Leto XXm., št. 114 Upravmitvoi Ljubliana, Pacanifem Telefoo k. 11-22. 31-23. 91-24 Inseratni oddelek: Dnbljaoa, Ptdnlm aM> ci $ — Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo memi Lhib Iranska cesta 42 Bačunl! za L|nbl|aiHko pokrajino pri pofcno-čekovnem zavodu b. 17.749, ca ostale kraje Italije Servizio Cona. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oglase ix Kr. Itali je in inozemstva tm Onkm« Pnbblicrti Italiana i. 4. MILANO Ljubljana, četrtek 20. maja 194J-XXI Cena cent« 80 oaad«tjka • o Lat iskala rut dt* ms p NnaiBiii anaia mesec ikliotoo s Borne Lk 36.30. Oieialttvoi Pocanijeva ulica fcev. 3. _kav. 91-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi a« ae tufijft. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVa pet la pob- bliciti di provenienza kalil na ad esteca: CJniooe PnJjblicirt Italiana S. A. MILANO Uspel napad na sovražnikov konvoj ob Alžlrn Trije veliki parniki zadeti, med njimi en I0.000 tonski 27 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je obj-avil 19. maja naslednje 1089. vojno poročilo: Konvoj, ki je plnl vzdolž alžirske obale, je b»I napaden od naših torpednih letal, ki so zadela tri parnike velike tonaže. Enega izmeni teh parnikov, ki ima 10.000 ton, je smatrati za potopljenega. Oddelki sovražnih letal so obstreljevali s strojnicami nekatere kraje v Kalabriji. Bombardirali so Porto Empedocle, Trapani in otok Pantellerijo. Prizadeta škoda je omejene važnosti, žrtve še niso javljene. Med temi napadi je sovražnik izgubil po prizadevanju lovcev in obrambnega topništva 27 letal, 4 v Portu Empedocile, 14 se-verr. ozapadno od Trapanija in 9 na Pantel-leriji.. Divjaštvo anglosaških letalcev Alghero, 19. maja. s. Kričeč primer zverinske slepote sovražnih letalcev, ki hcčejo zlomiti duha sardinskega ljudstva, je polet, izvršen nad mestece Alghero, omenjen v vojnem poročilu št. 1088. Napad je veljal izključno samo bivališčem. S čisto premišljeno točnostjo so bili izključeni kakršnikoli vojaški cilji. Kakor da ni zado- stovala svetla mesečna noč, so sovražni letalci metali cele snope raket, da so bolje razločevali cilje. Med temi so znana zgodovinska aragonska stolnica, škofijski dvorec in nekoliko desetkov meščanskih hiš s civilnim prebivalstvom. Ne glede na podivjanost napada je bilo vedenje prebivalstva vzorno in je pokazalo tradicijonalno odvažnost sardinskega plemena, škof Ciu-chini se ni hotel oddaljiti iz ruševin svojega bivališča in svoje stolnice. Med nedolžnimi žrtvami novih gusarjev je 6 otrok skvadriata nuncija Carija. Ostale žrtve so po večini ženske in otroci. Bukarešta, 19. maja. s. Bukareški listi objavljajo danes slike eksplozivnih predmetov, ki jih mečejo ameriški letalci na italijanska mesta, in slike otrok, poškodovanih od pobranih eksplozivnih predmetov Listi se soglasno zgražajo nad tem barbarskim početjem ameriških letalcev in označujejo to postopanje kot gangsterstvo. Po tej krutosti, naperjeni proti italijanskim otrokom, po bombardiranju odprtih mest in po letalskih napadih, zavestno naperjenih proti civilnemu prebivalstvu, se mora vsakdo vprašati, česa vsega se bodo Američani še domislili, da bi napravili vojno še bolj obsojanja vredno in barbarsko, sebe pa še bolj onečastili pred omikanimi narodi. Odbit! sovjetski napadi 15 sovjetskih tankov uničenih — Na zapadu je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega predmestja in na prostoru pri Izjumu so sovjetske čete z oklopnimi vozovi in podporo bojnih letalcev po močni topniški pripravi napadli nemške postojanke. Bili so v p roti-sunku vrženi nazaj. Pri tem je izgubil sovražnik samo v odseku ene divizije ob kubanskem predmostju 15 oklopnih voz. Na obalnem področju Sicilije, ob Rokav-skem prelivu in ob obali Atlantika so včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo ter zaščitne edinice vojne mornarice sestrelili 25 sovražnih letal, med njimi številne težke bombnike. Tndi preteklo noč so bili vojaški cilji na področju Londona obmetani z bombami težkega kalibra. Eno letalo se ni vrnilo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 10.000. sovražno letalo od začetka vojne. Uspešni boji krajevnega značaja na vzhodu Berlin, 18. maja. s. Včeraj so bile vse akcije nemških čet v raznih odsekih vzhodne fronte krajevnega značaja. V vzhodnem odseku kubanjskega mostišča so skupine nemške pehote nadaljevale čiščenje na področju, ki je bilo zopet osvojeno 14. maja južnozapadno od Krimskaje. Ostanki sovražnih skupin, to so bili razpršeni med temi operacijami, so bili vrženi iz gozdnatega področja, kamor so se skrili, in deloma tmičeni> deloma pa ujeti, število ujetnikov v tem odseku je naraslo medtem na. 800. Z izjemo slabotnejšega poizkusa prekoračenja reke sovražnik ni izvedel na kubanj-skem mostišču pomembnejših operacij. V odseku Lisičanska so bili gladko odbiti poizkusi sovražnih skupin, da bi prodrle do prednjih nemških postojank. Na neki drugi točki tega področja je nemško topništvo preprečilo močnim sovjetskim izvidniškim skupinam prekoračenje Donca. V odseku vzhodno od Orla je akcija nekaterih nemških izvidniških skupin omogočila vdor v nekatere sovražne postojanke. Porušeni so bili sovjetski jarki v dolžini enega kilometra in številne utrdbe. Na področju Velikih Luk se je po zmagovitem napadu nemških čet dan prej za odstranitev izbokline na fronti zopet povrnil skoraj popoln mir. Čeprav je vreme v zadnjih 24 urah močno oviralo zlasti v srednjem in južnem odseku udejstvovanje nemških bojnih letal, so naše, letala bombardirala oskrbovalne zveze in vlake sovražnika. Uničene so bile številne lokomotive železniške naprave, postaje in vagoni. Zapadno od Voroneža je bil z nenadnim napadom Skupine nemških bombnikov uničen boljševiški vlak z vojaškimi potrebščinami. Ob drugih podnevmh in nočnih napadih so b'le razbite sovražnikove prometne zveze v kotlini Dona in glavne železnice, ki vodijo s tega področja do severnega Kavkaza. Nemško letalstvo je hudo poškodovalo štiri boljševiške vlake na važnih prometnih zvezah Krasnodar—Kropotkin in Res tov—Svoboda. Zmagoviti uspehi finskega orožja Helsinki, 18. maja. s. Finski glavni stan javlja: V zadnjih 24 urah je finska napadalna patrulja v vzhodnem odseku Karelske ožine napadla številčne močnejši sovjetski oddelek in ga decimirala, ne da bi sama utrpela izgube. V istem odseku so finske čete nato odbile napad sovjetskih edinic, katere so podpirali metalci boirtb. V srednjem odseku Aunyške fronte je bil odbit napad nekega sovjetskega izvid-niškega oddelka. V vzhodnem delu področja Finskega zaliva so finske obalne baterije zadele in potopile veliko sovjetsko transportno ladjo, ki je plula proti zapadu. Finsko letalstvo je bombardiralo sedež poveljstva neke velike sovjetske edinice in povzročila tam požare. Nad Finskim zalivom so finski lovci sestrelili eno sovjetsko lovsko letalo, mornariška protiletalska obramba pa je sestrelila nadaijno letalo. Sovjetska letala so preletela ozem. lje južnovzhodne in srednje Finske, ne da bi metala bombe. Letalska bitka ob nizozemski obali Berlin, 18. maja. s. Kakor je objavilo današnje poročilo nemškega glavnega stana, se je včeraj posebno udejstvovalo protiletalsko topništvo nemške vojne mornarice ob nizozemski obali, ki je sestrelilo kar šest sovražnih bombnikov. Protiletalske baterije nemške mornarice so popolnoma preprečile poizkus napada petih nasprotnih letal na Ymuiden. V nekaj minutah so bHa tri napadajoča letala sestreljena, četrto pa je treščilo v morje. Zadnje letalo sovražne skupine, ki se je usmerilo proti severu in skušalo pobegniti, je bilo kasneje prestre-ženo, zadeto in zrušeno. Odlična vrsta uspehov protiletalskega topništva nemške mornarice se je kmalu nato izpopolnila z uničenjem šestega letala, ki je pripadalo neki drugi sovražni skupini. Poraz skupine angleških lovcev nad obalo Francije Berlin, 18. maja. s. Od 19 angleških lovcev, ki so davi v prvih jutranjih urah skušali napasti neko nemško letališče ob izlivu S«mme, je bilo zrušenih v ostrih letalskih dvobojih, kakor se doznava iz vojaškega vira, kar šest letal. Vaa nemška letala so se zopet vrnila na oporišča. Med sovražnimi lovci so bila tudi letala tipa »thythoen«. Pariz, 18. maja. s. Anglo-ameriško letalstvo je pri belem dnevu napadlo mesto Bordeaux. Bombe so opustošile okraje v središču mesta. Našteli so 200 mrtvih !n 300 ranjenih. Navzlic naglemu posegu oblasti in reševalnih eskader je še mnogo ljudi pod ruševinami porušenih hiš. Bati se je tako, da je število žrtev še večje. Anglosasi mečejo bombe na Švico Bern, 18. maja. s. Uradno poročajo, da so letala, ki se upravičeno smatrajo za anglo-ameriška, odvrgla dve bombi v okolici Curiha. Ena bomba je padla na neko važno železniško križišče in naredila hudo škodo. Druga je palla na železniško progo pri Curihu, pa ni eksplodirala, čete so izpraznile hiše v okolici. Židovsko očetovstvo za angleško barbarstvo Berlin, 18. maja. s. V noči na 17. maj so angleški bombniki napadli in poškodovali, kakor je javilo nemško vojno poročilo dva zaporna jeza. Nastale so izredno hude izgube med civilnim prebivalstvom. DNB omenja, da je Reuter v nekem poročilu pred nekaj dnevi obvestil, da js njegov bivši dopisnik iz Berlina Bettany izjavil, da so predlog za tako bombardiranje izrekli londonski židovski krogi. Nemška poluradna agencija po tem sklopa, da so taroristične napade prejšnje noči navdahnili 2idje. Stockhoim, 19. maja. s. Letalski strokovnjak lista »Ycrkshire Post« obravnava posledice, ki jih bo imelo bombardiranja ameriški letal in svari javnost, naj ne upa preveč, da bi letalska ofenziva zaveznikov v resnici lahko omajala duha osnih narodov. List naglasa, da se odločilni udarec osnim četam prizadene lahko samo na kop-nini. Doslej se je pokazalo, da so tako Nemci Kakor Italijani dobro prestali bombardiranja in ako bi primerjali zadržanje Angležev nasproti bombardiranju, bi primerjava ne izpadla v škodo sovražnika. Dediščina stave in vere v zmago šef glavnega stana Vojske o nevenljivih zaslugah prve armade Rim, 18. maja s. »Le Forze Armatec objavljajo naslednje dnevno povelje šefa Glavnega stana Kr. vojske z datumom 13. maja 1943-XXI.: Na Ducejev ukaz je junaška prva armada danes prenehala z odporom. Ko so izčrpali strelivo, živež in gorivo po nadčloveški borbi, ki je zavzela legendarni izraz, so morali preostali iz številnih bitk, ki so ob nenaklonjeni sreči vedno obdržali živo slavo našega orožja, podleči odločni premoči na ljudeh in sredstvih. Sovražnik jih ni uklonil, razbila jih je usoda, ki preko najvišje žrtve najboljših potrjuje pravico do življenja narodov, ki verujejo v krepost žrtvovanja. Preden je izpolnil dobljeni ukaz, je junaški poveljnik armade maršal Italije Giovanni Messe izdal na svoje čete naslednjo poslanico: »V trenutku, ko nepremagana prva armada zadnja snema svoje slavne zastave pred ogromno premočjo sovražnika, naslavljam poveljnikom ter italijanskim in nemškim četam svojo ganljivo zahvalo in najlepšo pohvalo. Epična junaška dejanja prve armade bodo ostala za vedno čudovit dokaz hrabrosti in vneme italijanskih in nemških vojakov. Slava jim! Vzkliknite z menoj: Živela nesmrtna Italija! Živela Nemčija!