kot nepovratna sredstva, in 75.243 evrov kot povratna sredstva v letih 2016 in 2017. Občina bo za povratna sredstva najela kredit. Občinski svet je potrdil še Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za izvedbo nadomestnih volitev za člana občinskega sveta v 3. volilni enoti, ki so potekale 17. aprila, ter potrdila Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov v občini. Obravnava točk dnevnega reda o razpolaganju z nepremičninami občine je potekala za zaprtimi vrati. Na nadomestnih volitvah za občinski svet je bil v 3. volilni enoti izvoljen Anton Sever. Ni ga treba posebej predstavljati, saj je pred dvema letoma prejel bronasto občinsko priznanje za dejavno in požrtvovalno delo v kmetijstvu ter za dejavno sodelovanje v družabnem življenju v občini Destrnik. V občini je znan tudi kot kmetovalec, saj ima urejeno kmetijo. Zraven dela doma opravlja še delo strojevodje pri Slovenskih železnicah. Pravi, da na politični parket stopa prvič, zato je neobremenjen. Pri delu občinskega svetnika pa mu bodo zagotovo v pomoč bogate izkušnje, pridobljene pri delu v različnih društvih v kraju. Deluje v Lovski družini Destrnik, je član Turističnega društva Destrnik, Društva sadjarjev in vinogradnikov osrednje Slovenske gorice, društva Koranti Destrnik in Društva upokojencev Destrnik. Ob tem je znan tudi kot gonilna sila pri vaškem družabnem življenju in ohranjanju kulturne dediščine. V vaseh Strmec, Gomila, Jiršovci, Drstelja in Janežovci, ki obsegajo 3. volilno enoto, se bo zavzemal za izgradnjo kanalizacije, čistilnih naprav, sanacijo cest in za nadaljnjo izgradnjo razsvetljave. Svetnik Sever je tudi prepričan, da je potrebno urediti državno cesto Janežovci–Selce, vodotok Rogoznica in sanirati plazove. Na splošno pa bi po Sevrovem mnenju morali v občini spodbujati integrirano in ekološko kmetovanje, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter uporabo alternativnih virov energije; na področju infrastrukture pa zraven urejanja in vzdrževanja najti sistemske rešitve individualnih čistilnih naprav za novogradnje. Ob podpori društvenih dejavnosti pa ne smemo pozabiti na skrb za občane v tretjem življenjskem obdobju. »Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje v tretji volilni enoti in upam, da bom s svežimi idejami veliko pripomogel k razvoju našega kraja,« je ob koncu dejal novi občinski svetnik Anton Sever. Osebni arhiv Novi svetnik postal Anton Sever Arhiv Občana Arhiv Občana 11. redna seja občinskega sveta 5 Tanja Hauptman 6 Lidije: »Kulturno je kdaj kam iti in tega za to, kar počne, nagraditi.« Čestitkam in željam, da se srečamo še na mnogih nastopih, se pridružujemo tudi v uredništvu Občana ter želimo oktetu še mnogo pevskih popotovanj. Zahvala Destrniški oktet Kulturnega društva Destrnik se zahvaljuje: - Občini Destrnik in županu Vladimirju Vindišu, - Kulturnemu društvu Destrnik, - Lidiji Ličen za odlično vodenje koncerta, - Mariji Potrč za aranžmaje, - vsem ostalim nastopajočim in vsem, ki ste si vzeli čas ter se udeležili našega koncerta. Tanja Hauptman Setev lanu TD Destrnik pri Sevrovih Po tradiciji naj bi lan sejali stoti dan v letu, zato so se člani TD Destrnik tega držali tudi letos. V petek, 8. aprila, so se zbrali pri Sevrovih na Drstelji, kjer so lan posejali. Njivo za setev je pripravil Milan Malek, Sevrovi pa so velikodušno odstopili zemljo. Posejali so seme, ki so ga že prejšnje leto pridelali na Sevrovi kmetiji. Članice in člani so setev opravili ročno, kot so to počeli nekoč. Turistično društvo tako uspešno nadgrajuje projekt »Od lanu do platna«. Prizadevni člani društva upajo, da bo posejani lan dovolj gost, da med njim ne bo prostora za plevel in travo. Dela se pri Sevrovih zmeraj zaključijo z dobro malico in žlahtno kapljico. Upajmo, da bodo vremenske razmere ugodno vplivale na lepo rast lanu in čim manj plevela, hkrati pa se že veselimo puljenja, ki bo potekalo v začetku avgusta. Tanja Hauptman Destrniški oktet je bil ustanovljen 24. januarja 1996. Druščina se je pod vodstvom Marije Stöger sestajala na vajah, ki so jim sledili raznovrstni nastopi. Fantje so že od vsega začetka vedeli, da je njihovo poslanstvo zlasti v širjenju ponarodelih in umetniških pesmi. Prvi člani okteta so bili: Stanko Bac, Janez Fridl, Franc Brenčič, Milan Šteger, Ivan Hauptman, Marjan Zelenik, Vinko Horvat in Franc Mihelič. Družilo jih je predvsem veliko ljubezni do umetnosti, ki jo oživlja najžlahtnejši med instrumenti – človeški glas. Oktet je v svojem razvoju doživel tudi kadrovske spremembe. Posamezni pevci so odšli in prihajali so novi. Danes v oktetu pojejo: Anton Žampa, Jože Brunčič, Janez Fridl, Franc Kumer, Feliks Rajh, Ivan Hauptman, Ivan Požegar, Marjan Zelenik. Še zmeraj pa jih vodi Marija Stöger. Z vztrajnim in rednim delom je oktet nenehno bogatil svoj repertoar in plemenitil svoje izrazne sposobnosti. Nastopi so se kar vrstili, v svojih 20 letih so imeli več kot 380 nastopov in okrog 800 vaj. Oktet je ob svoji 20-letnici 23. aprila priredil slavnostni koncert v Volkmerjevem domu kulture. Pevci so za to priložnost pospešeno vadili, ob tem pa tudi pridno nastopali. Njihovi nastopi se vrstijo na tradicionalnih božičnih koncertih, ob občinskih praznikih, na prireditvah društev v občini, na zasebnih svečanostih. Nastopali so tudi že v sosednji Hrvaški, Bosni in Hercegovini in v Nemčiji. Velik pomen pa ima oktet tudi ob bolj žalostnih trenutkih. Ko se morajo svojci posloviti od člana svoje družine, takrat pesem Destrniškega okteta med vse prisotne leže blagodejno in pomaga prebroditi najtežje trenutke. Za ta občutek je mnogo ljudi pevcem zelo hvaležnih. Tako enotnega utripa v oktetu ne bi mogli občutiti, če med člani ne bi bilo razumevanja, prijateljstva in odprtosti. Vse to tudi pripomore, da sta pevska morala in vzdušje v oktetu na visoki ravni, saj članov ne druži le petje, ampak tudi dobro prijateljstvo. Prav to so zbranim na jubilejnem koncertu dokazali, saj so gostili mnogo svojih glasbenim prijateljev: Spominčice, Anjo Fladung, Damjano Žampa, MoPZ Budina-Brstje, kvintet Lastovka s Polzele, Fante iz vasi in MePZ Petrijanec. Čudovit večer je s skrbno izbranimi besedami v smiselno celoto odlično povezala Lidija Ličen, ki je s pomočjo »modrega zvezka« Janeza Fridla, ki skrbno zapisuje vse dogodke okteta, povedala tudi nekaj duhovitih prigod z vaj in nastopov. Zbrane je nagovoril in oktetu čestital župan Vladimir Vindiš, ki se je fantom zahvalil, da s pesmijo dvigajo kulturno zavest, hkrati pa jim je podelil srebrno priznanje Občine Destrnik. Čestitkam se je pridružila predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je vsem članom okteta podelila zlate Gallusove značke, ki jo prejme posameznik za več kot 15 let aktivnega udejstvovanja na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Naj za konec povzamem besede predstavnice MePZ Petrijanec, ki je dejala: »Glasba je jezik, ki ga vsi razumejo,« in povezovalke Tanja Hauptman Tanja Hauptman 20 let Destrniškega okteta Tanja Hauptman Čistilna akcija v občini Destrnik nekulturni vozniki oz. njihovi sopotniki. Upravičeno se bojijo in hkrati zavedajo, da bo tega v sezoni letnih dopustov zmeraj več. Naši občani so uspeli svoj domači kraj počistiti že v dobrih dveh urah, nato pa so se po dobro opravljenem delu, ob pošteno zasluženi malici in okrepčilu zadovoljni še malce družili pred gasilskim in turističnim domom. V številnih krajih širom države so v aprilu potekale čistilne akcije. 