« Tako so prešli v zgodovino dogodki te dolge in hude afriške vojne, ki je trajala 35 mesecev. Istočasno se zaključuje z epič-nim odporom, ki je vzbudil občudovanje sveta in samega objestnega sovražnika, stran nevenljive slave prve italijanske armade. Čast padlim in preostalim, ki so se borili do zadnjega za čast svoje zastave! Zvesti so bili zapovedi v popolni predanosti in brez pridržka prepričani, da bo v krvavi bilanci vojne njih postavka zabeležena med aktiva. Njih žrtev ni in ne bo zaman. Ostalim edinicam naše Vojske, ki so ostale, da nadaljujejo borbo, prepušča prva armada dediščino svoje slave, svoje vere in svojega vzgleda, ki potrjuje kaj zmorejo sposobnost in hrabrost šefov, žilavost in junaštvo čet, odločitev, upirati se preko mej človeških možnosti. Ta stran svetlega junaštva, ki je zopet posvetilo zemljo Afrike za naše pravice, naj bo ploden vzgled, iz katerega črpajo veterani povod za upravičen; ponos v preteklosti ln za svečano obvezo za bodočnost, mladi vojaki pa krepost žrtvovanja, kult dolžnosti in moško trdnost v sklepih. V težki uri, ki jo preživljamo, ni mej v dolžnosti vsakogar. Ena je naloga za vse: prekaliti voljo za zvesto borbo do zmage. Sef g'avnega stana: Rosi. Junaštvo prve armade v nemški luči Berlin, 18. maja s. DNB poveličuje v svojem poročilu hrabrost prve italijanske armade v Tunisu pod vodstvom maršala Italije Messeja. Prva italijanska armada, pravi DNB. omenjena v dnevnem povelju z dne 13. maja zaradi svojega junaškega zadržanja, je opustila svoj srdit odpor spričo neprekinjenih koncentričnih napadov premočnih angloameriških sil šele tedaj, ko je tako ukazal Duce. Ko se je 24. oktobra 1942 pri El Alameinu pričela odločilna bitka za Afriko, so italijanski in nemški, v tej armadi uvrščeni vojaki vztrajali ramo ob rami pred naraščajočim pritiskom nasprotnih sil. Branili so vsako svojo postojanko v etapah proti zapadu, se zoperstavljali cele dneve nasprotnemu pritisku ter onemogočili angleške obkoljevalne poizkuse, dokler si niso čete Osi utrle poti, ki jih je povedla v Tunis. Tu je imela prva italijanska armada nalogo držati južni odsek, katerega je dejansko trdno držala navzlic ponovnim poizkusom proboja osme angleške armade, ki je utrpela ob svojih sta nih napadih tako pri Takruni, kakor pri Enfidavillu hude izgube. Ko je kasneje Angležem zaradi premoči uspelo prebiti srednji odsek tuniške fronte. je angleško poveljstvo lahko poslalo na sever nadaljnje močne sile. ki so napadle italijansko prvo armado za hrbtom, medtem ko je general Messe nudil hraber odpor spričo čelnega. napada osme angleške armade. Čeprav so bile hude borbe Po bojnem napadu dne 11. in 12. maja vedno hujše, je general Messe še vedno odbijal napade. Položaj prve armade, katere zaloge streliva so se izčrpavale, je pa postal nevzdržen. Kljub temu se je general Messe trdno odločil odbiti sleherni predlog za predajo, s katerim ne bi bila zagotovljena popolna ohranitev vojaških časti Nato je prišel Ducejev ukaz. naj se operacije prekinejo. Vendar so se vojaki prve armade borili še do zadniega naboja Tako se je končala borba, ki se je pričela šest mesecev prej pr; El Alemainu. Borba prve italijanske armade je omogočila pridobitev izredno dragocenega časa za nadaljnji razvoj sovražnosti. Čustva italijanskega naroda spričo čudovitega deleža prve armade, katere poveljnik je bil imenovan za maršala Italije, zaključuje nemška poluradna agencija, so izražena v italiianskem vojnem poročilu z dne 13. maja. Afriška epopeja Bukarešta, 19. maja. a Pod naslovom »Junaški Rim« objavlja direktor lista »Po-runca Vremi« dolg članek o junaštvu Italijanov v tej vojni. Po prikazu vseh faz bitke v Afriki, navdušujoč se za uspehe bratov in tovarišev Italijanov opisuje junaštvo tuniške epopeja. Navidezno se lahko zdi kot poraz, toda prav tako kakor v StaTngradu je delež, ki sta ga Italija in Nemčija dali, v obeh primerih ogromen. Po afriški tragediji se je večni Rim s svoj'mi velikimi in junaškimi tradicijami dvignil še svetlajši in s še večjimi pravicami zaradi svoje tisočletne slave. Od leta 1935. je Italija v neprekinjeni vrsti težkih vojn od eksped:cije v Abesinijo, ki se je zaključila s kapitulacijo Neguševih tolp, do španske vojne proti komunistični anarhiji, ki je bila prva vojna sovjetov proti Evropi. Italija ni bila v Španiji navzočna samo s svojo tehnično popolnostjo, s svojim močnim letalstvom, temveč tudi z žrtvijo najboljših fašistov in s krvjo številnih junakov. Brez odločne intervencija Italije b: sc španska boljševiška revolucija, katero so skrivaj podpirale židovsko plutokratične vlade Francije, Anglije m Amerike, razširila že telaj na vso celino. Zadnja tri leta so za Italijo nadaljevanje žrtev, ki so se pričele v tej dobi. To so leta resničn- na višjit žrtev nep.->pis-nega odrekanja in žrtvovanja na vseh frontah. Od junaškega odpora preko človeških mej garnizij v Et opij: in Somaliji, ki so bile popolnoma ločene od domovine do zad-nijh legendarnih borb do zadnje kaplje krvi in zadnjega požirka vode, so se italijanski vojaki v 35 mesec h obupne borbe v Afriki dvignili v zvišenost, zoperstavljajcč se številčni in gmotni premoči nasprotnika ter kruti sovražnosti zr.vratae narave. — Kolikšno čudovito junaško življenje, kakšen globok dvig v notranjosti, kakšna volja je bila potrebna, da so italijanske divizije napisale afriško epopejo, ki se je zaključila y Tunisu- Poslanica maršala Messeja in odločitev njegovih vojakov za žrtvovanje življenja kažejo rimsko veličino italijanskih vojakov, oživljajo nesmrtno slavo večnega mesta, so ganljiv dokaz zglednih kreposti naroda ter so uvod v stoičnost, s katero bo polotok obvladal pogansko orgijo svojih današnjih sovražnikov. Toda današnji Rim je Rim kakor vedno, Rim, ki so ga težkoče in grožnje naredile za jeklo. V vseh odločilnih trenutkih zgodovine je Rim vedno našel v svojem junaštvu in ponosu tisto moralno silo, s katero lahko kljubuje vsem nesramnostim zgodovinskih obrekovalcev. Motijo se torej trgovci, ki so današnji nasprotniki Italije, ko si predstavljajo, da fašistični Rim lahko prekliče slavno tralicijo svojih gigantskih prednikov. Cim bolj se bo anglosaška nesramnost divje zbirala proti Italiji, tem bolj silovito se bo uveljavljala evropska solidarnost okrog večnega Rima. Kakor v drugih dobah je Italija vnaprej odločena, da dsje v tej vojni še več rimske veličine. Evropa, ki je dolžna toliko za svojo omiko italskemu geniju, gleda zaradi tega z neskončnim ponosom na Rim, na fašistični Rim, ki je s svojimi plemenitimi izročili žrtvovanja za človeške ileale opravičilo naše neomajne vere v zmago. Finsko občudovanje Helsinki, 18. maja. s. List »Uusisuomi« opisuje etični zaključek borbe v Tunisu in poudarja«, da je ta borba omogočite. Osi, da se je zbrala za obrambo evropske celine, katera je postaja močno utrjen branik, ob katerem bodo morebitni poizkusi prodora s strani Angloomeričanov naleteli na odpor, ki presega vse nasprotnikove m-čime. Odmevi na Daljnem vzhoda S^nghaj, 18. maja s. Zadnje faze bitke v Tunisu in junaški odpor italijansko nemških čet komentira ves krajevni tisk v uvodnikih, ki opozarjajo na hrabrost in najvišjega duha žrtvovanja slavne italijanske prve armade in njegovega poveljnika maršala Messeja. Številni krajevni listi še naprej objavljajo uvodnike največjih italijanskih listov, ki se citirajo ▼ uvodnih komentarjih vsega tiska. Ameriški pohlep po afriftfh zakladih Buenos Aires, 18. maja s. »New York Times« piše. da zmaga v Tunisu ne dopušča samo važnih vojaških priprav za vdor v Evropo, temveč kaže tudi zanimanje Amerike za Afriko. Z vojno je Amerika prvič prišla v Afriko. Zgradili smo na črnj celini letališča in potrošili ogromne vsote za pristanišča in skladišča. Neverjetno je, piše list, da bi se Zedinjene države ob koncu vojne odrekle svojim interesom na afriški celini. Združeni narodi so prevzeli veliko odgovornost v Afriki, v kateri mora tudi Amerika imeti svoj delež. Zedinjene države so interesirane na blagostanju in važnosti Afrike, ker je važen činitelj ameriške varnosti. Umrla je mati ministra Eksc. Bigginija Sarzana, 18. maja s. Po dolgi bolezni, katero je potrpežljivo prenašala, je vedro umrla ga. Marija Biggini, mati ministra za narodno vzgojo. Eksc. Biggini se je nahajal ob zglavju ljubljene matere, ko je umirala. Ljudstvo Sarzane globoko žaluje za gos do Biggini, ki je bila žena velikih kreposti. Vedno je kazala globok patriotizem ter storila mnogo dobrega. Umrla je v starosti 58 let. Pokopana bo v četrtek zjutraj. Duce je poslal ministru Biggini ju sožalno brzojavko. akademika Marcolonga Rim, 18. maja. s. Davi so pokopali akademika Italije Roberta Marcolonga. Navzočih je bilo mnogo odličnikov iz političnih in kulturnih krogov, zastopstva ustanov in številni akademiki Italije s predsednikom Federzonijem, ki je opravil fašistični obred. Opustošenje v Londonu Naraščajoče vznemirjenje prebivalstva — Pomanjkljivost londonske protiletalske obrambe Stockhoim, 18. maja. a Posebni dopisnik Usta »Afton Tiiningen* iz Londona piše. ia prizorov opustošenja v raznih okrajih mesta in zlasti v središču ni mogoče opisati z besedami in celo fotografije ne dajo prave predstave o dejansKem obsegu škode. Strahu pred bombardiranjem se je pri Londončanih zdaj pridržil nič manjši strah prel lastnim protiletalskim topništvom, ki povzroča ob vsakem sovražnem napadu veliko škodo in številne žrtve. Draginja je postala prava šiba božja. Zaradi pomanjkanja službenega osebja si morajo v lokalih gostje sami streči. Glede prebivalstva poudarja dopisnik, da vojna močno vpliva na živce prebivalstva. Ljudje so vedno bolj razburjeni. Čuti se tudi pomanjkanje listov in revij, včasih je treba iskati več ur, da se najde kak dnevnik. Tudi ameriški iisti so redki in že več tednov stari. Stockhoim. 18. maja. s. Dopisnik lista 4 S venska Tagebladet« poroča zanimive podrobnost; o najnovejšem bombardiranju Londona po nemškem letalstvu. Kakor je znano, so Londončani še preden je bil dan letalski alarm slišali strahovite detonacije, katerim vzrok nI bil znan. Nato seje izvedelo, da je enemu nemškemu bombniku uspelo neopaženo prodreti letalsko zaporo Londona in odvreči bombe na objekte. Z raznih strani so se slišale silovite kritike glede učinkovitosti londonskega protiletalskega topništva. Letalski alarm ob tem napadu nemškega letalstva je bil najdaljši, odkar nemška letala napadajo. Stockhoim, 17. maja s. Dopisniki švedskih listov v Londonu poudarjajo, da je bil zadnji napad nemških letal na angleško giavno mesto izredno nud. Bombe so padle v razne kraje mesta in povzročile znatno ikodo. Bili so štirje leta'ski alarmi in med orebivalstvom ie nastala panika. Med bombardiranjem se ie začula strašna eksplozija katere niso povzročile bombe, temveč ie nastala iz nepojasnjenih vzrokov. Londonski listi poudarjajo da je nemško letalstvo energično odgovorilo na nedavne napade ang'eškega letalstva na Nemčijo. Angleški vojaški kritiki poročajo, da se nemški bombniki poslužujejo nove napadalne tehnike Nemška letala slede angleškim letalom, ko se vračajo s kakega napada na kontinent, in se na ta" način izognejo zaporam nad južno obalo Anglije Ta postopek je rodil odlične uspehe in londonski tisk obžaluje nezadostnost protiletalskega topništva, ki je bilo brez moči spričr* takega načina napadanja Nešteti požari v Cardiffu Berlin.. 18. maja. s. Glede napada nemških težkih bojnih letal na pristanišče Car-diff ob Južno zapadni obali Anglije, o ka- terem je javilo današnje poročilo vrhovne-ga poveljništva nemških oboroženih sil, se doznavajo iz pristojnega vira naslednje podrobnosti: Ko se je kmalu po tretji uri zjutraj pričel smrtnonosni napad je luna razsvetljevala objekte, ki so si jih nemška letala vir brala. Nemška letala, ki so prihajala z več smeri, so priletela nad mesto tako nenadoma, da so popolnoma presenetila celotno obrambo mesta. Leteč v srednji višini so se nemški piloti okoristili tudi s posebno topografsko obliko mesta, ki je popolnoma geometrična. Tako jim je uspelo izslediti objekte in odvreči nanje svoje tovore bomb. Večkrat so nemika letala preletala tvornice za vojne potrebščine in pomole v Cardiffu ter so jih napadla z bombami velikega kalibra. Ko so sovražno protiletalsko topništvo in nočni lovci stopili v akcijo, so nemška letal že opravila svojo nalogo in se pripravljala za povratek na svoja oporišča. Tako so se odtegnila reakciji, ki ni dosegla nobenega uspeha. V primeri s kratkotrajnostjo nemškega napada — napad je trajal okrog 30 minut — je bil učinek izreden. O tem pričajo ogromna razdejanja, ki so jih nemški piloti opazovali v sovražnem pristanišču. Gigantski plameni so se dvigali proti nebu zlasti iz nekega industrijskega podjetja, katero so številne bombe zadete v polno, in Iz skladišč v napol porušenem pristanišču. V veliki razdalji od mesta » nemški piloti lahko opazili še 20 drugih velikih požarov, katere je bilo zaradi obsežnosti lahko razločevati med tisoči majhnih požarov, ki so izbruhnili na vseh krajih. pred titffniiiiii^^Vf^ift nevarnostjo v Južni Afriki Lizbona, 17. maja. s. šef južnoafriške opozicije dr. Malan je zatrdil v nekem volilnem govoru, da bi bilo za Južno Afriko mnogo bolje, če bi v vojni zmagala Os ln ne Rusija, ki se bori za Anglijo in Ameriko. Morebitna sovjetska zmaga bi imela za posledico, da bi se komunizem razširil v Južni Afriki in uničil vse, kar je sveto in drago krščanskem narodom in beli rast Ce bomo zmagali, je nadaljeval dr. Malan, bo obstojala naša politika v tem, da borno zaključili dejansko sodelovanje v vojni in umaknili naše čete ter poskrbeli za našo obrambo v naših mejah ali vsaj v mejah Južne Afrike, kakor - so bile določene na podlagi zakona o obrambi. Dr. Malan je nato obtožil generala Smutsa, da sp je po-služfl.1 politične pretveze in razpisal volitve v Južni Afriki v vojnem času ter izkoristil čustva, ki so nastala v državi po tuniški vojni. Nova japonska zmaga v Birmi Osvojitev važnega sovražnikovega oporišča ob indijski meji Tokio, 18. maja s. Japonski glavni stan objavlja: Japonska vojska je zasedla Maungdav, važno sovražno oporišče ob indijsko-bir-manski meji. Te sile se sedaj pripravljajo za bližnje operacije. Uspehi sil japonske vojske od pričetka operacij v odseku Arakana v drugi polovici decembra do 10. t. m. so naslednji: padlih na bojišču 6414, in sicer samo tisti, ki so jih sežgali Japonci, ujetnikov 5740, med njimi številni angleški vojaki, se. streljenlh letal 927, izmed katerih je pro-tiletalsko topništvo zrušilo 118. Na tleh je bilo uničenih ali sežganih 225 letal. Zajetih je bilo 207 topov, 459 težkih in lahkih strojnic, 4897 pušk in pištol, 83 motornih vozil, 226 tovornh avtomobilov ter velika