2. aprila smo bili med prvimi, ki so svoj kraj uspešno očistili, tudi krajani občine Destrnik. Kot nam je povedal g. Branko Horvat, pooblaščeni vodja čistilne akcije, se je zjutraj na različnih krajih zbralo lepo število, okrog 220 občanov, ki so se odzvali vabilu. Dobra udeležba je vsekakor razveseljiv podatek, ki kaže, da je Destrničanov, ki jim ni vseeno za podobo svojega kraja, vedno več, saj se število udeležencev na čistilni akciji iz leta v leto povečuje. Zahvala udeležencem čistilne akcije Branko Horvat Akcije so se lotili tako, da so očistili nekaj črnih odlagališč (Drstelja), odvržene smeti ob cestah, avtobusnih postajališčih, jarkih, gozdnih mejah in parkiriščih. Franc Selišek Domačini za svoj kraj dobro skrbijo, saj udeleženci čistilne akcije po vaseh niso našli prav veliko odvrženih smeti, žal pa so na precej drugačno podobo naleteli ob glavni cesti, ob kateri so nabrali kar nekaj vreč smeti, ki jih iz avtomobilov odmetavajo nevestni in Tanja Hauptman V urejenem in predvsem čistem okolju se vsi dobro ali vsaj bolje počutimo. Tega se zelo dobro zavedajo vsi udeleženci čistilne akcije, ki je potekala v soboto, 2. aprila. Zbralo se nas je več kot 230 pripravljenih prispevati svoj delež k čistejšemu okolju v našem Destrniku. Množična udeležba kaže na vedno večje zavedanje o pomenu čistih in urejenih vasi v občini. Po občini smo očistili večino odpadkov, tudi nekaj divjih odlagališč. Posebej je izpostavljena regionalna cesta Ptuj–Lenart, kjer je odpadkov največ. Prav bi bilo, da poskušamo odkriti nevestne ljudi, ki odmetavajo odpadke v naravo, in jih tudi primerno obravnavamo. Klub navedenemu se količina odpadkov z leti počasi manjša. Posebna zahvala gre vaškim odborom, še posebej njihovim predsednikom, društvom, občinski upravi z režijskim obratom in vsem sodelujočim občanom. Skupaj smo opravili veliko delo. Upam, da bo zavedanje o pomenu urejenega in čistega okolja doseglo vse nas, tako bo dosežen tudi namen letošnje ter ostalih čistilnih akcij. Tanja Hauptman Branko Horvat Podžupan Branko Horvat 7 Nina Zorman Osebni arhiv Ženska, ki pusti okus tudi fizično) spravila Večerka, domišljijski lik časopisne hiše Večer. No, ni le domišljijski, dejansko je lik ustvarjen na podlagi majhnega možakarja, ki je po mariborskih ulicah raznašal časopis Večer. Vsi so ga poznali. Veri, čeprav je bila domačinka, pa ne. Vendar ga je le na podlagi opisov izredno dobro predstavila v svojem prvem delovnem liku iz plastelina. Spontanost je Verina vrlina. Arhitektka. Ilustratorka. Oblikovalka. Novinarka. Slikarka. Šivilja. Ljubiteljica živali. Predvsem pa raziskovalka pisanosti življenja. Od leta 2009 Veri Kovačević s soprogom in štirimi poskočnimi kosmatinci živi v Svetincih, v lični leseni hiški, obdani z gozdom. Na obisk občasno pride tudi sosedova kura. Ptičji glasbeni orkester vsakodnevno predstavlja pester repertoar z občasnimi vložki čričkov, čebelic, čmrljev in še kaj bi se našlo med njimi. Neverjetno je opaziti in se načuditi vsem kreativnim detajlom, ki so se znašli na tako majhnem prostoru, v tako prijetnem in toplem ambientu. Kramljanje z Veri, ob skodelici čaja, te prepoji s svojo radostno življenjsko energijo, da bi kar čebljal z njo, dokler se usta ne presušijo. Kovačevićeva, rojena 1954 v Mariboru, se je po končanem študiju arhitekture zaposlila v Projektivnem biroju na Ptuju. Po treh letih se ji je ponudila priložnost zaposlitve na časopisu Večer, kjer je ostala vse do upokojitve. Sodelovanje, ustvarjanje in kreiranje pisanih strani v reviji Naš dom je ves čas zbujalo in dregalo v Verino ustvarjalnost. V kletnih prostorih Večerove tiskarne so nastajale fotografije prefinjeno opremljenih domov, ki smo jih z odprtimi usti gledali v reviji Naš dom. Ne le revijo, virtuozinja svinčnika je ustvarila marsikateri letak, napisala nešteto člankov, med drugim ustvarila in v realnost (na papirju in 8 Osebni arhiv Veri Kovačević – marsikomu neznano ime, upam pa si trditi, da je gotovo ena izmed bolj kompleksnih osebnosti med občani in občankami občine Destrnik. Psiholog Bettelheim je govoril, da če analiziramo prvih sedem let otrokovega življenja, lahko kaj hitro razumemo njegov razvoj, njegovo življenje in tudi značaj. Prav gotovo to tezo potrjuje Veri, ki je že od malih nog življenje zajemala z veliko žlico. Če jo je njen ded popeljal v svetove grške mitologije in humanistike, jo je babica učila osnov upravljanja s famozno singerco. Mama ji je dala priložnost spoznavanja tujega sveta in je Veri po 3. letniku gimnazije poslala na poletno delo v Anglijo. Znanje angleščine ji je odpiralo marsikatera vrata, česar si takrat niti v sanjah ni predstavljala. Pomeni, da stvari počneš v skladu s sabo in svojim impulzom. Spontanost je nov odziv na staro situacijo, na stari vzorec. Pomeni izstop iz nekega avtomatizma, rutine. Morebiti je ravno to botrovalo temu, da sta njuna otroka Brin in Sanja hodila naokoli z doma izdelanimi oblačili (kako prav je imela babica, da ji je že pri štirih letih pokazala vse skrivnosti šivanja, pletenja, kvačkanja). No, dolgočasnih barv niso bili niti posteljna pregrinjala, stoli, kavči, skratka vse, kar lahko oblečemo v privlačen kos materiala. Veri je ustvarjala z vsakim materialom, ki ga je dobila v roke – tako so nastajale prve risbe, ilustracije, skice, ki pa so se z leti vedno bolj obrusile, postale bolj popolne v podrobnostih, anatomiji, barvah in ostalih zakonitostih, ki jih določena vrsta dela zahteva. Čisto po naključju je leta 1993 v sodelovanju z Emico Antončič nastala zbirka otroških knjižic Adine pravljice. Premik v obdobju ilustriranja je zagotovo knjižica Korenčkov palček, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. S Svetlano sta ure in ure preživeli ob telefonskih pogovorih, se pogovarjali o tisoč in eni stvari, od najbolj preprostih do najbolj intimnih. Sanjali, ustvarjali, razmišljali sta o novih projektih, ilustracijah za Svetlanine nove knjižice in kar štiri so še vedno shranjene ne v otroških »ramih«, kot bi si želeli, temveč le na računalniških. Bojda naj bi bila Svetlana take narave, da ko se umakne, se umakne. Preprosto ne veš, zakaj, ampak takšna pač je. Veri zaradi te izkušnje ni mirovala – sodelovanje z izjemno nadarjenim dr. Vidom Pečjakom ji ob pripovedovanju nariše nasmeh na obraz. »Ta simpatični človek, tako pameten pa tako preprost. Izjemen človek,« pove v eni sapi z neizmerno toplino in energijo. Deček Aleks in njegov robot Janez sta nastala pod talentiranimi prsti naše sogovornice. Na knjižici Aleks v Afriki pa se po smrti dr. Pečjaka, žal, še vedno nabira prah v založbi, ki je do danes še ni izdala. Bogate ilustracije je ustvarjala za več slovenskih in tudi tujih avtorjev – Zmaga Palirja, Bredo Pugej, Urško Šprogar, Oskarja Hudalesa. Celo britanska založba Pinguin books se je zanimala za odkup knjige Dragons, Dragons, ki jo je ilustrirala za prijateljico. Da, Veri ima prijatelje po celem svetu. In osebno verjamem, da so umetniške in ustvarjalne meje izključno osebne meje. Verjamem, da je ustvarjalnost neposredno 37. srečanje likovnikov v Destrniku V ponedeljek, 25. aprila, je potekalo 37. srečanje likovnikov, ki ga je organizirala OŠ Destrnik-Trnovska vas v sodelovanju z Občino Destrnik. Med likovnimi udeleženci iz Maribora, Ptuja in okolice sta bila na pobudo likovnega ustvarjalca Branka Gajšta iz Majšperka tudi likovnika iz Prevalj. Udeležence sta zjutraj pozdravila ravnatelj zavoda mag. Drago Skurjeni in župan Občine Destrnik gospod Vladimir Vindiš, ki je med drugim poudaril pomembnost ter prispevek likovnih srečanj k prepoznavnosti Destrnika. Likovna dela, ki so jih udeleženci ustvarjali na srečanju, bodo razstavljena ob občinskem prazniku v Destrniku v drugi polovici maja 2016. OŠ Destrnik Organizacijski odbor srečanja OŠ Destrnik-Trnovska vas Tanja Hauptman Turistično društvo Destrnik Rekreativno kolesarjenje 2016 Turistično društvo Destrnik je tudi letos organiziralo rekreativno kolesarjenje. Žal jim je tokrat vreme kar precej zagodlo, zato je bilo kolesarjev občutno manj kot prejšnja leta. Zgolj 8 se jih je 27. aprila zbralo pred gasilsko-turističnim domom, od koder so se na čelu s predsednikom Ivanom Hauptmanom podali na spoznavanje domače in bližnje okolice. Pot jih je vodila po treh občinah – Destrnik, Trnovska vas in Ptuj. Še pred snežno ujmo so se zadovoljni vrnili do turističnega doma, kjer so Irena, Miša in Sašo pripravili okusno malico. V upanju na lepše vreme in večje število kolesarjev so si obljubili, da se spet snidejo prihodnje leto. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, njegov cilj je druženje kolesarjev in spoznavanje lepot naše ter sosednjih občin, prav tako pa spodbuda k zdravemu načinu življenja. Tanja Hauptman Osebni arhiv povezana z osebnostno transformacijo in sposobnostjo, da se človek spreminja, razvija, da ima nove in nove uvide, ne samo vase, ampak tudi v nove odnose, ki jih ustvarja v življenju. Veri se je v življenje dobesedno »dogajalo na polno«. Iz prijaznega kramljanja z Američankami, ki so v mariborskem Merkurju pred okoli petnajstimi leti potrebovale pomoč pri nakupu, se je razvilo dolgotrajno in ljubezni ter spoštovanja polno prijateljstvo. Čeprav nikoli pred tem ni razmišljala o obisku Združenih držav Amerike, jo je sedaj večkrat obiskala – in to celo brezplačno, saj je ena izmed ameriških prijateljic delala na American Airlines-u in ji je priskrbela brezplačne vozovnice. Tudi tam se ni ustavila pri svojem ustvarjanju – ni pustila belih sten v prijateljičini rezidenci na Floridi, razkošni vili njunih prijateljev, niti hiša v Las Vegasu ni ostala neporisana. Z naročili iz Amerike je začela tudi intenzivneje portretirati in tako zdaj njeni portreti krasijo marsikatero hišo po svetu, ne le v našem delu Slovenskih goric. Ne le portreti. Tudi slike hiš, hišnih ljubljenčkov in narave so ji pisane na kožo. Njena izjemna nadarjenost je brezmejna. Tako lahko po vsem svetu najdete ročno izdelane izdelke pod njeno blagovno znamko veryVeri – lesene verižice, prstane, uhane, pletene kape, rokavice, jopice in šale. Med pogovorom se sprehajava po njeni hiši, saj mi tako ne le pripoveduje, ampak tudi pokaže svoje kreacije, ki že rahlo mejijo na kreativnost v rangu barcelonskega Gaudija. Čudovit mozaik, ustvarjen na mizi, ki stoji na sončni terasi s pogledom na gozd in travnik, snežno bel zunanji umivalnik, ob njem pa že nastaja klopca, ki bo prav prišla Nanu, Verinemu soprogu, ki tudi živi za rezanje, brušenje, klepanje, piljenje vseh mogočih vrst materialov. Potke, ustvarjene iz kamenčkov, tudi pripovedujejo svojo zgodbo. Pletene lesene ograjice varujejo novo nasajene šparglje pred nič hudega slutečimi »vlomilci«. Kužka Silky in mala črna varnostnica ter dva postavna mačkona vse skozi budno spremljajo dogajanje okoli njihovega posebnega doma. Veri rada zaide na kakovostne in vsebinsko bogate prireditve v občini Destrnik. Tako se redno udeležuje pilatesa z Jasmino Bauman, za katero meni, da je ena najboljših inštruktoric. Odlično se razume z gospodom župnikom Jožetom Škofičem, ki mu je narisala tudi portret, v župnišču je pred leti pripravila tudi razstavo svojih izdelkov. Prijetno ji je bilo opazovati prikaz kmečkih običajev, ki jih vsako leto pripravljajo v Turističnem društvu Destrnik, na katerega je povabila tudi svojega angleškega soseda. Rojena »mestjanarka« je tudi v delu na vrtu in ureditvi rožnih gredic zaznala neskončne možnosti kreative, ki se vsakodnevno razvija, uči, nadgrajuje in zabava. Izredno vesela bi bila, če bi z ženskami v lokalnih društvih lahko izmenjale izkušnje s področja vrtnarjenja, saj meni, da bi sama s svojimi izkušnjami in znanjem lahko popestrila marsikatero ustvarjalno urico, prav tako pa bi z veseljem pripravila različne delavnice v svojem domu. Nasmejana Veri je ob vprašanju, od kod jemlje energijo za vse svoje projekte, dejala, da ko imaš v sebi enkrat željo za kreativo, potem ji preprosto ne moreš ubežati. Ta zahteva od tebe, da boš delal. »Misliti, delati in živeti ustvarjalno,« je naslov ene izmed knjig dr. Pečjaka. In tudi zato je Veri ženska, ki pusti okus. 9 Tadej Urbanija Tadej Urbanija Dvanajsta redna seja občinskega sveta poročila ZRS Bistra Ptuj, kjer po mnenju komisije ni neposredno razvidno, kako se delo Bistre nanaša na našo občino. Glede na odziv komisije, svetnikov in župana bo za nadaljnje sodelovanje potrebno odgovoriti na številna vprašanja. Na tokratni seji občinskega sveta so bili ponovno zasedeni vsi svetniški stolčki. Seje se je prvič udeležil na nadomestnih volitvah izvoljeni svetnik Anton Sever. Svetniški kolegi, župan in občinska uprava so mu ob tej priložnosti tudi čestitali. Tadej Urbanija 10 Njeni najbližji pravijo, da jo odlikuje predvsem močna volja do življenja, kar za tako dolgo življenje, ki ga živi Helena Felicijan, gotovo potrebuješ. Helena se je rodila na Grajenščaku 12. aprila 1926, v rojstnem letu Britanske kraljice Elizabete II., kubanskega predsednika Fidela Castra in slavne hoolywoodske zvezde Marilyn Monroe. Mimogrede; vse tri zgodovinske osebnosti so ali so bile za kakšen dan ali mesec mlajše od naše slavljenke. V svojem rojstnem kraju je spoznala kasnejšega moža in pri svojih štiriindvajsetih letih rodila sina Franca, leto kasneje se je poročila in povila še hčerko Silvijo, pri kateri danes tudi živi. Z možem sta kupila parcelo v Jiršovcih, kjer še stoji hiša, ki sta jo gradila več let in se vanjo preselila leta 1964. Vse življenje je delala kot gospodinja, skupaj z družino je skrbela za približno štiri hektarje zemlje in manjši vinograd, poskrbeti pa je morala še za številne živali na kmetiji. Ko ji je na prelomu novega tisočletja umrl mož, je osem let živela sama. Pri dvainosemdesetih jo je zadela kap in od takrat živi pri hčerki v Novi vasi pri Ptuju. Helena ima štiri vnuke in štiri pravnuke. Ob visokem jubileju so ji na njenem domu, v družbi njene družine s stiskom rok vse dobro zaželeli župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, predsednik društva upokojencev Branko Goričan, Janko Dominko in Samec Štefan. Med lepimi željami, ki iz spoštovanja ob takšnih visokih jubilejih kar dežujejo, je bilo slišati tudi »še enkrat toliko«, čemur se je gospa Helena prisrčno nasmejala. Angela Druzovič Poudarek dvanajste redne seje, ki je potekala 5. maja, je bil na sprejemanju poslovnih in letnih poročil številnih zavodov, s katerimi občina sodeluje. Osemnajst točk dnevnega reda je bilo potrjenih soglasno, medtem ko je obravnava točke o priznanjih občine za leto 2016 potekala za zaprtimi vrati. Potrjena so bila vsa poročila komisij, neposredno vezanih na Občino Destrnik; poročilo o popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja, poročilo občinske volilne komisije o izvedbi nadomestnih volitev v občinski svet ter poročilo o obveznostih in terjatvah občine. Iz slednjega je med drugim razvidno, da je imela Občina Destrnik do 31. decembra 2015 iz naslova poslovanja 218.338,50 evrov neporavnanih obveznosti, iz naslova kreditov pa dober milijon in pol. Glede terjatev je bilo izpostavljeno, da bi bilo smiselno razmisliti o odpisu tistih, ki se vlečejo že nekaj let. Soglasno so potrdili tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2015, v katerem je bilo za 2.653.291 evrov prihodkov in 2.773.417 evrov odhodkov, pri čemer komisija ni odkrila nobenih nepravilnosti glede realizacije ter namenske porabe sredstev v proračunu. Sprejet je bil predlog pravilnika o štipendiranju, ki pa je bil deležen nekaterih pomislekov. Predmet debate je bil četrti člen, ki določa pogoje, ki jih mora študent ali dijak izpolniti, da sta upravičena do štipendije. Med pogoji je navedeno, da mora kandidat aktivno sodelovati v najmanj dveh društvih, ki sta registrirani na območju občine Destrnik. Nekateri svetniki so poudarili, da je marsikdo aktivno dejaven izven občine, a zaradi navedenega pogoja do štipendije ne bo upravičen. Predsednica odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva Majda Kunčnik je v odgovoru na navedene pomisleke med drugim poudarila, da je namen štipendiranja tudi spodbujanje dejavnosti v naši v občini, ki krepijo družbeno življenje v kraju, ki štipendije omogoča. Svetniki so soglasno sprejeli vsa poročila zavodov, s katerimi sodeluje občina: letna poročila Glasbene šole Karol Pahor, Lekarne Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Glede sodelovanja med občino in glasbeno šolo je ta izrazila željo, da bi se sodelovanje okrepilo predvsem z nastopanjem otrok iz naše občine, ki šolo obiskujejo. Po besedah poročevalke je glasbena šola predloga vesela in se veseli sodelovanja z občino. Svetniki so ob tem pripomnili, da je za uspešno sodelovanje pomembna tudi odzivnost svetnikov in občanov, da se tovrstnih prireditev udeležijo. Nastopanje pred prazno dvorano gotovo ni najboljša spodbuda za nastopajoče. Tekoče je potekalo tudi sprejetje poročil Varne hiše CSD Ptuj ter Pomoči na domu CSD Ptuj, svetniki pa so poudarili pomen tovrstnih ustanov, saj nudita pomembno pomoč tudi nekaterim občanom občine Destrnik. Brez večjih pomislekov sta bili sprejeti tudi poslovni poročili Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas in OŠ dr. Ljudevita Pivka. Nekoliko več zadržkov je bilo ob sprejetju Angela Druzovič 90 let Helene Felicijan Gasilci postavili presmeca ob farni cerkvi Tudi letos je dan pred cvetno nedeljo potekalo zdaj že tradicionalno postavljanje presmecev, ki jih izdelata obe gasilski društvi Gasilske zveze Destrnik. Člani obeh društev se zberemo pred gasilskima domovoma in »spletemo« vsak svoj presmec iz zelenja, ki ga priskrbijo gasilci in ljudje, ki jim ta običaj veliko pomeni. Iz od cerkve nekoliko oddaljenih Desencev smo prvi s svojim presmecem, naloženim na tovornjak, krenili proti destrniškemu gasilskemu domu, kjer smo malo postali in pozdravili tovariše, nato pa se odpravili proti cerkvi. Kmalu so se nam pridružili tudi gasilci iz destrniškega društva, ki svoj presmec običajno prinesejo po vasi. Člani obeh društev smo postavili visoke presmece ob križu, manjše, ki jih spletemo za v cerkev, pa smo predali župniku Jožetu Škofiču. Veseli smo in v čast nam je, da lahko tudi gasilci sodelujemo v pripravah