količina drugega orožja, streliva, obleke in raznih potrebščin. Naše izgube v sedanjih operacijah znašajo 714 mrtvih in 1361 ranjenih. Izgubili smo 48 letal. Rangun, 18. maja. s. Neki vojaški zastopnik je Izjavil, da je bila s padcem Maungdava, zadnjega važnega oporišča sovražnika odvzeta sovražniku najkrajša pot proti Birmi. Zastopnik je poudaril, da japonske sile branijo zapadna vrata velike vzhodne Azije. Ta zmaga je še povečala ugled japonske vojske v vsej Aziji. Operacije proti Maungdavu so se pričela s pohodom japonske edinice iz Alaytsa, doč.m je druga edinica imela nalogo doseči Buthidaung in zasesti neko točko 4 kilometre od mesta ter presekati cesto med njim in Maungdavom. Od reke Mayu napredujoče edinice so zasedle Buthidaung. Tako je bilo japonskim silam omogočeno napasti sovražno trdnjavo Maungdav. Japonske sile so uničile med opera- cijami 6., 4., 36., 37. in 120. sovražno brigado, ki so štele 140.000 mož. Japonska vojska sedaj lahko krene proti Indiji, indijski narod pa se bo moral odločiti za borbo proti Anglosasom ali proti njej. Japonski polkovnik o vojnem polsžaju Berlin, 18. maja s. Pod naslovom »Obrisi strategije Osi« bo »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavila zanimiv razgovor svojega dopisnika v Hsinkingu s polkovnikom Hasegago, zastopnikom močne japonske armade v Kvantungu, ki stoji na straži ob severni meji skupne »Prosperitetne sfere«. Po poudarku, da se v gigantski vojni med kontinenti in na oceanih dogodki morajo logično menjavati, je zastopnik kvantunške armade o nalogah vojske izjavil. da predstavlja silo. ki se je ne sme podcenjevati, čeprav ne sodeluje aktivno v vojni za Pacifik. Mandžurija se ne sme ocenjevati samo kot proizvajalka v težki industriji, temveč tud; kot duhovni čini-telj. Na vprašanje o mnenju glede vojne na Pacifiku je japonski zastopnik odgovoril, da so bili doslej zaključeni samo pohodi »eksperimentalnega« značaja in da se bodo pravi dogodit; šele v bodoče pripetili. Medtem ko govori sovražna propaganda o b-ižnjem napadu na Avstralijo, dosega Japonska stopnjo samostojnosti, ki jd omogoča, da lahko čaka, s katere strani bo prišel napad. Japonske sile bodo zadele Američane tako na Salamonskih otokih, kakor na Aleutih ter povsod, kjer kodi bodo skušali začeti ofenzivo. To ne znači, je zaključil polkovnik, da se bodo Japonci omejili na pričakovanje sovražnega napada. izkoristili bodo ta ugoden položaj, kajti najboljša obramba je napad. Razgovori v Washingtonu naj bi se po mnenju pooblaščenih tolmačev nanašali predvsem na vojaška vprašanja, kar pa zveni nekam čudno, ako je res, kakor je svoječasno trdila anglosaška propaganda, da je konferenca v Casablanc: reš'la že vsa vojaška vprašanja tega leta. Zato se zdi, da so s tem nakazovanjem vojaškega značaja razgovorov hoteli dejansko samo prikriti, da so nasprotno predmet razprav samo politična vprašanja. Vtis je, kakor da so pripravile Zedinjene države Severne Amerike poseben načrt, po katerem naj bi napovedovana ofenz:va »združen h narodov« proti Evropi postala — predmet kupčije s Sovjetsko zvezo Po teh tolmačenjih bi se baje vojske demokracij naposled odločile za naskok na Evropo in se pojavile na celinskih bojiščih le pod pogojem, da pokaže Rusija svojo pripravljenost za prejšnjo sporazumno ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo povojne ureditve Evrope in sveta, pri čemer naj bi omejila svoje teritorijalne in druge zahteve. že vsettna te ameriške želje upravču-je dvom, da iz te moke ne bo kruha, ka ti Rusi se vsekakor nočejo spuščati v takšne kupčije, ter so mnenja, da je tako svano »drugo bojišče« samo navadna dolžnost anglosaških zaveznikov, ne pa kaka posebna usluga ali zasluga, ki naj bi bila z ruske strani še posebej poplačana. Kakor znano, je te dni odpotoval v Moskvo Rcoseveltcv posebni odposlanec Da-vies, bivši ameriški veleposlanik v Moskvi, ki je odnesel s seboj posebno Rooseveltovo pismo za Stalina. Ameriška propaganda domneva, da bo to pismo pripravilo mnogo zaželeni sestanek Roosevelta in Churchilla s Stalinom, ki ga je doslej stalno odklanjal, češ, da je preveč zaposlen z vodstvom voj-n;h operacij. Kaj pa, če bo Stalin tudi to pot odklonil povabilo? Ali bo v tem primeru Roosevelt, ki se smatra za nekakšnega voditelja zavezniškega zbora, prisiljen ugrizniti v kislo jabolko in se, kakor že ne-k<>č Churchill, sam podati v Moskvo? Vse bo odvisno od nujnosti, ki silijo Roosevelta i. k takšnemu sestanku. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu pobožna želja Američanov, da bi spravili tudi Rusijo v vojno z Japonsko, medtem ko se Rusiji prav v tem pogledu prav nič ne mudi, vsaj za sedaj ne. Zato je Roosevelt izbral to pot za svojega osebnega odposlanca posebno drago osebo, svojega prijatelja in prijatelja Sovjetske zveze Daviesa. Davies se je na to svoje poslanstvo pri Stolinu že mesece pripravljal. Poleg star h zaslug za boljše-vike (na primer v leningrajskem procesu) si je hotel pridobiti še nove. Tako je pred nekaj tedni napisal za ameriške liste nekaj posebno značilnih odgovorov na razna vprašanja o Rus ji, v katerih se seveda postavlja odločno na stran Sovjetske zveze, tud' v pogledu raznih sovjetskih teritorijalnin zahtev, kakor na primer glede priključitve baltiških držav, prikrajšanja Poljske ruskega izhoda na svobodna morja itd. Ko so b le te Dav!escve izjave objavljene, so se v Ameriki mnogo vpraševali, ali predstavljajo samo Daviesovo osebno mnenje ali so bile morda odobrene od Roosevelta samega. Sedanja zbirla Daviesa kot nosilca posebnega Rooseveltovega pisma rdečemu diktatorju najbolj zgovorno dokazuje, da je b;l za Dav esovim osebnim mnenjem skrit sam predsednik Zedinjenih držav. Tako je skušal Roosevelt to pot pripraviti teren za omenjeni trojni sestanek, M si ga Bela hiša tako vroče želi. Vprašanje je le, al; bodo mogla vsa ta dvorjenja ameriške diplomacije Kremlju pripraviti Stalina, da pristane na vabila in se tako odpove orožju, ki je bilo doslej nasproti anglosaškima velesilama najuspešnejše popolni neodvisnosti svojih akcij in vsem tistim interesom, ki jih Sovjetska zveza namerava zastopati jutri, k' jih pa danes iz razumljivih razlogov (ker je pač odvisna od vojaške podpore obeh zapadnih velesil,) še ne želi izdati. Kupčija, ki jo pripravlja Amerka, se zdi torej nemogoča, ker ;'e zopet eden' :zmed neštetih ameriških računov — brez krčmarja. Sedem državnikov velikoazifskega prostora V desetih letih zmagovite japonske akcije je zrasel veliki življenjski prct'or vzhodne Azije. Japonske oborožene sile so ga zavzele s krvjo več stotisočev junakov. Tako se je začelo politično de lova. nje na tem prostoru, ki so si ga /oJune osebnosti vzhodne Azije že dolgo želele. Vse te voditelje druži spoznanje, da je bila tuja kolonizacija največji sovražnik vzhodnih narodov in da je zato politična in gospodarska osamosvojitev mogoča le v tesnem sodelovanju z vzhodnoazijsko velesilo Japonsko. O teh posebnostih posnemamo po listu »Le Ultime Notizie« naslednje podrobnosti: Tri so večje osebnosti vzhodnoazijskega prostora pod japonskim nadzjrstvom, na katere moramo najprej opozoriti- predsednik mandžukujske vlade Can*. Dred-spd«ik nacionalne Kitajske Vatičingvej in gospodar Notranje Mongolije knez Teh. Za vse tri je značilno, da so začeli ovojo politično kariero z borbo proti Anglosasom, boljševikom in drugim tujim vplivom. To je Japoncem znatno olajšalo njihovo nalogo, ko so začeli svoje delo za organizacijo velike vzhodne Azije. Pri teh pijonirjih je japonska vlada našla temeljne stebre za svoje veliko delo, saj so ji omogočili, da je svoje obnovitveno delo naglo izvršila. Najstarejši med temi politiki, ki je obenem tudi na prvem mestu, je stari šef mandžurske vlade Cang, veteran med borci v kitajski narodni revoluciji in tovariš maršala čangsolina. že med pivo svetovno vojno je bil mnenja, da si bo Mandžukuo (tedaj Mandžurija in sestavni del kitajskega cesarstva) zagotovil rvojo neodvisnost in razvoj le v sodelovanju z Japonsko. Zato moramo smatrati maršala čanga kot enega izmed prvih pijonir-jev sedanje velike vzhodne Azije in ni zgolj slučaj, da je postala nova država Mandžukuo temeljni kamen v zgradbi novega življenjskega prostora vzhodnih narodov. Že 1- 1939. o priliki incidenta pri Nomohanu, je maršal Cang jasno izrazil svoje prepričanje, da. so Anglosasi in komunisti največji sovražniki vseh narodov vzhodne Azije in njihovega blagostanja Varnosti vzhodne Azije ne bo mogoče doseči, je dejal, ako se ne odstranijo v«J ti tuji vplivi. Že tedaj je stari državnik napovedoval borbo z Anglijo in Zedinje-nimi državami Za osvoboditev Daljnega vzhoda. Osem polnih let je že Cang nt čelu mandžukujske vlade in njegova je zasluga, da je v tem času mlada drŽava tako naglo napredovala. Povsem drugačna sta življenje m značaj voditelja nacionalne Kitajske Van-čingveja. Svojo kariero je začel kot rc-volucijonar, ko je 1. 1911 hotel umoriti tedanjega kitajskega prestolonaslednika, in kot revolucij o nar se ie boril tudi preti starim gospodarjem Kitajske. Cesto je prt tem tvegal svoje življenje in večkrat je ušel smrti te pravem čudežu. V kitajski narodni stranki (kuomintangu) je -'selr-j zagovarjal nadaljevanje politike velikega Sunjatsena in splošno velja za oporočnega izvrševalca njegovih idej. Ko gledaš tega modrega moža, ki te spominja na duhovnega voditelja in uč'telja. si prvi hip ne moreš predstavljati, da bi b:l dinamična osebnost, ki se je v najodločil-nejših dneh kitajske zgodovine postavil na čelo kitajskega naroda. L. 1937, komaj mesec dni po Izbruhu kitajsko-japonskega spora, je VanClng-vej pokazal svojo modrost in državljanska hrabrost, ko je svaril svoje rojake pred razširjenjem spora z Japonci in zagovarjal načelo sodelovanja in sporazuma z Japonci, decembra 1. 1938 pa je »zvršil zgodovinsko dejanje, ko je zapust'1 Oun-king, ker ni mogel prepričati maršala čangkajška o neumestnosti nadaljnje borbe in potrebi sklenitve nrru. Kasneje ie ustanovil ločeno vlado nacionalne Kitaj-skf Severnozapadna postojanka velikega vzhodnoazijskega prostora pa je rova država Mengkiiang, ki jo sestavijo bivša Notranja Mongolija in ktajskl deželi Sansi in Cahar. Knez Teh. nekoč samo peglavar nekega plemena, je danes šei v.ade v tej državi, ki ima svojo prestolnico v Kalganu. Njegovo prizadc/anje 1e stremelo po obnovi naroda, ki je nck~č gospodoval vsej Aziji m je strpinval tudi Evropo, a je dane« %-ric pastirski larcd, ki pa je ohranil vse svoje davne lastnosti ln tudi svojo vero, lamaizem. ki seda, zelo procvita ne ic v Tibetu, temveč tudi v obrobnih kitajsko-mandžurskih deželah. Tudi knez Teh je že davno pred to vojno večkrat izrazil svoje trdno prepričanje, da je združitev mongolskih plemen neizvedljiva brez odstranitve tuj'h vplivov. zlasti anglosaškega in boljševiškega. Iz Hrvatske Spremembe v hrvatski diplomPdjl. Poglavnik je dosedanjega prosvetnega ministra dr. Stjepana Ratkovlča imenoval za hrvatskega poslanika v Berlinu. Prejšnji notranji minister dr. Ante Nikšič je odšel za poslanika v Rim. Dosedanji poslanik v Rimu dr. Perič je bil postavljen na razpoloženje. Govori se, da bo imenovan za hrvatskega poslanika v Madridu. Smrt na bojišču. Iz Gjurgjevca poročajo, da je 28. aprila padel v borbi absolvirani pravnik in rezervni poročnik Josip Bala-tinec. JunaStva- polkovnika Francetiča v stihih. Te dni izide v Zagrebu knjiga o junaštvih pokojnega ustaškega polkovnika Jure Francetiča. Stihe je napisal Josip Križanac, ki je sodeloval v vseh borbah »Črne legije«. Križanac je po poklicu delavec na žagi. Tečaji za napadalne oddelke. Pretekli mesec je poslalo poveljstvo ustaške mladine 15 podčastnikov v Ogulin, Banja Luko, Bijeljino, Osijek in Brod na Savi, da prirede tečaje za napadalne oddelke ustaške mladine. Hrvatski listi poročajo, da so tečaji dobro uspeli in da so bih napadalni oddelki v nekaterih krajih preizkušeni že v borbi. Ustaški napadalci imajo posebno uniformo, in sicer črne Kape. zeleno bluzo, zeleno srajco in črne Llače. Napadalni oddelki bodo v kratkem ustanovljeni po vseh večjih krajih drfe>vc. Za zaključek rumunsbega kulturnega tedna je bilo v nedeljo meddržavno tekmovanje v namiznem tenisu med Romunijo in Hrvatsko. Radijska postaja pa je oddajala predavanje dr. Ivana EsiJha o Hrvatih v Rumuniji in predavanje prof. Zanka o rumunski ljudski umetnosti. Hrvatski radio je v nedeljo oddajal tudi romunsko glasbo. Za gradnjo zvezdarne se zavzema v »Novi Hrvatski« Miro Mance. Pravi, da bi bil najprimernejši kraj vrh Medvednice ali vzvišina Prozorje nad Dugim Scl'»m. Za notranjo ureditev zvezdarne, pravi Mance, ima Hrvatska pravico na del opreme in aparatov bivšega vojno geografskega zavoda v Beogradu. V ta namen so imeli pristojni čtaltelji v Zagrebu že razgovore. Otvoritev nove bolnišnice v Novem VI-nodolu. Pred dnevi je bila svečama otvoritev nove vojaške bolnišnice v Novem VI-nodolu. Za hrabre borce so oblastva dala na razpolago najboljši in najlepši hotel v Hrvatskem Primorju. Velik uspeh koncertov po *eljt. Pred dobrim mesecem je začela radijska po staja v Zagrebu z novim nizom koncertov po želji. Kot pogoj je stavila, da je v-suki želji treba priložiti 20 kun za ranjene hrvatske borce. Prvih osem koncertov v aprilu je vrglo 57.300 kun. Velika, glasbena prireditev bo v hrvatskem radiu v soboto 22. t. m. ob 20.10. Sodelovali bodo nemška vojaška godba, godba vzgojnega oddelka oboroženih sil. moški radijski zbor, simfončni orkester, radijski orkester in številni nemški ln hrvatski solisti. D:rig'rala bosta Otmar Buchhc-z in Lovro Matačič. Obdelana zemlja v zagrebški občini. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je na področju zagrebške mes'ne občine 1711 hi njiv, vrtov in sadovnjakov, travn'k*v je 1100 ha, vinogralov 235 ho, pašnikov 31 ha in 830 ha. gozdov. Nep'odne zemlje je na področju zagrebške mestne občina 2530 ha. Preskrbo s premogom priporoma urad za razdelitev kuriva zasebnikom že v poletnih mesecih, ker bodo rudniki od novembra dalje do prihodnje pomladi dobavljali premog samo inlustrij m in za državne potrebe. Nova vrsta zločincev - tatov električnga toka se je v Zrgrebu prccej pomr.cž la. Hrvatski listi poročajo, da je mestna občina izsledila že več krivcev, ki so vso zimo kurili električne peči in štedilnike ter uporabljali vse mogoče aparate in motorje z ukrrdeno elektriko. Nekateri tatovi so morali občini povrniti do 100.000 kun za elektriko, nekaj pa je bilo izročenih kriminalnemu oddelku policije in sodišču. Strašna avtomobilska nesreča. Pretekli petek je v KI" ičevi ulici v Zagrebu nepoznan tovorni avtomobil po M Anko Mar-janovičevo in Vero Ivančičevo, ki sta prečkali cesto. Vera Ivančičeva je obležala n® mestu mrtva, Marjanovičevo pa so s hudimi poškodbami pripeljali v bolnišnico, šofer je po nesreči odpeljal naprej, kaK.-r da se ni nič zgodilo. — Prav tako jo v petek tramvaj na Ilici polrl 601etno Mar^o Voplakalovo, ki je hotela iti čez ccs^o. Udarec "•'e bil take si'en. da je ponesrečen-ka kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Nasprotno pa lahko Mongclci smatrajo Japonsko za svojega najboljšega prijatelja. Tudi voditelji nedavno osvobojenih narodov na jugu so se odioči U za sodelovanje z Japonsko. Njihov kaž??ot je bil eden '.zmed najbolj modrih politikov tn državnikov Daljnega vzhoda, predsednik tajske vlade Ptbul, ki se je navzlic vsem angleškim pritiskom že pred vo;no postn-vil odločno na stran Japonske in je tako v zunanjepolitičnem pogledu dovrš! nacionalno revolucijo v svoji domovini. Po dobno je bilo tudi zadržanje predsedutkfc birmanske vlade Baja Mava. V Indok nl Je odločilna esebnost generalnega guvernerja admirala Deconka h' je to mesto prevzel po odhodu francoskega generala Catrouxa. S svojim sodelovanjem z Japonsko je admiral Deconk rešil to francosko kolonijo in je ostal trdno zvest vichyiski vladi. Med državniki sedanjega velikega vzhodnoazijskega prostora mu prav gotovo pritiče pomembno mesto Poslednji v vrsti državnikov tega prostora, a ne najmanj pomemben. Je sedanj začasni šef uprave na Filipinskem otočj« Jorge Vargas, stari borec za neodvisnost svoje domovine in zagrizen sovražnik Zn-dinjenh držav, a prav tako iskren prlja telj Japonske Novembra 1. 1942 je na ves glas poudaril, da morajo Filiplnci sodelovati z Japonci, ako si hoče ji zagotoviti neodv:snost v okvirju velike vzhodn-Azije. Teh sedem ljudi je danes sedem temeljnih stebrov, na katerih sloni nova japonska zgradba velikega vzhodnoazijskega prostora kot življenjskega prostora vsen vzhodnih narodov. Oni predstavljajo se. dem narodov in držav, k' so se pod japonskim vodstvom združile, da izvrše to veliko delo- za napredek svoiih narodov. Na ramenih teh mož je zgodovinska naloga. ki bo najbrže Se v tem letu prestala svojo ognjeno preizkušnjo Gospodarstvo Umetna tekstilna vlakna v svetovnem gospodarstvu Švedski list »Svensk UtrikeshandeU je nedavno cb javil zanimive podatke o razvoju svetovne proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken. Ta proizvodnja se je v vojnih letih povečala ne samo v evropskih državah, temveč tudi v prekotnorskih. Nagli razvoj proizvodnje celulozne volne je dovedel do tega. da je že lete 1940 svetovna proizvodnja celulozne vdre nad. krilila svetovno proizvodnjo umetne svile. Leta 1939 je znašala svetovna proizvodnja umetne svile 506.000 ton in svetovna proizvodnja celulozne volne 462.000 ton; leta 1940 sc svetovna proizvodnja umetne svile n; več dvignila in je zna?ala prav tako 506.000 ton. medtem ko se je proizvodnja celulozne volne povzpela na 543.000 ten; leta 1941 pa je znašala svetovna proizvodnja umetne svile 445.000 ton in svttovna proizvodnja celulozne volne 581.000 ton. V Zedinjenih državah, ki so se pred vojno posvetile zgolj proizvodnji umetne svile, je zadnja leta začela naglo naraščati tudi proizvodnja celulozne volne, ki je leta 1941 dosegla 55.000 ton, nasproti 36.000 in 24.000 ton v prejšnjih dveh letih. Proizvodnja umetne svile pa je v Zedinjenih državah v tem letu narasla na 206.000 ton. nasproti 176 000 m 149.000 tonam v prejšnjih dveh letih. Te številke so tem bolj značilne, ker so Zedinjene države glede na ogromno proizvodnjo bombaža, dolgo časa zanemarjale proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Na Japonskem je proizvodnja umetne svile v zadnjih letih nekoliko nazadovala, in sicer na 90.000 ton, proizvodnja celulozne vobe pa je bila stabilna na višini 135.000 ton V evropski proizvodnji zavzemata najvažnejše mesto Italija in Nemčija. Proizvodnja celulozne volne je v Italiji leta 1941 dosegla 113 tisoč ton. Ker se je italijanska proizvodnja v večji meri dvignila kakor svetovna proizvodnja. je Italfja s svojo proizvodnjo celulozne volne dosegla v svetovni proizvodnj že delež skoraj 20%. medtem ko je pred dvema letoma ta delež znašal 17.5°/«. V svetovni proizvodnji umetne svile je Italija obdržala svoj delež okrog 10 %. Nemč:ja je svojo proizvodnjo celulozne volne do leta 1941 dvignila na 248.000 ton. Tudi delež Nemčije v svetovni proizvodnji celulozne volne se je nadalje povečal na 43 °/o. V proizvodnji umetne svile pa je Nemčija obdržala svoj delež 14.5%. V vojnih letih se je s pomočjo italijanskih n nemških podjetij znatno razvila proizvodnja celulozne volne tudi v ostalih evropskih državah (Francija 57.000 ton. Belgija 17.000 ton, Švedska 15.000. Norve-ka 9000. Švica 8000, Nizozemska 8000). Tako je računati da bo evropska proizvodnja celulozne vo'ne izven Italije in Nemčije v kratkem dosegla 150.000 ton. Posamezne evropske države, ki so bile prej navezane v znatni meri na uvoz celuloze, so se tudi na tem področju osamosvojile. Tako zdrhrejo v številnih državah celulozo za umetna tekstilna vlakna iz bukovega in topolovega lesa, deloma pa tudi iz slame Italija je v ;z-rednem obsegu povečala proizvodnjo celuloze iz trsja. Po italijanskem vzorcu se jc proizvodnja celuloze iz trsja pričela razvijati tudi v drug:h državah. Med umetnim1 tekstilnimi vlakni ima veliko bodočnost tudi umetna vo!na iz kazeina ki se izdeluje po postopku italijanskega inženrja Perrottija. Proizvodnja te kazeinske volne na-zvane »lanital«. je znašala v letu 1941 okrog 25 milijonov ko. Pn tem odpnde pretežni del na Italijo n Nemčijo. V roizkusnem s*ad\ju pa je ta proizvodn ja v Zcdinjen h državah, Angliji. Nizozemski, Belgiji m Sovjetski Rusiji. Tik pied vojno so se pojavile nove docela sintetične vrste umetnih tekst Inih vlaken, ki se raz'.ikuje.io cd prej imenovanih v tem. da se pr nj:hovi proizvodnji ne uporablja nobena rastlinska niti živalska surovina, temveč sta o?no- ni surovini premog n apno Ta proizvodnja teh docela sintetični vlaken je znašala leta 1941 8 milijonov kg. V to skupino spada umetna svila »nvlon«, ki je izredno elastična, močna in trpežna in so jo najprej pričeli izdelovati v Zed njenih državah, danes pa ce izdeluje tudi v Italiji. Podobna je vrsta umetne svile »vinvon« ki jo izdelujejo v Angliji. Neni-či.ia pa je dosegla velike uspehe s svojimi PC-vlakni za tehn čne svrhe in & svojo s ntetično svilo »perlon« ki nadkrijuje po teži, trpežno-sti in elastičnosti tako naravno svilo kakor tudi volno. Gosm&arske vesti = Pred pričetkom žetve v Južni Italiji. V bližnjih dneh se bo v Južni Italiji pričela žetev zgodnjih vrst pšenice. Letos bodo prvikrat pričeli poslovati občinski uradi. ki bodo kontrolirali pravilno oddajo presežkov kmetijske proizvodnje in bodo sodelovali s korporativnimi organi. Vreme je bilo v zadnjem tednu ugodno. V Severni in Srednji Italiji je padel nujno potrebni dež, ki je zlasti koristil koruzi. Oddaja presežkov iz lanske letine je zaključena. V splošnem je pričakovati dobro letino. Generalni obdelovalni načrt, ki se letos prvikrat izvaja, je bil izvršen v celoti. Pri nekaterih vrstah žita je dejansko posejana površina celo večja kakor je bila predvidena. = Zasedanje mednarodne Komisije za tobak v Rimu. V zvezi z mednarodnim znanstvenim institutom za tobak v Bremenu posluje mednarodna komisija proizvajalcev tobaka, ki se bo letos sesta;a na redno zasedanje v Rimu. Na dnevnem redu so važna tehnična in gospodarska vprašanja evropskega gospodarstva s tobakom. Na zasedanju bodo zastopane naslednje države: Italija, Nemčija, Belgija, Bolgar'ia. Rumunija, Madžarska in Španija. Italijanska monopolska uprava je o priliki tega zasedanja priredila v prostorih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu razstavo tipičnih vrst italijanskega tobaka s posebnim ozirom na one vrste tobaka, ki so spos:bne za izvoz na evropski trg. Italija je namreč v zadnjih letih toliko dvignla svojo proizvodnjo tobaka da je pričela tobak tudi izvažati. = Italijanska proizvodnja konoplje. Med državami, ki pridelujejo konopljo, je Italija v okviru svetovne nroizvodnje na prvem mestu z letno proizvodnjo 120.000 ton. Na drugem mestu je bila pred vojno Sovjetska Rusija, ki je pridelala okrog 10.000 ton, vendar je Sovjetska Rusija za to proizvodnjo potrebovala zaradi nera-c'onalne proizvodnje petkrat večjo površino kakor Italija. Po pravkar objavljenih podatkih obsega industrija za predelavo j konoplje v Italiji 420 obratov, ki zaposlu- jejo 44.000 delavcev. V teh obratih prede-.lajo na leto 50.000 ton konoplje. Okrog 40.000 ton znaša na leto izvoz konoplje. V zadnjih letih je uspelo znatno povečati uporabo konoplje kot surovine v bombažni industriji, posebno odkar se konoplja v ta namen kotonizira. Sedaj se potro81 na leto okrog 20.000 kotonizirane konoplje, ki se primeša bodisi bombažu ali drugim t ©stilnim vlaknom. Kakšen pomen je pridobila konoplja za oskrbo italijanske tekstilne industrije s surovinami nam kaže že okolnost, da se brez škode za kakovost tkanin lahko primeša bombažu ali volni do 50"/o kotonizirane konoplje. Glavna pridelovalna področja za konopljo so v pokrajinah Neapelj, Ferrara, Bologna, Rovigo in Modena. — Praška mestna hranilnica — tretja največja hranilnica v Veliki Nemčiji. Kakor smo svoj čas poročali, je s 1. januarjem t. 1. Praška mestna hranilnica v obliki fuzije prevzela Češko hranilnico, ustanovljeno leta 1825., in štiri praške okrajno posojilnice. S tem se je bilančna vsota praškega zavoda znatno povečala. Zaradi prevzema poslov Praška mestna hranilnica še ni mogla objaviti bilanco za preteklo leto, pač pa objavlja nekaj podatkov o stanju na dan 30. aprila t_ 1. Skupna vsota hranilnih vlog je dosegla ob koncu aprila 4647 milijonov Kč, t. j. za 245 milijonov več kakor ob koncu lanskega leta. žirovne vloge so ob koncu aprila dosegle 1357 milijonov Kč. Vsota surove bilance je znašala 6289 milijonov. Pri tem obsegu poslov je Praška hranilnica tretja največja hranilnica v Veliki Nemčiji. = Racionalizacija v nemški proizvodnji električnih žarnic. Nemška organizacija za elektrotehnično industrijo je izdala nove predpise glede zmanjšanja števila tipov žarnic, ki se smejo izdelovati. V b'>-doče bodo smeli v Nemčiji izdelovati samo 466 vrst žarnic, medtem ko so prej izdelovali 2200 vrst. Predvsem je prepovedano izdelovanje žarnic posebne oblike, (n. pr. žarnic v obliki sveče). = Kriza švicarske hotelske industrije. Vojna v Evropi je hudo prizadela švicarsko hotelsko mdustrijo, ki je bila v znatni meri odvisna od prometa inozemskih turistov. Medtem ko je bilo v zadnjem letu pred vojno v Švici zabeleženih 8 milijonov nočnin inozemskih turistov, je število teh nočnin v Lanskem letu padlo na 2 milijona. Ker je izpadel pretežni del prejšnjih inozemskih turistov, so se zmanjšali naravno tudi dohodki švicarske hotelske industrije. Ta izpadek dohodkov iz inozemstva se za dobo treh let ceni na 850 milijonov švicarskih frankov. Najbolj so prizadeti oni hotelski obrati, ki so bili urejeni predvsem za sprejem inozemskih gostov. Največ takih obratov je v znanem letovišču St. Moritz, ki je bilo zaradi izpadka inozemskih gostov najbolj prizadeto. Mestna občna v St. Moritzu se je morala zaradi tega obrniti na obligacijske upnike s prošnjo za znižanje obrestne mere in odložitev anuitetmh plačil za nekaj let. Občina ima za 7 milijonov fran. kov obligacijskih posojil in ne more za ta posojila več plačevati anuitet. Občina je predlagala, da bi se obrestna mera za 'io-bo pet let znižala na polovico in da bi se za to dobo ukinila amortizacija posojil. = Francoska zunanja trgovina. Pariška »Revue de 1'Economie Contemporaine« objavlja prvikrat po sklenitvi premirja podatke o francoski zunanji trgovini, to pa deloma z rezervo, ker v prometu preko severncfranco^ke meje ni bilo vedno mogoče kontrolirati celotne blagovne izmenjave. Francoski izvoz je znašal v lanskem letu 50.7 milijarde frankov (leta 1938. 