na praznovanje velike noči. Majda Kunčnik Za Gasilsko zvezo Destrnik Majda Kunčnik Irena Gajšek Majda Kunčnik Sajenje stare koruze »trdinke« v Janežovcih V torek, 26. aprila 2016, smo se članice zbrale ob janežovski njivi, ki smo jo dobile v najem od naše občine. Dogovorile smo se, da bomo posadile staro sorto koruze, buče in staro sorto fižola. Njiva mora biti pred sajenjem pripravljena, za to se zahvaljujemo gospodu Milanu Frasu, saj nam ni bilo treba tolči grud kot nekoč. Hvala tudi članici Jelici Kramberger in njenemu možu za darovani hlevski gnoj. Nekaj dela smo si olajšale. Gnoja nismo trosile na roke, prav tako tudi nismo orali z voli, tako kot so nekoč. Posadile smo le nekaj zrn koruze »trdinke« iz mariborskega društva Varuhi semen. Namen tega društva je, da ohranja stare sorte, zato bomo jeseni nekaj zrn koruze vrnile. Preostalo koruzo smo dobile na kmetiji Vršič v Janežovskem Vrhu. Preden smo pričele s sajenjem, sta s starim traktorjem znamke Eicher Franc Kukovec in moj mož Franc naredila vrste, kamor smo oluščeno koruzo posadile na roke in na stari sejalni stroj, ki nam ga je posodil Jože Gajšek. Posadile smo tudi nekaj bučnih semen, kasneje pa bomo med koruzo posadile še staro sorto fižola. Ker je naše občane zanimalo, kako bo potekalo delo, so se nam na prizorišču pridružili Srečko Bračič in njegovi sorodniki. Pripeljal se je s starim traktorjem, med našim delom pa je poskrbel, da nismo bile žejne. Ko smo mu povedale, da bomo jeseni koruzo potrgale in jo skupaj z občani zlikale oziroma zličkale, tako kot smo to delali nekoč – v kolarnicah, je ponudil prostor pod svojo, me pa smo ponudbo z velikim veseljem sprejele. Našo njivo bomo skozi leto pridno okopavale. Upamo na bogato letino ekološko pridelanih izdelkov. Drage članice, zahvaljujem se vam, da ste se dogodka udeležile v tako velikem številu. Z velikim veseljem je bilo opazovati vašo zagnanost pri delu, zato upam, da bo tako tudi na ostalih srečanjih ob naši njivi in drugod. Irena Gajšek Majda Kunčnik Irena Gajšek 11 12 društev, zato se mu ne zdi prav, da nas, kar se finančnih in drugih zakonskih zadev tiče, na ravni države enačijo z drugimi društvi. V zvezi z delom naše gasilske zveze pa je povedal, da je iz poročila razbrati, da smo v zvezi, ki jo sestavljata sicer le dve društvi, dobro delali, se izobraževali, tekmovali z veliko desetinami, kar je zelo pohvalno. Pohvalil je tudi delo z veterani, ki ostajajo pomemben in dejaven člen v društvu. Tudi delo članic je po njegovem mnenju dobro, pohvalil pa je še delo z mladino, ki predstavlja bodoči kader in s tem prihodnost gasilstva. Sodelovanje Gasilske zveze Destrnik z regijo je ocenil kot zelo dobro. Predsednik GZ Destrnik Marjan Zelenik je v zaključnem nagovoru še enkrat poudaril, da zveza dobro sodeluje in da se v dejavnostih usklajujemo ter dopolnjujemo, težave pa s skupnimi močmi rešujemo sproti. Na koncu se je še enkrat zahvalil vsem, ki so in še bodo pripomogli k dobremu delovanju naše zveze. Za GZ Destrnik Majda Kunčnik Tanja Hauptman 90 let Holčeve mame 26. marca je svoj 90. rojstni dan praznovala Marija Holc iz Kicarja 119 a. V popoldanskih urah sta jo obiskala župan gospod Vladimir Vindiš in svetnica gospa Betka Fras, predstavnika Občine Destrnik. Prav tako jo je z obiskom počastil predsednik društva upokojencev gospod Branko Goričan. Zaželeli so ji dobro zdravje in vedro razpoloženje. Holčevi mami se je razvedril obraz. Razveselila se je dobrih želja, skromnih daril in šopka rož. V sproščenem klepetu so mi njeni povedali, da se dobro počuti, da pa kar ne more verjeti, da jih ima že 90 in kako je ta čas hitro minil. Marijin mož Alojz je umrl že leta 1986, sad njune ljubezni sta sin Jože in hčerka Marija, pri kateri tudi živi. Otroci se radi spomnijo praznovanja njenega 80. rojstnega dne, ki ga je praznovala s svojci, zadnja leta pa je žal priklenjena na posteljo. Za mamo lepo skrbijo, tako se ni bati, da bi bila osamljena. V želji, da se kmalu spet snidemo, smo nazdravili in se veselo razšli. Branko Veselič Na 18. redni skupščini GZ Destrnik, ki je potekala 9. aprila v gasilskem domu v Desencih, je predsednik Marjan Zelenik na začetku nagovoril in pozdravil vse navzoče, še posebno člana upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednika sveta Podravske regije Janeza Merca, župana Vladimirja Vindiša, poveljnika GZ Destrnik Branka Horvata, poveljnika civilne zaščite Občine Destrnik Antona Žampa, občinske svetnike, predstavnike gasilskih zvez: Trnovska Vas-Vitomarci, Juršinci, Dornava, Ptuj, Ormož, Lenart, Videm ter delegate obeh društev in predstavnike medijev. Skupščina je potekala po načrtovanem dnevnem redu. Po izvolitvi organov in sprejemu poslovnika skupščine so sledila poročila predsednika, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora ter verifikacijske komisije zveze. Iz poročil je bilo razbrati, da Gasilska zveza Destrnik deluje dobro, društvi se vedno bolj aktivno vključujeta v družabne in operativne akcije, še posebej pa je treba poudariti ter pohvaliti porast interesa za izobraževanja. Gasilska zveza Destrnik si je tudi za tekoče leto zadala cilje, ki temeljijo in nadgrajujejo dobro delo preteklega leta, podal jih je predsednik zveze v načrtu dela za leto 2016. Ob koncu so imeli besedo gostje in župan Vladimir Vindiš je v svojem nagovoru povedal, da je bilo zelo malo interventnih posegov, kar je zagotovo tudi rezultat dobrega dela na požarni preventivi v občini. Pohvalil je tudi delo na področju izobraževanja, ki se je v zadnjem letu še posebej izkazalo. Glede opreme je povedal, da občina redno zagotavlja sredstva za nabavo in vzdrževanje opreme obeh gasilskih društev, kar je potrdilo tudi poročilo po pregledu, ki je bil izveden v oktobru. Večje investicije, med katere spada tudi nakup gasilskih vozil, pa zahtevajo drugačen pristop k reševanju, vendar verjame, da bo tudi to urejeno v doglednem času. Zadovoljen je, da s svojim delom in sodelovanjem gasilci širijo dober glas o naši občini. Prisotne je nagovoril tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik sveta Podravske regije Janez Merc ter povedal, da so gasilci vedno tisti, ki so prvi pripravljeni pomagati ljudem ob nesrečah – to je tudi naše poslanstvo. Vendar pa velikokrat ne gre za nesreče, temveč za stanje, ki ga izzove človek sam, s svojimi dejanji. Tak primer so na primer plazovi in poplave. Upoštevanje starih vedenj o odvodnjavanju, kakovostnih materialih ob gradnji in poplavnih območjih bi privedlo do veliko manj težav in nesreč. Dotaknil se je tudi aktualne problematike z begunci. Pohvalil je gasilce, delo so zelo dobro opravili. Zavzema pa se za to, da na državni ravni točno definirajo, kaj je delo prostovoljnih gasilcev in kaj drugih služb. Prostovoljni gasilci ukrepamo na intervencijah, ki imajo točno določeno vsebino in čas trajanja. Tako smo v begunskih centrih delili hrano in izvajali požarno stražo, ne moremo pa tudi prevzemati vsega drugega dela, kot je na primer čiščenje za temi ljudmi, ki za sabo puščajo katastrofalno stanje. Na intervencijah in akcijah gasilci izpostavljajo svoje zdravje in življenje, česar ne počnejo člani nobenih drugih Andrej Habjanič Andrej Habjanič 18. redna skupščina Gasilske zveze Destrnik Irena Gajšek Irena Gajšek Velikonočni razstavi Društva kmetic Destrnik v Stoperce, kjer smo pripravile razstavo velikonočnih izdelkov naših članic. Že tretje leto zapored je razstavljalo veliko društev in ponosne smo, da smo bile letos del tega. Ob pogostitvi smo se z gospo Danico dogovorile, da se ob koncu leta ponovno srečamo, takrat pri nas, na naših ustvarjalnih delavnicah, kjer nam bo pokazala nekaj novih tehnik ustvarjanja. Razstavo so si obiskovalci lahko ogledali vse do 28. marca. Ker roke članic pridno ustvarjajo, tudi na našo razstavo velikonočnih jedi in izdelkov nismo pozabile. V župnišču smo v petek, 25. marca, pripravile razstavo velikonočnih jedi in izdelkov, ki si jo je bilo mogoče ogledati vse do 28. marca. Članicam se za vse dobrote in izdelke iskreno zahvaljujem, gospodu župniku pa hvala za podporo našemu društvu. Članice Društva kmetic Destrnik smo od gospe Danice Černenšek dobile vabilo za razstavo velikonočnih izdelkov v okrepčevalnici Zelena dolina v Stopercah. Na naših ustvarjalnih delavnicah smo se odločile, da se bomo odzvale. Tako smo se Marica Jakob, Ivica Voda, Angela Petek in Irena Gajšek v soboto, 19. marca, odpravile Tadej Urbanija Lesene brajde, kot so včasih bile Na Tašnerjevem vikendu v Ločkem Vrhu so se lastnik, njegovi prijatelji in sosedje odločili obnoviti brajde, ki krasijo pogled na njihovo parcelo. Skupaj s starimi vinogradi so del značilne krajinske vedute slovenjegoriškega področja v naši občini. V zadnjem času se je okrepila zavest o trajnostnem razvoju in pomenu naravnih materialov na vseh področjih človekovega bivanja. V tem duhu so se tudi sosedje in prijatelji odločili, da bodo brajde obnovili na star način ter postavili leseno konstrukcijo brez betonskih soh, torej lesene brajde, kot so včasih bile, ali kot je to strnjeno opisal gospod Franjo Fras, eden izmed udeležencev akcije: »Narava se vrača v naravo«. Duh starih časov se lepo poda k stari hiši, ki stoji ob brajdah, a nostalgija ni edini povod za tovrstno akcijo. Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je, iz česa gradimo naša domovanja in urejamo okolico, v kateri živimo, in sicer ne le zaradi videza, temveč zaradi našega zdravja in dobrega počutja. Slednjega pri Tašnerjevih na sončen in topel aprilski dan gotovo ni manjkalo, ko so zabijali kole in deske, po katerih se bosta vila gemaj in kvinton. Irena Gajšek Članice Društva kmetic Destrnik smo se v soboto, 12. marca, zbrale v prostorih kuhinje Volkmerjevega doma. Tudi letos smo to marčevsko srečanje namenile dnevu žena in materinskemu dnevu, ob tem pa se pogovorile o načrtu dogodkov za letošnje leto. Ob koncu smo se ob prigrizkih in rujni kapljici spominjale, kako smo praznika praznovali nekoč. Kot majhno pozornost je vsaka članica dobila vrtnico, preminulim članicam pa smo vrtnice odnesle na njihove grobove. Irena Gajšek Irena Gajšek Tadej Urbanija Društvo kmetic Destrnik – dan žena in materinski dan 13 Postavljanje majskega drevesa na Drstelji Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik, Destrnik 9, 2253 Destrnik Telefon: 05 909 61 50, e-pošta: destrnik@lekarne-ptuj.si Odprto: - ponedeljek, sreda in četrtek: 10.00–15.00, - torek: 15.00–19.00, - petek: 8.00–13.00 14 30. aprila popoldan smo se Drsteljčani zbrali na že tradicionalnem 13. postavljanju majskega drevesa. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Za postavitev letos zelo ravne smreke z lepim vencem se nas je zbralo okrog 20. S složnimi močmi in pomočjo strojev nam je uspelo postaviti ter utrditi drevo. Zvečer se nas je zbralo še nekaj več. V prijetni družbi, ob dobri hrani in pijači smo prižgali enega največjih kresov na tem delu Slovenije. Prebivalci Destrnika in Janežovskega Vrha trdijo celo, da razsvetli celotno dolino ob glavni cesti Janežovci–Jiršovci. Tradicionalna prireditev vsako leto pritegne več obiskovalcev, po zaslugi složnosti vseh Drsteljčanov na prireditvi nismo ne lačni in ne žejni. Vaška skupnost Drstelja Driska ali diareja je črevesno obolenje, za katerega so značilni tekoče blato, povečana pogostost odvajanja in večja količina blata kot običajno. Spremljajoči znaki so lahko napenjanje, bruhanje, slabost, trebušni krči, povečana telesna temperatura. Če se driska začne nenadoma in traja nekaj ur do tri dni, govorimo o akutni driski. V blatu se lahko pojavijo povečana količina neprebavljene hrane, s čimer se zmanjša tudi vnos hranljivih snovi v telo. Človek začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov. V slabih higienskih pogojih (nerazvite države) so driske največkrat posledica okužbe z mikroorganizmi in so tam tudi poglavitni vzrok umrljivosti, še posebej pri otrocih. Pri ponavljajočih napadih akutne driske pa govorimo o kronični driski. Vzroki so lahko zelo različni: • okužbe s patogenimi mikroorganizmi (virusi, bakterije, paraziti), • preobčutljivost na sestavine živil (gluten, mlečne beljakovine), • avtoimunske bolezni črevesja (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen), • zastrupitev s hrano, • stresni dejavniki, • neželeni učinki zdravil, • nepravilno delovanje trebušne slinavke, • zloraba odvajal. Kdaj morate obiskati zdravnika: • če v blatu opazite kri, • imate hude krče in bolečine, • pride do dehidracije, • če v treh dneh ni izboljšanja. Sami si lahko pomagate: • Da izgubljeno količino nadomestite s pitjem izotoničnih pijač, prekuhano rahlo osoljeno vodo, z nesladkanim čajem. • Jeste prepečenec, riževo sluz, prežganke, korenčkove juhe, primerno soljene nemastne kostne juhe, pretlačene zelenjavne kaše, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka. Uživate manj mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja, čistih maščob in zelenjave. • Lahko si pomagate tudi s probiotiki (pripomorejo k stabilizaciji črevesne flore) in medicinskim ogljem (ob zastrupitvi veže nase strupe ter bakterije). Ali ste vedeli? • Neredni obroki, nezdrava hrana in stres porušijo sestavo bakterijske flore v črevesju, kar lahko povzroča driske. • Do izsušitve oz. dehidracije pride, ker telo izgublja vodo in minerale (npr. s čezmernim potenjem, povečanim izločanjem seča). Znaki izsušitve so suha usta, huda žeja, malo ali celo nič potemnjenega seča, vrtoglavica in hiter srčni utrip. • Občasno izmenjavanje driske in zaprtja, ki ju spremlja značilno kruljenje v trebuhu, je najbolj značilno za sindrom razdražljivega črevesja. Prvo pravilo pri driski ostaja nadomeščanje izgubljene tekočine in hranljivih snovi. Tako obolelemu ponujamo hrano, ki mu diši. To velja predvsem za najmlajše, saj pri njih najhitreje pride do dehidracije in oslabelosti organizma. Vaška skupnost Drstelja Črevesne težave – driska Vaška skupnost Drstelja Prvomajska misel Živel 1., 2., 3. ... maj in vsi dnevi v letu, ko delavec, ki hoče delati, tudi ima delo in je zanj pošteno plačan! Naj vsak Slovenec ponosno stoji in dviga glavo kot »majpan« zastavo, želja po poštenem življenju, ki ga prinese pošteno plačilo za pošteno delo, pa naj nikoli ne ugasne; naj gori kot žar kresnega ognja! Majda Kunčnik Majda Kunčnik Nasvet farmacevta Majda Kunčnik Kresovanje ob »majpanu« z desenškimi gasilci katerega so se potrudili ekipa gasilcev iz domačega društva in sosedje od blizu ter iz sosednjih vasi. Vse do polnoči je ogenj razsvetljeval zadovoljne obraze ljudi, ki smo znova dokazali, da je skupno sodelovanje za stvar in pristno druženje, brez velikih denarnih stroškov, vredno največ in ostane v trajnem spominu. Za PGD Desenci predsednica društva Majda Kunčnik Janežovski Vrh Postavitev majskega drevesa pri Holčevi kapeli »Ekipa majskega drevesa vasi Janežovski Vrh« je skupaj z vaščani tudi letos postavila majsko drevo pri Holčevi kapeli. Ekipa ima tudi svojo stran na facebooku. Za organizacijo postavitve in druženja je poskrbel predsednik vaškega odbora Ciril Koser, majsko drevo je prispeval Uroš Zelenik, prostor za druženje pa Slavica in Ivan Vindiš. Milko Kramberger, Sandi Koser, Srečko Zorko in Ivan Vindiš so pekli pečenke ter čevapčiče, da smo se zvečer lahko družili ob dobri hrani in pijači. Za veselo vzdušje so poskrbeli domači muzikanti: Milan Čuš, Špela Čuš in Matej Vindiš. Pa še mnogo drugih vaščanov je sodelovalo pri podiranju drevesa, prevozu, izkopu in še bi lahko naštevali ... preveč jih je, da bi jih vse imenovali. Večernega druženja sta se udeležila tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš in domači župnik Jože Škofič. Veseli smo, da se postavitve drevesa in druženja udeležijo vse generacije, od najmlajših do najstarejših, starih od 6 mesecev do 80 let. Tako se ni bati, da se tradicija postavitve majskega drevesa ne bi nadaljevala. Tudi letos so ob gasilskem domu v Desencih že tradicionalno postavili »majpan«, druženje pa smo tokrat podaljšali še s kresovanjem dolgo v noč. Majsko drevo že desetletja postavljamo ob prvem maju – prazniku dela, in čeprav so časi taki, da je pošteno plačeno delo težko najti, je prav, da se spomnimo ter opomnimo, da zmoremo s skupnimi močmi doseči marsikaj, kakor so dokazali že naši predniki. Srečanja, kakršno je to ob »majpanu«, kresu in druga, so priložnost za druženje, veselje, modrovanje, iskanje rešitev ter povezovanje ljudi nasploh. Desenški gasilci smo povabili k postavljanju mlaja in odziv je bil odličen. Moški so klestili veje in lupili deblo ter pritrjevali zastavo na vrh podrtega drevesa, ženske pa so pletle venec in ga okrasile s pisanimi trakovi, medtem ko se je v kuhinji že pripravljala malica. Otroci so z velikim zanimanjem spremljali dogajanje in verjamemo, da bo skupaj z njimi rasla tudi želja po nadaljevanju te tradicije ter tudi po ohranjanju naše kulturne dediščine. Plapolanje zastave na vrhu zelo visokega »majpana« je bilo znak za skupinsko fotografiranje. Sledilo je druženje ob malici, nogometu, klepetu, kavici in sladkih dobrotah bližnjih sosedov. Živahno dogajanje se je ustavilo zvečer, ko je napočil trenutek prižiganja kresa, za Majda Kunčnik Sandi Koser Sandi Koser Sandi Koser 15 arhiv vrtca Destrnik OŠ Destrnik Šolski plesni festival V vrtcu nas je obiskal Hišek Zagotovo se sprašujete, le kdo je obiskal naš vrtec. Otroci in 18. aprila je bilo področno tekmovanje v šolskem plesnem festivalu. OŠ Destrnik-Trnovska vas je zastopalo 14 učencev. V kategoriji mlajši dečki in deklice v standardnih plesih sta plesala Zala Mlačnik in Leon Lozinšek, v kategoriji latinsko-ameriških plesov pa Manca Vavpotič ter Leon Lozinšek. V kategoriji šolska plesna produkcija so plesali: Klara Kos, Simona Kozel, Žan Lovrenčič, Rebeka Mlakar, Nataša Ozvatič, Teja Žugman, Tjaša Brunčič, Maja Kocbek, Sara Lipovšek, Vita Kos in Vanessa Prelog. Dosegli smo kar nekaj dobrih rezultatov, učenci v plesni produkciji so bili drugi, s čimer so se uvrstili na državno tekmovanje, Manca in Leon sta bila peta, Zala in Leon pa sta zasedla odlično šesto mesto. vzgojiteljice smo v nove prostore vrtca prijazno sprejeli Hiška in Petrolove junake. Predstavili so se trem skupinam otrok, starih od 3 do 6 let. V naši telovadnici smo posedli na blazine in se s prijazno gospodično pogovarjali o električni energiji. Otroci znajo o tej temi že zelo veliko povedati. Našteli so nekaj naprav, ki za delovanje potrebujejo elektriko (televizija, hladilnik, tablica), nato pa nam je prijazna gospodična ob ilustracijah v slikanici o Hišku povedala, Mirjam Pleteršek, Drago Prelog kako lahko na prijazne načine proizvajamo električno energijo. Nekateri otroci so povedali, da so že videli vetrnice, prepoznali Mlajše deklice medobčinske prvakinje so tudi sončne celice, ki služijo za sprejemanje sončne energije. Pogovarjali smo se tudi o varčevanju z električno energijo, otroci pa so imeli kar nekaj idej, kako lahko to storimo: ugašati moramo Mlajše deklice so se udeležile medobčinskega tekmovanja v rokometu, ki je potekalo v dvorani OŠ Ljudski vrt. Učenke so igrale v močni konkurenci osnovnih šol iz Markovcev, Gorišnice in Ptuja. Naše učenke so med vrstnicami pokazale največ tehničnega in taktičnega znanja ter so tudi po zaslugi velike borbenosti premagale vse ekipe in tako osvojile prvo mesto, s čimer so ponovile lanski uspeh ter ponovno postale medobčinske prvakinje. Dokazale so, da tudi na Destrniku igramo dober rokomet. Učenke, ki so nastopale za ekipo OŠ Destrnik-Trnovska vas: Nika Muršec, Aneja Lorbek, Lana Lorbek, Nika Gregorec, Kaja Murko, Ines Malek, Lucija Burgar, Tjaša Belšak, Maja Zelenik in Metka Fridl. Ker so otroci zelo veliko povedali o električni energiji, je gospodična izbrala še nekaj pomočnikov, ki so ji pomagali sestaviti velik model hiše. Ker jim je naloga odlično uspela, nas je prišel pozdravit še Hišek, ki je vsakega otroka pozdravil, vsem podaril pobarvanke, z njim pa smo se tudi fotografirali. arhiv vrtca Destrnik Za vrtec Destrnik Natalija Paternost 16 Mirjam Pleteršek, Drago Prelog OŠ Destrnik luči, televizijo, računalnik, zapirati toplo vodo. Prvo škratovanje v novem vrtcu arhiv vrtca Destrnik Sem Stela Muršec in obiskujem 7. razred Osnovne šole DestrnikTrnovska vas. Plezanje treniram že štiri leta in pol. Sem članica Plezalnega kluba 6B Ptuj. Treniram trikrat tedensko po dve uri. V spomladanskih mesecih tekmujem v Vzhodni slovenski ligi. V soboto, 9. aprila, je v Vojniku potekalo državno prvenstvo osnovnih šol, na katerem sem osvojila naslov državne prvakinje v športnem plezanju v kategoriji mlajših deklic brez licence. Na prvenstvo se lahko uvrstiš le z dobrim rezultatom na eni od tekem vzhodne lige. Tekma se je začela ob 10 uri. Ko sem se peljala v Vojnik, sem imela veliko tremo. S prijateljicami in sotekmovalkami smo se ogrele ter pripravile na tekmo. Pri tem so nam pomagali naši trenerji. Po demonstracijah smeri smo nadaljevale z ogrevanjem v ogrevalni coni za plezalce. Ko se je tekma začela, sem najprej navijala za sotekmovalko Žanin, ki je tekmovala za OŠ Grajena. Na vrsti sem bila predzadnja in edina sem osvojila vrh prve smeri. Na drugi smeri sem osvojila drugo mesto, kar pa je zadostovalo za skupno zmago. Tako sem postala državna prvakinja v športnem plezanju za osnovne šole v kategoriji mlajših deklic brez licence. Po končani tekmi je bil občutek odličen. Tudi vse moje prijateljice iz kluba so se dobro odrezale. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu, saj smo tekmovalke navijale druga za drugo. Osvojeni naslov mi je dal še večjo motivacijo in s trdim delom bom nadaljevala tudi v prihodnje. OŠ Destrnik Stela Muršec, 7. b V novem vrtcu smo preživeli prvo jesen in prvo zimo, v najstarejši skupini Metulji pa so že nestrpno pričakovali pomlad, ko se »zgodi« škratovanje, kakor pri nas imenujemo nočitev v vrtcu. Zdaj že tradicionalno, šesto škratovanje je bilo letos nekaj posebnega, saj je bilo prvič v našem novem vrtcu. Tega smo za en večer in eno noč spremenili v škratovsko votlino. Verjetno vas zanima, kaj počnemo na škratovanju, najverjetneje pa so se že razširile govorice o tem odličnem srečanju, ki se ga udeležijo otroci iz vrtca, ki bodo jeseni zakorakali v prvi razred. Težko pričakovani večer se je začel z delavnico, na kateri smo z izdelavo papirnate lutke nekoliko pomirili vznemirjenje, da smo nato lahko uživali v lutkovni predstavi »Piščanček išče mamo«. Medtem se je spustila noč in odpravili smo se na pohod s svetilkami. Namesto zvezd, ki so jih zagrnili oblaki, smo v Destrniku svetili mi, svetlobo pa pospremili z veselimi vzkliki, kakor se za škrate spodobi. Lakota nas je prignala nazaj v vrtec, kjer je bila pripravljena večerja: jagodno-čokoladni škrat na mini posteljici iz palačinke, s smetanovo odejico. Ne, po večerji še ni bil čas za spanje. Čakale so nas igre, v katerih so otroci prevzeli vloge piščančkov, kokošk ali pobiralcev jajčk, ob tem pa smo se odlično zabavali. Kljub pozni uri so bili letošnji mali škrati neumorni in njihovo čebljanje se je slišalo tja do polnoči. Noč v škratovski votlini na robu gozda je bila mirna, rano jutro pa je našlo zaspane, a nasmejane obraze vseh dvaindvajsetih otrok. Vzgojiteljice Tamara, Natalija, Anja in Majda, ki smo pripravile škratovanje, vemo, da bo to druženje otrokom ostalo v lepem spominu. Vsi, ki smo tisto marčevsko sobotno jutro odhajali iz vrtca v Destrniku, smo imeli novo izkušnjo: s prijatelji, ki so z nami večino dneva, smo preživeli tudi noč in pred tem še zabavni večer ter tako spletli še nekaj nitk za trdnejše vezi, ki bodo trajale dolgo, morda celo življenje. arhiv vrtca Destrnik Za vrtec Destrnik Majda Kunčnik OŠ Destrnik Facebook Državna prvakinja v športnem plezanju 17 Upokojenci smo imeli občni zbor Nina Zorman Nina Zorman Rez Lackove žametne črnine za boljšo letino Kot vsa društva v občini, smo imeli tudi člani Društva upokojencev Destrnik občni zbor, vendar tokrat v restavraciji »Gastro« na Ptuju. Tja in nazaj v Destrnik smo se odpeljali z avtobusom, nekateri člani pa s svojimi avtomobili. Da smo imeli občni zbor tam, nas je prisilila prostorska stiska. Že lani, ko smo imeli občni zbor v domu kulture, smo videli, da je ta prostor premajhen, saj smo najštevilčnejše društvo v občini. Župan nam je v dobri nameri ponudil šolsko telovadnico, vendar bi bilo potrebno pripeljati stole in mize. Tudi restavracija »Gastro« je bila nabito polna. Pred pričetkom uradnega dela so Ljudske pevke Urbančanke zapele dve pesmi in petja ni manjkalo tudi po končanem občnem zboru. Potomka najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine, je ob objektu s številko 21 na Drstelji že dočakala pet let in vsako leto vedno bolj bogato obrodi. V sredo, 13. marca, je zimsko rez strokovno opravil gospod Andrej Rebernišek, simbolično pa so jo najprej obrezali viničar in skrbnik Franc Lacko, ptujska vinska kraljica Urška Repič ter Slavko Kolar, osmi princ ptujskega karnevala 2007. Lacko je zbrane pozdravil in povedal, da je trta od lanskega leta lepo napredovala in da že komaj čaka na letošnjo jesen, da vidimo, kakšni bo rezultat njihovega dela. Kolar je v svojem nagovoru navrgel kar nekaj pohval za skrb in nego trte ter pohvalil vse zbrane, da se udeležujejo dogodka in tako podpirajo njihovo delo ter tudi tradicijo. Povedal še je, da ta žametna črnina zagotovo kraljuje nad drsteljskimi in ostalimi okoliškimi vinogradi. Strokovnjak za brajde Andrej Rebernišek je poudaril pomembnost druženja ob lepo negovani trti in v njenem urejenem okolju. Vesel je, da je dogodek že postal tradicija. Na koncu se je Franc Lacko zahvalil sosedom, prijateljem, podpornikom in