30.5); od tega je odpadlo na izvoz v Nemčijo in Belgijo 42.0 milijarde (leta 1938. 6.0), na 'zvez v francoske kolonije 6.5 milijarde (8.4) in na izvoz v ostale države pa le 2.2 milijarde (16.1). Imenovana revija pripominja, da so glede vrednosti blagovne izmenjave podatki za uvoz točnejši kakor oni za izvoz. = Uporaba slovaških klirinških terjatev v Nemčiji, že ob koncu lanskega leta je dobil slovaški finančni minister el parlamenta pooblastilo, da odkupi od slovaške Narodne banke za 700 milijonov Ks klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer v zvezi z načrtom, da se klirinški saldo v korist Slovaške izravna na ta način, da bo slovašika država za izvedbo velikih javnih del naročila v Nemčiji razne stroje in naprave, ki jih bo plačala z nakupljenimi klirinškimi markami. V ta namen je bil sestavljen m odobren poseben investicijski proračun. Me Item so bila izvršena vsa potrebna naročila. Ker ta naročila presegajo vsoto 700 milijonov Ks, je te dni slovaški parlament pooblastil finančnega ministra, da odkupi za nadaljnjih 90 milijonov Ks klirinških terjatev. = Vojna kontribncija rumunskih Židov. Do 1. septembra L L bodo morali rumunski židje plačati vojno kontribucijo v skupnem znesku 4 milijarde lejev. Višina zneska, ki jo bo moral plačati vsak žid, bo točno določena Ce posamezni žad ne bo hotel plačati določenega zneska, bo z rodbino vred prepeljan v Transnistrijo, to je v ozemlje onstran Besarabije. Po cepljenju zoper koze cepljenje proti david Ljubljana, 19. maja Po končanem cepljenju zoper koze se bo takoj priholnji ponedeljek, 24. t. m., pričelo obvezno cepljenje proti davici in bo trajalo ves teden od 2. do 29. majnika. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg teh otrok pa bodo cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Otroci, ki prvih dveh injekcij še niso dobili, ne smejo takoj dobiti tretje injekcije, ker bi bila za.še ne cepljene premočna in bi lahko povzročila težje neprijetnosti. Zato starše opozarjamo, naj pri cepljenju natanko ločijo otroke, ki bodo letos prvič cepljeni, in otroke, ki so že lani dobili dve injekciji. Samo ti zadnji, že lani dvakrat cepljeni otroci, dobe letos še tretjo injekcijo. Mestni fizikat vodi o cepljencih strogo evidenco in je pripravljen dati potrebna pojasnila. Naša rodbinska in hišna imena Svojo zgodovine ima Jemec. ki je nekdaj pomenilo toliko kakor zdaj talec, osebr5 porok. Ime je nastalo od tod, ker sc- takrat jemali jemce — talce. In kogar so vzeii. ie b'l jemec. Jamljič je toliko kakoT razor pa označuje ta izraz pri razstrelievalnih delih v rudnikih, kamnolomih tudi tisto jamasto zaseko razcT ob strani naboja, ki naj izdejstvuje večji in boljši razstrelilni učinek. Vendar naši Jamljiči menda niso opravljali prav takšnega posla. Po mojem je z ni mi tako. da so imeli ti jamljiči samo razoran jamljičast obraz. Kaj m morda ista stvar tudi z imenom Gubec? Jeran je ime posebne vrste dleta, ki ima v primeri z običajnim dletom rezilo poševno prisekano. tako da ostre, ostrina pri rezanju postopoma prihaja do rezanja kolikor globlje potiskamo dleto v les. Jeretin je staro ime za knvoverca. pa so nas Jcretini nasledniki takšnih ljudi Jerič 'e isto kakor iver. Ne bom pojasnjeval imen: Kajžar. Kočar, Klensr. Kmet. Knsec Kovač Kovačič. Kožuh. Kruh, Kramer. Krojač. Krovec, Kuhar, kuha-rič Kvas. Klobasa. Klobučar. Klopčar, K^žar Klinar. Klinec, Kadilnik, Košar. Kolar. Kolarič, Kolednik. Kurent. Kurnik in še drugih podobnih. Kamenšek je najbrže bival na kamnitnih tleh, kamnitnem svetu. Kamenar pa je ali klesal in obdeloval ali tudi samo lomil in pridobival kamen. Kamernik je bil imeniten sobar (Kammerer). Kabljič pomeni majhen kabelj. kebelj ali žehtar, kamor molzejo mleko izpod krav. Kačnik je seveda dobil svoje ime po rastlini kačniku. Kamnina, mineral serpentin se slovenji zove kačnik. Domačim, hišnim stopam za pogon na nego in v katerih phajo kašo pravijo kašnik. Kdor pa rad je kašo — otroško pašo — mu rekajo kašnik (Kašnik). Kašpret je iz nemščine ponašeno ime za nekakšno sirovo juho*. Kladnik pravijo onemu kraju ali prostoru, kjer polagajo — kladijo — živini krmo. Kleščar kleščari oraču. t. j. drži klešče za klešnik pri plužni in s tem vodi drevo = plug po pravem tiru. Od tod ime za naše Kleščarje n Klešnike. Imena pričajo, kako ni bno svoje-debno oranje kar nič lahek in prijeten pc6el ter so imeli OTači precej truda in muke s svo-'mi primitivnimi, po večini samo lesenimi drevesi = plugi. Kupljenik je vsekakor zanimivo ime, ki pomeni suho mero za žito ter drži tolko kakor mernik. Sama beseda nam razloži, da so se držali v starih časih lepega pravila: Dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Merili so klinoma in zvrhoma in kupili (vrhali) kupljen k. \enda se gospoščine n:so držale tega pravila, akor pričajo razne pritožbe tlačanov. Ubira'e so dajatve žita v mutih, ki so nekaj več dr-ali, oddajali in odprodaja!: pa so v starih — aganih — pa najbrže ne zvrhanih. Torej ni dvojno knjigovodstvo niksk izum šele naše lobe. Tlačani so seveda bridko občutili to dvojno mero, o3 je že takrat bilo po i o o pri-• rfžb zaradi takega postopanja. Kopitar je rezljal kopita. Neka vrsta živali. ; ima kopita se imenuje tudi kopitar in kopitarji. Prešeren je v znanem sonety nesmrtno n uničujoče zavrnil svojega mogočnega in ime= itnega nasprotnika Jerneja Kopitarja, ko je njegovo ime vzporedil z Apelovim čevliarč-om ter obeh kopitnih in starokopitnih mož pikolovsko kritiko. Kopitar bi bil tedaj po Prešernu tudi čev-iar. ki si je sam rezljal svoja kopita. To pa ie kar verjetno. Svojedobno si je vsak mkc-cielec ali obrtn'k sam delal m izgotavljal svoje redje in priprave. Moj oče je klobučaril ter am ob zimskih večerih rezaril lesene oblike — oglavne kalupe — oglavja ali tudi običajno form, -a, imenovane Kobila, Kobilica, Kobilca so pogosta naša mena. Živali tega imena odnosno imen pozna vsakdo. Eno je ovekovečil Levstik v svoji Krpanovi kobili, druge vrste skačejo kot pri: jetni žužki med travo Imamo pa še celo vrsto priprav in naprav z imenom kobila. Rezilni stolici ponekod pravijo kobila; dalje imenujejo vsako steilo. stojalo ali steheo na štirih nošah ki nam služi /a držanje kakšnega težjega predmeta n pr drva žagamo na kobili: gostilničar potoži sod ček prva preden ga nastavi, na kobiio. Kobila ie tudi lesena tri- ali štirinežna stohca z vde-ano babico za klepanje kos, kakor jih ponekod prevažajo kosci s seboj na -enoko^e. Pri mostovih in nešteto drugih tehničnih delih ežijo podolžni nosilci na kobilah Končina je krajevec, krajnik. krajec ali ona Mafalda Favero v „La Boheme44 Gostovanje sloveče italijanske ptrimado-ne Mafalde Favero v Puccinijevi »La Boheme« je pritegnilo pozornost izbranega občinstva, ki je napolnilo vse razpoložljive prostore. Nastop te pevke svetovnega formata in imena je ustvaril v avditoriju in na odru tisto svečano jn povzdigujoče razpoloženje, ki povečuje sprejemljivost občinstva, prav kakor dviga umetniško raven in povzroča skrito tekmo sodelujočih. Tako smo zopet dobili prav dostojno, da, za nas že kar reprezentativno predstavo Puccinijeve mojstrovine. V ospredju zanimanja je stala odlična gostja, Ici jo je občinstvo pozdravilo s ploskanjem, ko se je bila pojavila na odru in pri kateri ni štediio s priznanjem na odprtem cdra in posebej še po posameznih dejanjih. Mafalda Favero jc prinesla k nam avtentični in pristni izraz visoke pevske ku"ture. kakor ustreza slavni italijanski tradiciji. Lepota, polnost in prebojnost glasu z njegovimi krasnim: in toplimi toni v vseh legah je uravnovešena s tehničnimi odlikami petja in z umetničino osva-jajočo igro. Mimi se v interpretaciji ge. Favero nekoliko razločuje od naših vzorcev, ki so vsi poudarjal; zadržanost in lahno sentimentalnost. Gostjina Mimi je bližja tistim pariškim prijateljicam bohe-mov. kakor iih je opisoval Murger: njen nastop je živahen, njena koketnost, neprikrita, v zadnjem dejanju pa se kljub vsemu nadihu lahkomiselne vesel ost i v Mi-minem prejšnjem vedenju oglaša iz glo- bokega njen« čista človečnost ln nepokvarjenost S svojim petjem in igro si je ga. Favero pridobila vse poslušalce. Bila je zopet in zopet klicana pred rampo in obdarjena s šopki. Izmed ostalih sodelujočih nas je posebno zanimalo, kako se bo obnesel ob taki partnerici Lipušček kot Rudolf. Reči je treba, da se je s svojim ne ravno zelo voluminoznim, vendar pa toplim in prikupnim tenorjem prav dobro postavil in dosegel takoj v prvem dejanju aplavz na odprtem odru. Tudi v duetih se je njegov glas lepo zlival z glasom gostje. Vsekako lahko šteje mlad; pevec ta svoj nastop med posebne uspehe, ki utegnejo biti še večji, če se bo pevsko ugodno razvijal in napredoval zlasti v dramatskih kvalitetah igre. Druga zanimivost predstave je bila H e y -balova kot Musetta. Z nekaterimi izrazito igralskimi poudarki, ki samo znova dokazujejo njeno globoko segajočo ara-matsko naturo. je dala Mimini prijateljici toliko prepričljive in naravne toplote, da ja igralsko in seveda pevsko docela osvojila občinstvo. V ostalih vlogah smo slišali nekatere naj'00'.jše soliste (Betetta in Primožiča), dalje Dolničarja, Zupana. An-žlovarja i. dr. Predstavo, katere režija in scena je delo C. Debevca, je uspešno vodil dirigent D. Zebre. Navzoča sta bila Eksc. Emilio Grazioli s so. soprogo. Eksc. Gambara in drugi od-ličniki. Vsaka rastlina potrebuje vedo iz dveh czi-rov. Prvič ji voda služi kot hrana, ker iz nje jemlje kisik 'n vedik za tvorbo novih organ-! skih snovi, drugič pa uporablja rastlina vodo i kot prenosno sredstvo, ker samo hrana, raztopljena v vodi. sc da vsrkati s koreninskimi dlačicami in more krožiti pc organizmu rastline. Žal, tako čitamo v »Kmetovalcu«, padavine niso porazdeljene tako da bi padale baš takrat, ko jih posevek najbolj potrebuje. Tako na primer v juliju, ko pogosto ne pade niti kapljica deska na kraju in koncu, ki pri žaganju ostane i zadnja in je pc zunanji strani še obla Krajec i pri hlebu vsakdo pozna in marsikdo ga zelo ceni, zlasti otroci trdih zob in lačnih ust. Krajce in krajevce včasih čudnih in nempgočih oblik občudujemo na ženskih klobukih. Ver dar se mi zdi, da so dobili vsi Končine, Krajniki, Krajci svoja imena od tod, ker so prebivali kje na koncu, ob robu ali na kraju naseda. Saj imamo tudi naše Robnike. Koritnik je koritasta opeka, tudi žlebnjak imenovana. Ime pa bi označevalo stanovalca v kakšni globoki, koritasti dolini, saj imamo polno krajevnih imen. n. pr. Korita, Z'.korita, v Koritih. Koritar pa je bi! pač izdelovalec korit ali nečk. Seveda je novodobno življenje dalo izrr-zu koritar neprijeten prizvok nekakšnega prisklednika, kar pa za vse te naše ime-njake ne veija. ker so podedovali svoje lepo ime po svojih predn kih. ko še m bilo tokšnih zajedavcev v gospodarskem življenju. Košar je kovač kos ali dober kosec — košar. Vipavski fovč(tk) ima naše pristno domače ime košar, kosir ali koser. Krošijek, Krošljin so pomanjševalnice za krošelj, večji košar ali krivec tudi klestivnik m hojnik imenovano rezilo Krivec pomeni tudi čevljarski nož. Jurčič je pač namenoma imenoval svojega čevljarja v Desetem bratu prav za Krivca. Seveda so več ali manj krivci tudi vsi tisti, ki jih kličejo pred paragrafe, pa včasih tudi on:, k' j;h kličejo ali sami krivijo zakone s krivimi paragrafi. Naši fantje 90 včasih kaj radi nos;li lepe krivce na klobukih in ti krivci za klobuki so nrepogostokrat zakrivili marsikak spor ;n =vajo. Ali je Jurčič pravo zadel? Katero ime ali nojem je botroval našim Krvcem. krivicem? Kaj pa krivec — sever ki včas h mrzlo in strupeno vleče od gora. da nam gre mraz prav do kosti N: izključeno, saj imamo tudi 'mena Burja. Burjica. Burnik pa Jug m Sever. V isto vrsto imen kakor Košar Krešljek, krošljin. Krivec spada tudi Krneč ki uznačuje nož. rezilo, s katerim krnimo okmjavamc- — obrezujemo in obsekavamo drevje trto. Pleteršnik sicer nt navaja zrazov k-nec niti krnež v pomenu pohabljenec, okrnienec Pa se mi vse tako zdi. da sem slišal ta izraz v tem pomenu: Takle krnjav krneža Zato mislim da pomeni morda krneč tudi okrnjenega človeka ali žival Sxer pa b; bili naši Krnci in Kernci pač v sorodu s Kosarii. Krošljeki Kroš-1 rini in Krivci dežja, stvori koruza okoli llOO kg suhe mate* rije na