članom Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, da smo ga počastili s prisotnostjo ter dobro družbo. Zbrane je presenetil s cepiči potomke, prejel ga je prav vsak izmed nas. Veselje je bilo neizmerno in če pravijo, da je rez trte znanost in umetnost, je sedaj na nas, da pokažemo, iz kakšnega testa smo. Predsednik društva g. Branko Goričan je pozdravil vse navzoče, posebej še vabljena sosednja društva upokojencev in društva, ki delujejo v občini Destrnik. Bili smo zelo veseli, da so se srečanja udeležili tudi člani pobratenega društva upokojencev iz Andraža nad Polzelo. Po izvolitvi delovnega predsedstva smo nadaljevali z delom. Odgovorni za posamezna delovna področja so pripravili poročila o svojem delu. Tako smo se seznanili, kaj smo v društvu delali v letu 2015 in kako smo gospodarili. Kritik na račun dela ni bilo. Predsednik je predstavil tudi program dela za leto 2016, ki smo ga soglasno potrdili. Najbolj smo se razveseli točke dnevnega reda, ko smo v društvo sprejeli kar 39 novih članov, ki so poleg članske izkaznice prejeli še skromen cvetlični aranžma. Nina Zorman Tudi predstavniki društev so pozdravili občni zbor in čestitali k doseženim uspehom. Oglasil se je še župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš, ki je tudi član društva, in izrazil razočaranje, da občni zbor ni na Destrniku. Po končanem delu je sledila zelo okusna in obilna večerja. Nazdravili smo in ob prijetni domači glasbi tudi zaplesali. Vsega »luštnega« pa je enkrat konec in zadovoljni smo se vračali v svoj Destrnik. Nina Zorman Feliks Majerič Društvo upokojencev Destrnik mf 18 Zmago Šalamun Destrnik in leto 1991 V času osamosvajanja so potekale različne aktivnosti širom naše države. Z njimi je bil vsekakor povezan tudi Destrnik. Verjetno se še marsikdo spomni septembra 1991, ko je letalstvo JLA osvetlilo širše območje nad Velovlekom, Levanjci in Desenci. V takratni KS Destrnik pa je bilo v času osamosvajanja tudi več pomembnih lokacij, in sicer: v lovskem domu na Drstelji je bila enota za podporo, v današnji občinski stavbi poveljstvo bataljona TO, v gasilskem domu Destrnik je bilo mesto nastanitve enot, v stavbi OŠ Destrnik pa je bila lokacija zbirnega centra »Jezero«, o katerem je takratni poveljnik 77. območnega štaba TO Miran Fišer v zborniku Ptuj in leto 1991 zapisal: »Zbirni center Skladno z ukazom za izdelavo Načrta za formiranje zbirnih centrov (št. 804-03/143 z dne 14. 06. 1991) smo pristopili k ustanovitvi Zbirnega centra po načrtu JEZERO. Za nastanitev in zavarovanje oseb, ki bi prestopile iz JLA. Izbrati je bilo potrebno primerno lokacijo, ki bi omogočala nastanitev 200 do 250 ljudi ter poiskati primerne ljudi za delo s prebežniki, njihovo oskrbo in varovanje. Ne glede na zahtevnost naloge, smo imeli na voljo izjemno malo časa - samo 12 dni. Imenoval sem delovno skupino za ustanovitev centra. To so bili Jože Jurša, Stane Žitnik, Mirko Novak in odgovorni častnik za delovanje centra Jože Ekart. Določil sem ime 77. Zbirnega centra - JESEN, vendar se ni prijelo. Ostalo pa je ime JEZERO in po njem poznamo Zbirni center, ki je bil postavljen na Destrnik zaradi primerne oddaljenosti od Ptuja in Lenarta hkrati, saj smo iz teh mest pričakovali največ prestopov. Prav tako je bilo možno na Destrnik priti po več različnih poteh in s tem ohraniti lokacijo Zbirnega centra v tajnosti. Za rezervno lokacijo Centra sem izbral naselje Selce. Iz ptujske vojašnice Dušan Kveder Tomaž je v času od 26. 06. do 15. 07. 1991 prestopilo 80 častnikov in podčastnikov JLA, 93 civilnih oseb in preko 300 vojakov na služenju vojaškega roka v JLA. Za pristop do Zbirnega centra JESEN na Destrniku smo pripravili tajne javke »PICA« v Gočovi, PITA v Dornavi ter posebno javko JAGNJE-21 v Vidmu pri Ptuju. Večina vojakov na služenju vojaškega roka v JLA, ki je prestopila ali pa se je pustila ujeti, je bila v najkrajšem možnem času poslana domov, ali pa so ponje prihajali starši. Oficirji in civilne osebe, ki so iz JLA prestopile v TO so bili poslani v Zbirni center JESEN, izjemoma pa so ostali doma ali z našo vednostjo pri znancih. Nekaj prestopnikov smo kmalu vključili v aktivnosti TO, enoto za zavarovanje ali k zalednim nalogam tako prevozom hrane na relaciji od kuhinje GASTRO na položaje posameznih enot TO). Za vodenje Zbirnega centra sem imenoval skupino častnikov iz nekdanjega OŠTO Lenart, ki so se naloge lotili odgovorno in jo v celoti odlično opravili. Zbirni center je ostal na Destrniku ves čas vojne. V času delovanja je dopolnil svoje poslanstvo še z izvajanjem dosluženja vojaškega roka za vojake, ki so prestopili v TO.« Vojak, umetnik, junak – Rudolf Maister Pri Založbi Pika so letos ponatisnili slikanico Vojak, umetnik, junak – Rudolf Maister, ki je prvič izšla leta 2014. Nastala je na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, kot prva v seriji slikanic z domoljubno vsebino, pod mentorstvom profesorja zgodovine Aleša Marđetka, ki poučuje tudi na OŠ Destrnik-Trnovska vas. O omenjeni slikanici je pisatelj Zdenko Kodrič zapisal: Alina Hojnik, Katja Šacer in Aleš Marđetko: Vojak, umetnik, junak – Rudolf Maister, izdala in založila OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Ilustracije Arijana Horvat in Valentina Lovrec. Pisci besedila Alina Hojnik, Katja Šacer in Aleš Marđetko ter avtorici ilustracij Arijana Horvat in Valentina Lovrec so v slikanici z naslovom Vojak, umetnik, junak – Rudolf Maister suvereno ter natančno povzeli življenje generala in pesnika Rudolfa Maistra. Njihov prvoosebni junak niza dogodke iz svojega življenja. Ker pripovedovalec ni papirnat niti dolgočasen, je njegova zgodba zanimiva. Ko je podkrepljena še z ilustracijami, slikanica zaživi polnokrvno življenje. Avtorji omenjenega dela so si sicer naložili težko literarno in zgodovinsko nalogo, a so jo odlično izpeljali, saj njihov pristop temelji na verodostojnih podatkih. Besedilo je napisano z izbranim besediščem, značilnim za sedanjo mlado generacijo. Knjiga bo zagotovo imela svoj krog bralcev, ki pa po branju ne bodo ostali ravnodušni. Zdenko Kodrič, pisatelj 19 Ekipa največjega slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com se zaveda problematike zaposlovanja, zato se že 12 let trudi ustvarjati nove poti do prostih delovnih mest. Eden izmed zelo uspešnih projektov so karierni sejmi, ki jih od lani organiziramo tudi na regionalni ravni. Letos se zopet vračamo v Maribor, kjer bo sejem potekal v četrtek, 2. junija 2016, v hotelu City Maribor. Kaj karierni sejem ponuja obiskovalcem? - Spoznavanje potencialnih delodajalcev. Karierni sejem omogoča stik med delodajalci in proaktivnimi iskalci zaposlitve, pri čemer oboji v najkrajšem možnem času pridobijo kar največ koristi. Osrednji del dogodka je namenjen opravljanju zaposlitvenih razgovorov brez predhodnih selekcijskih postopkov. Delodajalci si na ta način ustvarijo bazo potencialnih kandidatov, s katerimi bodo zapolnili prosta delovna mesta, s čimer se izognejo pisanju zaposlitvenih oglasov, čakanju in zbiranju prijav ter selekciji. Obiskovalci pa lahko opravijo več kakovostnih razgovorov, kot bi jih sicer v celem letu. Tak način iskanja zaposlitve je primeren za prve iskalce zaposlitve, ki se šele spoznavajo s trgom dela, in tudi za tiste, ki iščejo novo ali boljše delovno mesto. Obiskovalci se na ta način iz prve roke seznanijo z delovnim okoljem podjetij in vzpostavijo neposreden stik z osebami, ki so odgovorne za selekcijo novih kadrov. - Karierno svetovanje. Obiskovalci lahko na sejmu opravijo pogovor s strokovnjaki, ki bodo svetovali, kako nastopiti na trgu dela, kako pripraviti dokumente (življenjepis, spremno pismo), da nas delodajalec vidi kot ustreznega kandidata, in kateri so odločilni kriteriji, ki povečujejo možnosti, da dobimo želeno zaposlitev. - Karierna predavanja. Zgodbe uspešnih podjetnikov, ki predstavijo svojo pot do uspeha, in nasveti, kako uspešno poiskati zaposlitev, navdušujejo posameznike. - Park kariernih pripomočkov. Za karierni vzpon je potrebno neprestano nadgrajevati naše znanje in brusiti veščine, zato sejem ponuja tudi kotiček, kjer lahko opravite psihometrično testiranje in z bolj objektivnega vidika pogledate svoje močne in šibke kompetence. Če želite več informacij o iskanju zaposlitve in pripravi najboljšega življenjepisa, boste na sejmu MOJE DELO lahko po znižani ceni kupili tudi najbolj prodajan karierni priročnik v Sloveniji – Kako uspešno iskati zaposlitev. 20 Klavdija Žitnik Klavdija Žitnik Regionalni karierni sejem MOJE DELO 2016 – Maribor Če imate možnost, pridite na sejem v zgodnjih urah, ko so kadroviki še spočiti in dovzetni za sprejemanje novih informacij, predvsem pa pridite pripravljeni. Nekaj napotkov za pripravo na obisk zaposlitvenega sejma: – izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje predhodno dobro pripravite – opise podjetij najdete na www.kariernisejem.com, kjer bo predstavljen vsak delodajalec, njihovo delovno okolje, vizija, cilji ter delovna mesta, ki jih želijo zapolniti; – pripravite 30-sekundni govor, ki bo kadrovika prepričal, da imate prava znanja in veščine; – pripravite življenjepis, ki ga boste pustili kadroviku (s seboj prinesite dovolj izvodov); – prinesite tudi druga pisna potrdila, certifikate in priporočila preteklih delodajalcev; – pridite poslovno urejeni (v trenirki ne boste delovali ravno profesionalno); – s seboj vzemite primerno mapo ali torbico, v kateri boste imeli življenjepise in pisala (primerno tudi za shranjevanje gradiv podjetij); – pred sejmom se spočijte, da boste imeli dovolj energije za vse intervjuje, ki vas na sejmu čakajo. Regionalni karierni sejem MOJE DELO 2016 – Maribor četrtek, 2. 6. 2016, hotel City Maribor Vstop in vse spremljevalne dejavnosti so popolnoma brezplačne. Teniška sezona 2016 se je pričela Arhiv TK Destrnik Načrti tekmovanj, turnirjev srečanj, tečajev … odrasle) • potekala bodo različna teniška srečanja – piknik na tenisu • sprejemamo stalne termine igranja za posameznike, skupine, podjetja … Informacije 031 826 944, 02 753 04 31 Veliko teniških užitkov! TK Destrnik Milan Šteger Obvestilo uredništva • nedelja, 15. 5. 2016, ob 8.00 – odprto prvenstvo Destrnik 2016 v tenisu za moške posamezno in dvojice • sobota, 28. 5. 2016, ob 8.00 – 20. tradicionalni medobčinski teniški turnir – moški dvojice + 100 let • nedelja, 3. 6. 2016, ob 8.00 – odprto prvenstvo Destrnika 2016 v tenisu za ženske posamezno in dvojice • maj, junij, september 2016 - tekmovanje v medobčinski teniški ligi Ptuj 2016 • od 25. junija do 26. avgusta 2016 - počitniška teniška piramida 2016 za ženske in moške • nedelja, 18. september2016 – triatlon – tenis, šah, kegljanje • skozi vso sezono bodo potekali teniški tečaji (za mladino in Za koga je ta rožica? Zate, draga mamica. Spet je prišel čas, ko smo v vrtec povabili starše, da se z njimi poveselimo in jim pokažemo naše nove veščine ter znanja. Tokrat smo jih povabili na srečanje ob materinskem dnevu in jim predstavili krajši program, ki smo ga zaključili z delavnicami. Skupini »Sončki« in »Metulji« sta predstavili lutkovno predstavo Pišče, ki mamo išče. Starejši otroci so izdelali scenske rekvizite in lutke ter z njimi odigrali predstavo. Ob govorjeni besedi nista manjkali niti spremljava na ritmične instrumente in slovenska ljudska pesem, podkrepljena s plesom. Na koncu predstave so otroci k sodelovanju povabili še starše, s katerimi so zaplesali in v dveh delavnicah ustvarjali šopke za mamice ter piščančkove kapice. Tudi otroci iz skupin »Bibe« in »Srčki« so se z nastopom predstavili staršem ter ostalim obiskovalcem. »Bibe« so zapele pesmico o medvedku in ob tem zaigrale na ritmične instrumente. Sledilo je rajanje z lilijo in tulipanom, skupno prepevanje ob spremljavi kitare ter igranje na lastne instrumente. Ob zaključku nastopa so »Srčki« z deklamacijo Tvoj otrok orosili marsikatero materino oko. Za spomin na prijetno druženje ob materinskem dnevu so otroci skupaj s starši izdelali okvir za družinsko fotografijo, ki bo krasila njihov dom. Če vas mika, da bi spoznali naš vrteški »živ žav« in bili njegov del, vas vljudno vabimo k vpisu otrok v vrtec pri OŠ Destrnik. Članke in oglase za 3. številko časopisa Občan oddajte do petka, 1. julija 2016, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativne-resitve. eu. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Pisma bralcev oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, tašče, sestre, tete in botre Vide Šteger z Drstelje 42 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen cerkveni obred, pevski skupini za iz srca zapete pesmi in pogrebnemu podjetju Almaja. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Mojca Jasenc, vzgojiteljica 21 Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko spadajo med biološke odpadke odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače ter papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje – na domačem kompostu. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano kakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih – predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov ter neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost – naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost – kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihovo zamašitev ter težave pri čiščenju odpadnih voda. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti in redčiti z namenom, da bi jih z odpadno vodo odvajali v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah, ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščanje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranja in pravilen postopek. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to, ali so odprti – iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Kot prvo plast damo zdrobljene veje, ki poskrbijo za dobro zračenje od spodaj in preprečujejo zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo 22 tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, s travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50–60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus ter hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo kot strukturni material za nadaljnji razkroj. Če ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo sami kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja za oddajo ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Čisto mesto Ptuj, d. o. o, Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti: dostava@cistomesto.si ali po telefonu 02/780 90 20. Ko nas boste obvestili o svojih željah, vas bodo obiskali naši predstavniki, vam predali zabojnik za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej je potrebno zabojnik na dan odvoza na prevzemno mesto postaviti do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo enkrat letno tudi pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Marec 2016 Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj Prvo majsko nedeljo se gasilci obeh društev v Gasilski zvezi Destrnik in gostje iz hrvaškega pobratenega DVD Petrijanec že tradicionalno udeležijo »Florjanove« maše. Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, je zavetnik gasilcev in priprošnjik, h kateremu lahko usmerimo naše prošnje ter molitve pred sodelovanjem v gasilskih intervencijah, kjer je delo pogosto nevarno in težko. Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Letošnjo »Florjanovo« mašo sta darovala domači župnik Jože Škofič in pater Vito Muhič, kurat Slovenske vojske. Gasilci smo se zbrali pred destrniškim gasilskim domom in v ešalonu v spremstvu društvenih praporov odkorakali proti cerkvi. Slavnostni vstop v cerkev ob spremstvu obeh duhovnikov in sodelovanje vseh v svečane uniforme odetih gasilcev pri maši je to sveto daritev še obogatilo. Pater kurat Vito je v svoji pridigi povzel besede svetnikov, ki govorijo o vodi in ognju kot največjima prijateljema ljudi in hkrati največji negativni sili, kadar prestopita okvirje. Brez vode, ki odžeja in daje življenje, ter ognja, ki daje toploto in luč, človeku ni moč živeti, toda če to silo zlorabimo ali ne živimo v slogi z naravo, hitro plačamo kazen in nas doletijo nesreče. Gasilci pa so tisti, ki združujejo moči srca, kadar je treba pomagati in to storijo takoj, ne da bi spraševali, čigava je krivda. Vsakršen ogenj in vsakršen tok – tudi v srcu in mislih je dobro omejiti, zajeziti ali usmeriti, da nam njihova moč koristi in ne škoduje. Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si 24 Stanko Cvetko Stanko Cvetko Gasilci Gasilske zveze Destrnik so se udeležili Florjanove maše Ob koncu maše se je naš župnik zahvalil gostujočemu duhovniku kuratu Vitu Muhiču, da se je odzval vabilu, in vsem gasilcem, ki so sodelovali pri obredu, domači gasilci pa se njemu zahvaljujemo za molitve ter dobro sodelovanje. Gasilci smo z udeležbo na »Florjanovi« maši tudi na tak način želeli izraziti hvaležnost za božjo pomoč in podporo pri našem delu. Druženje se je nadaljevalo v župnijski učilnici ob manjši zakuski, ki jo je pripravila GZ Destrnik. Za GZ Destrnik Majda Kunčnik