ha. in za to je potreben 5 mm visok sloj vode. Če torej hočemo imeti zadovoljivo žetev, je naša dolžnost, da varujemo vsako kapljico zemeljske vlage. To pa moremo doseči samo z razunim obdelovanjem in pametno štedljivostjo. Za primerno varčevanje z vlago veljajo tri pravila, na katera je treba vedno misliti pr obdelovanju naših polj. Prvič: zemljo je treba tako obdelati, da korenine naših kulturnih rastlin z lahkoto predirajo skozi njo in se v njej morejo razvijati ker taka zemlja more vpiti tudi največ padavin. Drugič: zemlja se mora samo toliko sesesti. da se more vzpostaviti potrebna kapilamost. Tretjič: nastalo kaplarncst je tre* ba na povr?ini prekiniti in zemljo med letom, če le mogoče, samo pIHko nbde'ati. Obdelovanja. ki povoljno vplivajo na gospodarjenje z vlago v zemlji, so v pravkar izišlcm »Kmetovalcu«? podrobno ops.ana. V kmetijstvu je setev najvažnejše delo pravi »Kmetovalec« v drugem članku o setvi. Zato je potrebno, da t>t'. ki se z njo bavi. zna vse ectrebno, o\i mu dole čim bolj usne. Na i= važncjre je pri sejanju in semenu, da vedno m;s!imo na znam zakrn o m nimumu. ki nas uči da ie ur.nch posevka odvisen od tstega člniteiia, ki je proti ostalim v manjšin': to je: cd tstega. ki jc najmanjši, najslabši. pa naj bo to neko hranilo ali vedo, svetloba, slabo seme ali slaba obdelava. Čeprav nismo v stanju v celoti spremeniti podnebja ki je tudi eden izmed činitsljev po zakonu o minimu. moremo vendar vplivati na neke piirodnt čmittije in povečati pridelek, če te pr.rodnc čm'teljc spoznamo in pametno uporabljamo. Zato se na-preo'ek poedinca na tudi celega naroda meri pc možnosti m jakesti vpliva, oziroma po pre» magevanju nr.rodnih zakonov, kar je v kmetijstvu najvažnejše. Seme mora bif: pravo, a vrs'"a in lastnosti tiste, ki jih želimo. Žito je važno, da kupujemo seme samo tam. kjer v to lahko popolnoma zaupamo. Ni dovoijno. če seme dobro kali, temveč mora ze!o dobro kaliti. Seme mora biti čisto in zdravo. Najbolj priporočljivo je se I ekc'on rano seme, ki je ople-menjeno v znanstvenih zavod h. Če pa si seme pripravljamo sami. mora izvirati od zdravih in popolnoma dozorelih rastlin. Sadite buče za izdelavo olja! O tem smo že večkrat pisali v »Jutru«. V »Kmetovalcu« pa obravnava to zadevo inženir France Mikuž. Sredi maja posejane buče začnejo dozorevati v septembru. Plodovi so zreli. ko se več na listja posuši in buča votlo zadoni, ako jo potrkamo. Popolna zrelost buč ie naj-merodajnejša za visok odstotek olja v semenu. Zato se ie vedno treba držat; pravila da se pod nobenim pogojem ne trgajo buče pred po--polno zrelostjo :n da plodovi vsaj nekaj tednov še podozorijo. ko jih spravimo z njiv pod Mladi gojenci piloti neke šole za lovska letala napu.šče poslopij. Preden začnemo buče krmiti, poberemo iz njih seme, ga posušimo in spravimo na suhem zračnem prostoru, dokler ga ne oddamo v tovarno, kjer sc stska iz njega olje zelo prijetnega okusa. Glede sort. ki naj se pri nas pridelujejo, se upoštevata: štajerska navadna buča in ona oblika domače buče, ki vsebuje največ polnih, velikih in na olju bogatih pešk. Pridelki dobrih sort bodo znašali okoli 50.000 kg buč na ha. Iz teb dobimo okoli 1000 kg semena, iz tega pa 250 kg olja in 650 kilogramov oljnih tropin. Kdor bo buče in senčnice sadil in spoznaval njih pravo vrednost za ljudsko prehrano in živalsko krmo. jih ne bo nikdar več opustil. To lahko- povedo že oni posestn k: na Dolenjskem in Notranjskem, ki so lani pridelovali ti dve oljni rastlini. Kdor si še ni pre^krbel zadosti semena, ga lahko dobi pri tvrdki Hrovat & Komp.. Ljubljana, Blci« vveisova cesta 1 a. O razredčenju krošenj pri donosnem sadnem drevju čitsmo poleg drugega v »Kmetovalcu«: Neverjetno je, koliko napak šc vedno delamo pri razredčenju krošenj. če v merčanslc!h vrtovi!) v tem pogledu ni vse v redu, je razumljivo, saj meščanu ni nujno potrebno znati načela umetnega sadjarstva, ko lahko za takšna dela najme veščaka. Dmgače pa morajo na to gledati kmetje. Sadjarstvo je — in če ni, naj posta* ne — donosna panoga za kmetijstvo. Lepo negovan sadovnjak je obenem okras kmetije in ponos gospodarja Zaradi donosa kakoT tudi zaradi ponosa se moramo naučiti pravilno negovati sadno drevje, sicer nismo gospodarji, tem* več brezbrižni šušmarji. Sicer sedaj ni pravi ( čas pisati o tem. storjeno pa jc to z namenom, da bi gospodarji skozi leto večkrat opazovali svoja drevesa in z razmišljanjem sami prišli na to. kako bodo prihodnjo zimo krošnje razredčili. Opozarjamo torej naše sadjarje na poučni članek v »Kmetovalcu«. „Jiztrvvi" oglasi so najhsijš* prodajalci tn tmkup&valci ! » » ■ ♦ I >44 G* Južni rob Beringovega morja, katerega tvori skoro 2500 km dolga veriga A eutskih otokov je megleno področje, na katerem so mogoče bitke in spopadi večjega obsega le v poletnih mesecih. Amerika je to otočje utrdila ter je v bližini Aljaske začela graditi tudi cesto. Vse to je storila s prozornimi nameni vojpškega značaja. V te tehnične in vojaške priprave za pohod pa so udarili Japonci, ko so 7. junija 1942. zasedli zapadne Aleutske otoke. Krdelo japonskih bombnikov ie napadlo istočasno letalsko in podmorniško oporišče Dutch Harbour ter ga razdejalo. Tako je bil zadan prestižu Zcdinjenih držav hud udarec. Japonci so s svojimi operacijami prenesl,- vojno v kraje, kjer so ze smatrali Američani za pcpclncma vame. Se sanjalo se jim ni. da bi Japonci tukaj poskusiti z invar.ijo, posebno še zategadelj, ker je na Aleutih cela vrsta še delujočih vulkanov. To kar so smatrali vsi za nemogoče, pa se je zgodilo. Japonci so zasedli in utrdili otoka Atu in Kiska. Japonska okupacijska vojska je z velikimi žrtvami prenašala težave zasedbe, ki je bila vse prej nego lahka. Storil; so to v zavesti, da povzročajo Severni Ameriki ogromno škodo ker motijo njene načrte v Pacifiku. Nobenega dvoma pa ni bilo že tedaj, da se bo nasprotnik prej ali slej skušal zopet, polastiti Ale-utskih otokov. In res. v okrilju geste megle so se 12. maja Američani približali otoku Atu. Otvo-rili so operacije z obstreljevanjem močnega topništva na ladjah, obenem pa so začeli japonske postojanke bombardirati lz letal. Izkrcanje jim je uspelo. Znatno šibkejše japonske posadke pa niso takoj odnehale Zaplele ?o močnejše ameriške sile v spopade in borbo, ki še sedaj ni zaklju- čena. Poved za napad na otok Atu je dalo Američanom pač sporočilo, da se Japonci na otoku utrjujejo. To Američanom ni bilo povšeei". Zsto so podali v boj proti Japoncem najprej letalske oddelke, nato pa še ekspedicijsko vojsko. Kakšen uspeh bo ta dosegla, ni mogoče povedati, ker so operacije še v razvoju. Vsekakor za Japonce ta napad ni prišel nepričakovano, ker so že delj časa opazoval; ameriške izkrcevalne priprave. Kakor pa je bila svoj čas sreča mala japonskim napada'cem. tako so zdaj v ugodnem položaju novi napadalci Američanu Tem se je posrečilo, da so stvorih nekaj predmostij, ki pa so slej ko prej izpostavljena močnim protinapadom Japoncev. V nekem nočnem napadu so Japonci potisnili Američane zopet proti južnemu nabrežju, dočim divja na severu še vedno huda bitka. Na vzhodnem nabrežju so Japonci potisnili ameriške čete nazaj že zvečer 12. maja ter jih uničili. Z vedno novimi izkr-cevanji so skušali Američani vrzeli v svojih vrstah izpopolniti ter so se pri tem posluževali tudi topništva in letalstva. Ker leži težišče borbe med Japonsko in Zedi-njenimi državami slej ko prej v južnem •n jugozapadnem Pacifiku, domnevajo v japonskih krogih, da gre pri sedanji ameriški akciji samo za prestižen uspeh. Otok Atu je najzapadnejši člen skupine Aleutskih otokov, katere je odkril Vitus Bering 1. 1741. V dolžino meri 100 km, v širino pa 50 km, ter je ves gorat Vršaci njegovih gora dosežejo višino 1000 m. Če pogledaš otok iz zraka, se nudi očem silno razdrapana slika divje pokrajine. Vzhod-nejše ležeči sosedni otok Kiska je doslej 1 še nedotaknjen od bojev. Američani še ni-! so z ničemer pokazali, da bi se hoteli lo-i titi tudi njega. KULTURNI PREGLED Začetek umetniške poti Eno najtežjih in najbolj spornih vpra. sanj na področju slehernega umetnostnega ustvarjanja, pa naj gre a glasbo, za uj>odabljajočo umetnost ali ia poezijo je vprašanje: Kdaj se začenja umetnost r Lahko bi ga postavili tudi bolj konkretno: kdaj se začenja umetnik? Xje je prehod iz začetniškega, šolskega doraščanja ai z renja, od priprav, od tako rekoč obrtnega likanja in oblikovanja, k tisti visoki, a nikdar jasno razmejeni stopnji. Iti se imenuje: umetnost in umetnik? Vsi, ki so dojemljivi za pristnost in dragocenost umetnostnega izraza, čutijo, -letu tri prste na delnici. 55 letni Jak b Vrhovšak na Teznem pa je v žerjavu neko stavbne družbe Izgubil df?ni palec 46 letn kolesarka Terezija Ortanova iz Maribora je v okol ci bila podrta od tovornega avta ;n je dobila hude poškodbe. Pii padcu s senika si je polomil kosti 37 letni Janez Pušenjak iz žetancev. Neki 32 letni kcvaSk pomočnik iz Studencev si ie pri padcu s kolesa presekal ž'lo na desnici. 32 letni kontrolor nekega mariborskega podjetja Franc žižek se je pri delu globoko vrezal v roko 21 letna Pavla Vrčovnikova z Mute je padla s pa-*ne v klet in si zlomila hrbtenico. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. V -v Upokojeni pomočnik ministra za kmet'j-Sfcvo. Predsednik vlade je na predlog mini-nistra za kmetijstvo in prehrano upokojil ministrovega pomočnika dr. ing. agr. Dragomira Cosiča. Nov srbski časopis v Novem Sadu. Poleg srbskega dnevnika * Nova Pošta« je začel izha-iati v Novem Sadu ob ponedeljkih list »Ponedeljak«. Tretji srbski časopis na Madžarskem južnem ozemlju Jv ilustriran tednik. Ukinjene izvozne carine iz črh:.r v Nemčijo. Srbska vlada je izdala naredbo. s ka tero so ukinjene vse carin? in sporedno dajatve pri izvozu btega iz Srbije v nemško carinsko področje, ki obsega nemi' Reich vkl ju čnoč eško - m oravski pr lektorat Otvoritev novih šol. V ražmskem okraju so otvorili pred nekaj tedni tri osn- vne šole, in sicer v občinah Male lin Podan in Cerovi. Oddaja krp za tekstilno blago. Central za tekstil je izdala naredbo, po kateri mor vsakdo, kdor hoče dobiti dovoljenje za nakup tekstilnega blag?, poprej oddaji gotovo količino starih krp. Izključno pravic za zbiranje krp ima tvr:lka »Sircvina dd v Beogradu. Cene za oddane krpe je do1^ čil komlsarijat za cene. Odobreni1! za nakup novega tekstilnega blaga in boni i-bodo dobivali samo na podlagi potrdila -predaji starih krp. Prepovedan nasad hibridnih trt v Brra tu. Načelnik Banatskega okrožja je iz lo naredbo, s katero so prepovedani novi nasadi hibridnih trt v vsem okrožju. Tudi starih vinogradih se ne smejo izumrle 1 bridne trte nadomestiti z novimi hibri i Prepovedan je tudi prenos hibri 1 ni h trt kraja v kraj. Dovoliti se smejo nasadi t: samo v znanstveno poučne svrhe. Vso1: prestopek uredbe bo kaznovan oi 2r0 do 4000 din in z zaporom od 1 do 20 dni Dobrodelne znamke za vojne invalide v štirih različnih vrednostih, in sicer po 1.50, 2, 3 in 4 din ter po 1.50, 3, 5 in 10 din dodatne vrednosti se bodo od 16. do zaključno 20. majnika t. L prodajale na poštah 1, 2. 5 in 10 v Beogradu ter na vseh poštsh v okrožnih mestih. _ Rakarjeva. Režiser: E. Gregorin, scenograf: ing. E. Franz, scenska glasba: prof M. Tome Občinstvo opozarjamo, da je za četrtkovo in petkovo predstavo »V času obiskanja«, ki je namenjena predvsem dijaštv na razpolago tudi za ostalo občinstvo f nekaj sedežev v parterju in v ložah. T vstopnice so v prodaji v četrtek in v petek dopoldne pri dnevni blagajni v Op?ri in pol ure pred pričetkom predstave v Dr::-po znižanih cenah od 15 lir navzdol. OPERA Četrtek, 20. maja, ob 18: Madame Butter- fly. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. Petek. 21. maja: zaprto. Sobota. 22. maja, ob 18: Vnebovzetje B. D. M. Oratorij za soli, zbor in orkester. Premiera. Red Premierski. Znamenita italijanska igralska druž ni Renzo Riccl bo gostovala v ljubljanski drami 24., 25. in 26. t. m. Podrobnosti bomo priobčili v prihodnjih dneh. Gostovanje prlmadone Mafalde Favero. Danes bo pela kot gost slov.ta italijanska umetnica, ki je znana po vseh največjih svetovnih odrih, partijo Cho-cho-sane v »Madame Butterfly«. Ostala zasedba Je sledeča: Suzuki —Golobova, Kate — Stritarjeva, Pinkerton — Lipušček, Sharpless — Janko, Goro — Sladoljev, Tamadoil — Doln'čar, bonec — Lupša, komisar — Gregorin, uradnik — škabar, mati — škrjan-čeva.'Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, scenograf; A. Foriga. OPera pripravlja kot naslednjo premlero H. Sattnerja oratorij v treh del'h »Assump-tio (Vnebovzteje B. D. M.)«. Sodelovali bodo: sol-sti, orkester in pomnoženi zbor. Solisti: Heybalova Golobova Lipušček, Dolničar, Lupša. Dirigent: A. Neffat. režser: R. Primožič, zborovodja; R. StooniU, Reke nam pripovedujejo Kjer zelenomodra Drava urno se pretaka in kjer modra Sava plodna tla namaka, se razprostira — če upoštevamo še veselo žuborečo deco, s katero se vsaka ponaša — širok in dolg predel, ki ima kljub razsežnosti mnogo skupnega. saj je prirodna celota od izvirov obeh rek do njunih izlivov v Donavo. Če pomislimo, da je pri roda sama kot zem« Ijo izoblikujoča prasila v neskončnih vekih zgradila veličastno stavbo kopnin in usmerjala tok rekam in potek gorskih vencev, nam postane šele jasno, kakšen vpliv ima na vse naše žitje in bitje in sploh na razvoj medsebojnih odnosov človečanstva vobče. Po tej velikanski stavbi se je človeštvo razširjalo, 'potovalo in naseljevalo, gorski venci in velike reke kot meje so vplivale kot prirodne zapreke na nastanek jezikovnih skupin in držav, na razvoj vsakršnega človekega udejstvovanja. Če pogledamo malo globlje v zemeljsko zgodovino obeh porečij, zagledamo pred seboj nepregledno gladino Panonskega morja, ki sega s svojimi ozkimi zalivi, nalik jezikom globoko v doline Drave, Save in njunih pritokov. Hrvaško Zagorje in slavonsko gričevje se pa v obliki zelenih otokov boči iz te neskončne, proti vzhodu se raztezajoče vodne planjave (miocen). A polagoma dvigajo neukrotlj;ve sile notranjosti zemlje morska tla, jeziki se pote- C'jejo iz dolin, kopno se čimdalje bolj veča 'n o se odpro vodna vrata proti Črnemu morju, začenja morje odtekati, za odmikajočo gladino si pa krčita Drava in Sava svojo pot in na« posled se dviga iz vode in ozeleni tudi deviška plodna ravan Slavonije (pliocen). To je bila poslednja storitev gorotvomih s:l v zadnjem živahnem in bučnem obdobju zemeljske zgodovine (tercijar) in odsihdob tekata reki složno skozi veke svojo pot s planinskega zahoda pro ti sonce porajajočemu vzhodu. Vendar — »nikdar zemlja ne počiva, ne vodi. soncu mir ni dan«, in tako se je kmalu po zskopnitvi vgnezdila v obširnih predelih Evrope ledena doba s tremi toplejšimi meddobji (diluvij). A tedaj so že obljudovali naši dve dolini razni človečnjaki, o čemer nam pričajo ostnnki v Krapinski jami na Hrvaškem in Po« točki zijalki na OlševL Starost teh ostankov cenijo na trideset oziroma dvajset tisoč let. malo več, malo manj. Zanimivo je. da so bile kosti v Krapinski jami precej ožgane 'n zlomljene. kajti po tem sklepajo strokovnjaki na Ijudožerstvo. Morda so se Krapinski človečnjaki medsebojno žili, zelo verjetne pa je, da je prednik pravega človeka, torej naš pred« zgodovinski praded, ugonabljal vse nižje vrste človečnjakov. Za časa ledene dobe je obstajalo tudi že naše Barje, tedaj še jezero, izteklo je pa razmeroma pozno v zgodovinski dobi Mnoge rastline in ribe so tedaj za vedno zapustile naše kraje in se pedale po Savi navzdol na Hrva« ško v njene po neštetih lokavih rokavih in mrtvicah prepletene loke. Tam najdemo še marsiljko ali štiriperesno vodno deteljo, vodni oreh, ki je dal kruha našim mostiščarjem, malo in veliko povodkinjo (Naias), žabji šejek, sal-vinijo in druga gladinska bitja. Povezanost po rekah ima torej največji vpliv na razširjanje rastlinstva in tudi živalstva. Kakor nalagajo reke človeku, da si zgradi ob njih svoja pota. tako služijo tudi vsemu ostalemu življenju kot prometne žile. Semena nosijo ve« trovi. ptice, živali navzgor in navzdol, z dolnjih rečnih korit se vijejo za časa drsti »procesije« rib navzgor v pritoke, plazcvi, vode, zmrzal rušijo in pr naša jo kamenje v doline, odkoder ga reke v obliki gramoza in peska vale in odlagajo tekom vekov po vsej širini doline, izenačujoč tla, reke dajejo tOTej na svojem območju vsemu enoten lik. Kaj zmorejo tekom vekov rečne naplavine, nam postane očito, če si ogledamo globoke gramozne jame pod Golovcem pri Božjem grobu in dalje na cesti proti Zavoglu. Vse to je svojčas nanesla Sava, si sama zajezovala pot in premeščala svoje korito vedno bolj proti severu. In kje je da= nes? Vsa tla med južno in severno mejo Ljubljanskega polja so pa enotno gramozna, prikrita le z rahlo plastjo zemlje, ki je razmeroma mlada, saj je nastala večinoma po dobi alpske zaledenitve, torej zadnjih 10 do 12 tisoč let (aluvij). Koliko skupnega, koliko enotnega in podobnega pokazujeta obe reki in njih območja v pogledu svojega nastanka, svojega rastlinstva in živalstva, svojih prirodnih lepot! Udobne prometne zveze so pa olajšale tudi izmenjavo vseh kulturnih dobrin, snovnih in duhovnih, med obema narodoma. Kakor sta si reki sestri, tako sta si naroda ob njih brata, ki sta se kot ©zadosten dok«II 44 | Detektivski roman Ključ! Ob tej besedi je Dexter utihnil in se z roko dotaknil čela. Videti je bilo, kakor da mu je koprena zatemnila pogled. Ko se je zbral, je vprašal: »Kje sem ostal?« »Kjer služabnica pravi gospe, da so vrata zaklenjena in da je bolničarka odnesla ključ.« »Ne!« je dejal srdito. »Motite se. Nisem govoril o ključu, govoril sem o neki drugi stvari, ki ste jo pozabili.« Nisem se hotela prepirati, bala sem se, da se ne bi kaj zgodilo, ako bi ga ujezila. Dexter si je z roko podpiral glavo, trudeč se, da bi zbral svoje misli, ki so mu sproti uhajale. Nato je izpregovoril, kakor soseda vedno uvaževala ter se uvažujeta. sve- K da je ulovil prvo nit, ki ga lahko pripelje sta si besed pesnika: »Sovraštvo naj ti bode vedno tuje. Brat brata naj nikdar ne zaničuje.« O. S. rlžeiti sveta Obilen družinski blagoslov. V Conoordtji Sagitariji živi 70-letni kmet Paolo Falcone, ki ima 17 živeč'h otrok. Tudi zakonca Ni-cola in Gaetana Lazaro iz Tarenta, ki sta poročena 25 let, imata 13 otrok, ki so vsi živi in zdravi. Slovite osebnosti v italijanskem filmu. V Italiji je v delu več filmov iz življenja slovitih Italijanov. V teku so priprave /a snemanje filmov o Michelangelu. Pagani-niju, Francescu da R^mini in Francescu Crispiju. S p:sebnim zanimanjem pričakujejo Crispija, v katerem bo pr kazan0 pol stoletja italijanske zgodovine. Razstava italijanskih vojakov v Atenah. V prostorih grškega narodnega muzeja v Atenah je poveljn k Italijanskih Oboroženih s;l te dni otvoril razstavo italijanskih sd-karjev in kiparjev pod orežjem. Razstava obsega več sto slik in izdelkov umetne obrti ter pr!ča, da čut za umetnost v ita-lijankih srcih navzlic vojnemu hrupu ni zamrl. Generalno ravnateljstvo za tisk v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da se turška vlada bavi s proučevanjem načrta. Ki predvideva ustanovitev generalnega ravnateljstva za tisk in propagando. Lepa gesta mladih nemških žen in deklet. Nemške mladenke, vpisane v organ'zacuo narodnosocialistične stranke, so izjavile svojo pr pravi jenost, da bodo ob nedeljah nadomeščale ženske, ki morajo dostavljati pisma po hišah. Raznašalke pisem namrefi MAJ VEM? KAJ ZNAM? 237. Katera operna zgradba je večja: pariška Velika opera ali dunajska Državna opera ? 238. Katera je bila zadnja avstrijska kolonija? 239. Kako se imennje glavno mesto ameriške države Washington ? 240. Fozabljivi slikar. Večja družba umetnikov se vrača zjut-rpj v mesto. Sonce vzhaja. Slikarja, dražijo, da se opoteka in da bi zdaj ne mo. a tovariši vendarle trdijo, da je slikar na nekaj zelo očitnega pozabil in da je bta-vo zato izgubi). Slikar se vrne na mesto, kjer je slikal, in jim da prav. Kaj je bil pozabil ? * * * Rešitev nalog 18. t. 233. Beseda tehtelmehtel izvira po nekaterih iz hebrejščine, po drugih iz italijanščine (teco-mecD, ti z mano, jaz s tabo) in pomeni zmešnjavo, spletko. 234. V kubni kilometer bi lahko spravili mirno vse človeštvo, kar ga je na gel slikati tako, kakor vidi. Slikar sklene stavo, vzame iz žepa skicirko to svinčnik, postavi se kakšnih pet metrov od najbližje hiše in jo nariše. Lahko bi narisal vse po pravici, saj je žarelo vanjo najlepše jutranje sonce. In na sliki je videti v resnici vse: okno z odprtima oboknicama, vrezani srci, križ, lonček z nageljni, vrata in stopnice pred njimi, pa panj in l 'op — zemlji, in še bi ostalo dovolj praznega prostora. 235. Diamant ne ostavi za seboj, če ga sežgemo, nobenega pepela, ker zgori kot čisti ogljik v plinasti, brezbaivni ogljikov dvokis. • 236. Za računarje. 11/0.1, 22'0.2. 33'0.3 1td. nimajo prostega niti enega dneva v tednu, ko b: se lahko pesvetile domačemu gospodarstvu. Na ta način bodo posihmal vsaj ob nedeljah razbremenjene. Dekle se je spremenilo v mladeniča. Sofijski listi poročajo iz Kornice v južni Bolgariji, da se je neko ondotno dekle nenadoma — s pomočjo kirurške opeiacije — spremenilo v moškega. Ko so popravili podatke o spolu v listinah, se je novi fant moral javiti k naboru in je takoj odrinil k vojakom. Potujoče kuhinje na nemških železnicah. Iz Berlina poročajo, da so uvedli pri nemških vojaških vlakih, ki vozijo iz Nemčije na vzhodno bojišče, posebno vrsto vagonov, v katerih kuhajo za vojake. Ti kuhinjski vagoni nadomestujejo svoječasae restavracijske vagone, ki so bili priključeni brzim in potniškim vlakom v mirnih časih. Letalo je padlo na športno igrišče in ubilo 8 dečkov. V okolici Barha na Angleškem je padlo na neko športno igrišče letalo ter ubilo pri tem 8 dečkov. Tudi pilot letala, ki je treščilo na zemljo, se je ubil. Protifaiangističen film v Zedlnjen«h državah. Iz Buenos Airesa poročajo, da so začeli v severnoameriških kinematografih predvajati film o današnji Španiji. Film prikazuje prizere iz falangističnega življenja in amerišk' listi porabljajo to priliko, da nastopajo proti španski državi pod vodstvom genersia Franca. Kafeo se b? prehranjevala Evropa po vojni Iz Buenos Airesa poročajo o n: ki epih zavezniških vlad, ki se tičejo povojne agrarne organizacije na evropski celini. Pcvojni načrt zaveznikov namerava v pivi vrsti utesniti evropsko proizvodnjo živil, predvsem žitia., krompirja in sladkorja, tako da bi bile evropske Iržave na zap:du, to je Francija, Belgija, Španija, Italija ter skandina vske države primorane goji a izključno zelenjavo, sadje in mlečne izdelke, dočim bi Nemčija pride7ovala samo krompir. Glede pridelovanja žita bi se navedene dižave morale pokoravati zahtevam Rusije, Ameriških Zelinjenih držav, Kanada in Argentine. T3 program kaže, da bi hoteli sovražniki držav Osi v bodoča popolnoma izključiti gospodarske konflikte, ki so bili deloma tudi scodločijni za nastanek sedanje vojne. Nemčija, Italiji in Frzn-cija naj bi pertale odvisne od severnoameriške agrarne produkcije. Kcnfeienca, ki bo končnoveljavno odločala o vprašanju, se bo vršila v Hofspiingsu na ameriških tleh. iHmimm HnfmiitnHHi?r*nwMgiiii»nninit?g*PTniai^nni»mtain,wimnB; n n. ?. i?: t ■ § na pravo pot: »Beppa« — tako je imenoval služabnico — »je pokleknila, jokala in dejala da...« kako sem dejal, da je bilo ime gospe?« »Rozamunda.« »Toda čemu Rozamunda in čemu Beppa? čemu ne gospa in služabnica ? Kaj je mogla reči služabnica gospe? Strup? Oh, strup je v omarici... zdravilo je na nočni omarici... bolničarka spi... In pismo? Pismo?... O, to strašno pismo!« O kakem pismu je hotel govoriti? »Služabnica je dejala gospe... ne, gospa je dejala služabnici: ,Ne, ni ji treba pokazati pisma, naj trpi.' Služabnica je dejala: ,Stran, pojdite stran od te mize, dnevnik je v nji. številka 9 Calderhaws. Vprašajte po Dandiju. A nimate ga. Hočete, da vam povem skrivnost na uho ? Ta dnevnik ga bo izdal! Kako se drznete dotakniti mojega vozička? Moj voziček ln jaz sva eno; kako se me drznete dotakniti?« ' Te zadnje besede so mi pomenile odkritje. Te besede je izpovedal šerifov uradnik v svoji Izpovedi. Bile so to Dexterjeve besede, izgovoril jih je, ko je skušal funkcionarjem preprečiti preiskavo. Ni bilo dvoma, gleninchska skrivnost ga je obsedla to okrog nje se je osredotočila poslednja iskrica njegovega razuma. Ariela ga je znova prekinila. »čemu ste utihnili, gospod? Nadaljujte, nadaljujte, povejte, kaj je dejala gospa služabnici?« Skušal se je nasmehniti ln jo posnemati. »Kaj je dejala gospa služabnici. Dejala je: ,In pismo? Morava ga takoj sežgati. V kaminu ne gori, vsa hiša je narobe, vsi služabniki so odšli. Strgajva ga, to ga vr-ziva v smeti. Odšla je za zmeraj. O Sara! Sara! Odšla je za zmeraj!'« Nenadoma se je ustavil, se vzpel po koncu, dvignil roke in bruhnil v strašen smeh. »Oh, oh, kako smešno! Zakaj se ne smejete ? Zabavno je... zabavno! Jaz, ki sem jo ljubil, jaz sem jo ubil! Ubil sem jo; vsi-pal sem ji strupa v zdravilo, da bi se maščeval in mu jo vzel. Oh, oh! Toda njega ne smejo obesiti... nočem, da bi me njegova senca motila v mojem miru, mi kalila veselje. Oh. oh!« Omahnil je nazaj v voziček. Njegov grozoten smeh se je izprevrgel v krčevito ihte-nje. Mukoma je dihal, strmel je v strop ln na pol odprtih ustnicah se mu je prikazal bedast nasmeh. Maščevanje je prihajalo, zdravnikova predvidevanja so se uresničevala. Zanj je napočila noč. Kljub temu. da sem bila vsa prestrašena, sem mu priskočila na pomoč, toda že po prvem koraku sein začutila neko roko na svojem ramenu, ki me je naglo potegnila nazaj. »Ali ste slepa?« je vzkliknil Benjamin in me potegnil proti vratom. »Poglejte!« Pogledala sem v smer. ki mi jo je bil pokazal. Ariela, ki je bila hitrejša od mene, je podprla gospoda na vozičku in med tem ko ga je z eno roko podpirala, je segla z drugo roko po težki indijanski gorjači, ki je visela na zidu med orijentalskim orožjem. Bila je vsa izpremenjena, oči so se ji svetile kakor divji živali in škripala je z zobmi. »Vi ste to storila!« je zavpila in mi pokazala svoje orožje. »Le približajte se mi, razbijem vam glavo!« Benjamin je odprl vrata, še vedno z roko na mojem ramenu. Nisem mu branila. Ariela me je začarala, videla sem samo njo. Ko je videla, da odhajava, je izpustila gorjačo, objela je Dexterja, mu sklonila glavo na rame in zaihtela. »Gospod! Gospod!« Benjamin me je potegn'1 lz sobe to zaprl vrata za seboj. »Nima smisla jokati, Valerija,« mi Je nežno dejal. »Raje zahvalite Boga, da ste prišli celi in zdravi iz te sobe. Pojdlva.« šla sva v vežo in Benjamin je odprl vra^ ta. Vrtnar je mirno opravljal svoje delo na vrtu. »Vašemu gospodu je slabo to ženska, ki ga.neguje, je izgub!la glavo... ako jo je sploh kdaj imela. Ali je kje v bližini kak zdravnik?« Tudi vrtnarja je ta novica močno prizadela. Zagnal je svojo motiko daleč po tleh. »Gosppd je bolan? Takoj grem iskat zdravnika.« »Recite mu, naj vzame kakega človeka seboj, potreboval ga bo.« Vrtnar ga je prezirljivo pogledal. »Nihče mu ne bo pomagal razen mene.c Benjamin me je spremil domov. Med potjo me je vprašal: »Kaj naj storim s tem, kar sem napisal?« »Ste zapisali vse?« Kadar se česa lotim, sem natančen. Vse sem zapisal, besedo za besedo. Kaj naj storim s tem?« »Dajte meni.« »Kaj boste vi s tem?« »Ne vem še, vprašala bom advokata Playmora. še Isti dan sem pisala advokatu to ga obvestila o vsem, kar se je bilo zgodilo, proseč ga pomoči in nasveta. Pismu sem dodala prepis Benjaminovih zapiskov. Pozno v noč sem bedela in čitala in čitala sem zadnje Dexterjeve besede. Do katere meje mi utegnejo koristiti? Naslednjega jutra sem dobila sporočilo o Dexterju. Zdravnik je izjavil, da se nahaja v popolni duševni zmedenosti in ne vidi nikogar okrog sebe. Nepremično sedi na svojem vozičku, v neke veste letargiji. Je in pije kakor žival. Istega jutra sem prejela brzojavko od advokata Playmora. Brzojavil mi je: »Nocoj odpotujem v London, pričakujte me jutri po zajtrku.« Zares je prišel naslednjega dne po zajtrku. Njegove prve besede so me navdale z veseljem in začudenjem. »Nočem reči, da ste premagali vse ovire, a gotovo ne bi prišel, ko ne bi napravili Benjaminovi zapiski najglobljega vtisa name. Prvič vam rečem, da imate v rokah Izglede na uspeh. Ta ubogi stvor je v svoji duševni zmedenosti storil to, česar ne bi storil nikdar pri zdravem razumu: pokazal nam je pot do resnice. Spomin je zadnja zmožnost, ki je še živela v njem in to je bil odgovor na njegovo prizadevanje, da bi povedal svojo zgodbo. Verjamem, da je nezavedno govoril iz njega spomin, ko je jel proti koncu svojega pripovedovanja namigovati na strup in pismo in naposled izpoved. To pismo je moralo biti v ozki povezanosti s skrivnostjo. Preberimo še enkrat Benjaminove zapiske: »In pismo? Morava ga takoj sežgati. V kaminu ni ognja. vsa hiša je narobe, vsi služabniki so odšli. Strgajva ga in ga vrzlva v smeti. Ona je odšla za zmeraj.« NAROČITE SE NA ROMANE DOBUh KNJIOE liiltrttfjdllUMliUlJllItnIUiiltlCiiilUl!!..; Marda še ne veste, — da so imeli kmečki prebivalci neke nemške pokrajine še do nedavnega navado, da so se vsako jutro odkrili soncu v pozdrav; — da nihče ne umre zarad; hudega zaprtja, temveč zaradi tega. ker ga zadene srčna kap. Srce ne more dobavljati želodcu krvi ki je potrebna za prekomerno delo prebave. Zato ni točno reči: »Umrl je zaradi hudega za* prtja«; — da so stari Rimljan5 hodih gologlavi. Starejše osebe so se smele med dežjem pokriti. mladina pa je morala bit« zmeraj brez pokrivala; — da so v začetku našega stoletja izdali v Nemčiji priročnik za avtomobiliste. ki je med drugim priporočal vozačem, da morajo preden zahupajo v bližini kakega konja, dati cd sebe kakršen koli človeški glas. da bi se žival ne ustraš Ia misleč, da je avtomobil duh. Za odganjanje psov in gosi pa je priročnik svetoval bič; — da so stari Rimljani smatrali, da je jedilna sol sveta; isti pomen so pripisovali tudi solnicam; — da so šele pred 300 leti ugotovili, da je sedež misli v možganih. Prej so bili mnenja, da možgani samo hlade kri; — da žive v Avstraliji mravlje, ki grade svoja bivališča v smeri od severa proti jugu. kar vsakomur omogoča, da se z lahkoto orien* tira; — da so morski psi nenavadno hitri in vztrajni plavalci, ki v enem dnevu z lahkoto preplavajo 400 km; — da so največje kovance sploh kovali v 17. stoletju na Švedskem. Kovanec za 10 tolarjev je tehtal 22 kg in je meril v premeru 82 cm. Ceferin: Klešče in škrbine Preden je Nebeški Oče Adama ustvaril, je sedel pod figovo drevo in razmišljal: »Kako naj naredim? Kaj mu naj dam: zobe ali kljun?« Odločil se je za zobe: »Z zobmi bo imelo človeštvo hudo pokoro, ki mu bo prišla v prid. ko se bodo prerešeta-vali grehi... In koliko pametnih ljudi bo zaradi njih imelo masten zaslužek!« Tako mi je raz'agal naš stari, dobri striček Andrej, ko sva lepega dne sopihala po strmem klancu za domačo vasjo. »Glej, saj bi tudi tega strašnega klanca ne bilo, ko bi ne šlo za blaginjo človeštva! Cesto bi bili lahko zložno speljali z majhnim' ovinki, pa je cesarica Marija Terezija izdala patent, da jih morajo v čim višje strmine graditi.« »Zakaj pa v strmine?« sem se začudil, va striček je brž pojasnil: »Zato, da ljudje s priprego zaslužijo... Le poslušaj, kako veselo poka konjsk- bič . in če bi pogledala v obcestne gostilne, bi videla, da so vse polne zadovoljnih pivcev.« Že v rani mladosti se je začela pokora z mojm nesrečnim zobovjem. »Oh. zakaj nimam kljuna, močnega trdega kljuna, kakršnega imata krokar in žoina!« sem večkrat vzdihoval in dregal s palcem po škr« binah. Kakor ranjen volk sem tuliL Kakor pohojen črv sem se zvijal po ležišču. Nekoč je pa materi bilo dovolj te žaloigre. »Tu imaš desetico, pa takoj k Ankolu!« Ankol je bil postaven hrust, vesel muzikant. ki ni smel manjkati na nobeni gostiji. Njegovi visoki škornji (meksikajnarji) so se svetili, kakor da so izrezani iz župnikove gosposke kočije. Pod nosom sta mu kakor vil!čin' konici štrleli konici košatih, skrbno namazanih in zasu-kanih brk. Klobuček (ki ga je nesil malo postrani) je krasil izzivalen ruševčev krivček. Bil je pravi kmetski Adonis. na katerem je rado počivalo marsikatero lepo žensko oko! Možak se je tega dobro zaveda!: Kakor kralj je ponosno vzravnan stopal po vasi. Njegove »frmonke«, ki ao mu visele na rami, so bile nagubane kakor škornji na dolgih nogah. Na obronku čednega gozdiča je stala njego« va snežnobela hišica. Po košati kroni ogromnega hrasta so se lovile šoje. Zoprn je bil njihov glas. Kakor da se rogajo moj'm bolečinam. Ko --em vstopil in je Ankol zagledal rut:co na mojem licu. je takoj segel z desnico na polico. kjer je imel spravljeno svoje mučilno orodje, tiste znamenite »klešče-pelikan«. ki niso nič manj slovele od niegove harmonike. Nemara se jih je še rja držala, ali celo kri zadnjega parienta Priseči pa ne morem ker jih n:sem videl: skrival iih je za hrbtom »Odpri žrelo!!« je ukazal. »Kateri čakan ti nagaja?« Zaz:jal sem kakcT som in položil palec na bolni zob. »Že vidim,« je pokimal in pomignil hčeri. Angela je bila takrat v cvetju svoje mladosti. Visoke polne postave, kakor njen oče, je imela pričesko po tedanji modi. da so ji tem« norjavi lasje popolnoma zakrivali v;scko čelo. Barva njenega obličja je spominjala na kožico zrele plemenite breskve V rumenkastorjavih očeh se ji je vžigal plamenčck prečudnega ognja Prava »mis Dolenjska« ki bi jo moral naslikati čopič Veselove roke! Talrrat sem še komaj vedel, da je žer.ska tudi za kaj drugega ustvarjena kakor za ku-halnico, šivanko in metlo, toda ko mi je Angela stopila za hrbet, me objela in tri oJ obeh strani stisnila glavo s svojim; belim1, mehkimi rokami, sem zadrhtel od prej nepoznanega, ču* dovitega blaženstva. Tako bi držal glavo do alarma sodnega dne! »Le st sni mu bučo da se ne bo premaknila!« je zagodel oče Ankol. Bliskoma se mu je pa v zaledju sprožila roka — in že mi je zašumelo in zahreščalo v glavi, kakor da se hrast podira. Strahovito me je zabolelo: njegove pošastne klešče so mi odlomile polovico drugega — zdravega zoba. »Kaj se boš cmeril!« me je nahrulil, »Boga zahvali ker boš plačal samo ».a c-oicvico zoba in t: groš ostane za zapravljanje!«... Nekaj let pozneje sem spoznal drugega »zg-boderca«. Bil je minar in gostilničar na Okroglem pri Kranju »Delal« je brez pomočnice. S svojimi širokinv šapami mi je kar sam obje: glavo in je izdiral boln kočnik kakor da vleče zamašek iz steklenice s pivom. Tudi on mi je zalomi zob — na srečo vsaj pravega! Kaj čuda, da sem po takih izkušniah imel neznanski strah pred zobarji! In ga še dana:nji dan imam! Štirinajst dni m: je prigovarjala ženica: »Pojdi \endar k zobnemu zdravniku, da boš potem lahko grizel!« »In škripal z zobmi... To je še bolj primerno « sem se odrezal. Ona pa je sitnarila dalje: »Vem za odličnega zdravnika, izbornega tenorista —« »Ki bržkone prepeva v ordinaciji... No bom pa šel. da slišim mučilno arijo 5z opere To?ca.« In res sem jo mahnil v predmestje. Čudna mora mi je ležala na srcu. Najrajši bi se vrnil. Ankol in gorenjski mlinar sta mi plesala pred dušnimi očmi. Tedaj sem pa zagledal pred zdravnikovo hišo ogromnega psa: Zver je bila huda. Na srečo je imela ne dacč od vhoda svoje ležišče. Nekaj časa sva se gledala kakor lev in gazela. »Priden kužek!« sem ga nagovoril. »Kužek« je zarenčal in mi pokazal svoje ostre zobe. Tedaj se mi je posvetilo v glavi: »Kakšna sijajna domislica psihologa«zdravni-ka! . Pes je vendar zapreka za bojazljive paciente da še 'ahko v zadnjem trenutku prelože obisk: ves srečen sem se vrnil z zavestjo. da sem to pot ušel zobarjevim kleščam. »Z mrcino se moraš poprej sprijazniti,« sem si dejal »Lahko se utrga, pa te razmesari.« Potrkal sem pri svoi h sosedih. »Imate kakšno kost?« »Kje jo naj vzamemo!« se je zasmejal« go» spodična Kri sta. Nič bolje nisem opravil pri drugih strankah. Šele pri mesarju Avblju sem iztaknil solidno kravjo kost. Tisti dan sem se prepričal, da je »kužek« pravi pasji dragulj .kakršnega še nisem srečal v svojem življenju: Zvesti hišni varuh se ni dal podkupiti! Dragoceno kost je sicer brž pograbil in jo začel glodati, čim sem se pa začel približevati hi:nemu vhodu, je prav tako grozeče zarenčal kakor prejšnji dan. Jaz sem mu pa zaklical: »Piške imajo repke!« in sem junaško tvegal skok v odprto vežo. Žena ni lagala: brez najmanjših bolečin je vrli zdravnik vrtal, pilil in brskal po razvalinah mojega zobovja, tako da sem ves navdušen vzkliknil: »Gospod doktor, vi ste angel!« On se je nasmehnil: »Angeli smo zdravniki takrat, ko paciente sprejemamo... Kadar jih zdravimo, smo bo« govi... In kadar jim predlagamo račun, smo — vragovi.« »To ni pravi vrstni red!« sem ga zavrnil. »Pri sprejemu bodite vragovi, drugo lahko ostane!« »No. bomo videli,« je kozarec vede, da sem si ii Zdaj čakam (računa še »Kako se bo opredelil Kaj pa če napravi ge?.tr učil nekoč: »In odpuščaj nam na v do'gc . kakor tudi mi odpuščamo svojim do'žn;kcm?« To bi bH pravi čudež v današnjih časih! iejai in mi ponudil ral usta... i) in ugibljem: . Ali bo res vrag?« Božjega Sina, ki je Drobiž Iz Francije Po odredbi francoske vlade se letošnji L maj v Franciji ni obhajal kot praznik. •Praznik dela« so v Franciji proslavili namesto 1.. v nedeljo. 2. maja. Praznik je seveda imel resen značaj, kakor se spodobi sedanjemu času, ko žalujejo Francozi v Parizu in severozapadnih mestih države za številnimi žrtvami letalskih napadov. V ostalih delih Francije so upravne oblasti departementov pozvale prebivalstvo, naj se »praznik dela« obhaja na ta način, ki bo olajšal položaj delovnemu ljudstvu. Županstva francoskih občin so bila od upravnih oblastev pozvana, naj skrbe posebno za to. da dostojni ljudje prevzamejo bctrstvo za novorojene otroke delavcev, ki se nahajajo na delu v Nemčiji. Generalni komisar za vojne ujetnike in njih zadeve Andre Masson je v Vichyju sprejel predstavnike tiska ter jim pojasnil, da so bile skupine francoskih vojnih ujetnikov prvič zaposlene pri bombardiranju Lorienta. Pri tem so bili štirje možje ubiti. Tudi pri zračnem napadu na Boulogne se je po sporočilu Massona zelo izkazala skupina 65 francoskih vojnih ujetnikov, ki je, čeprav so bili nekateri izmed njih ranjenJ, hrabro vztrajala na svojih mestih. Otroke iz okolice Pariza, kjer je bite pri nedavnem napadu razdejana neka šola, več drugih pa poškodovanih, bodo poslali na kmete in sicer jih bodo razdelili na 7 okrožij notranje Francije. Pet tisoč pariških otrok je že odrinilo v departement Creuse. V okrožju Alier je pripravljenega prostora za 10.000 otrok. Prosvetni minister Bonnard. ki skrb- za to. da najdejo otroci bombardiranih krajev nova zavetišča, je izjavil, da v današnjih razmerah ni važno, če se otroci šolajo ali ne, važnejše je. da jih rešijo ter jim ohranijo življenje. V skladu z ministrom za poljedelstvo je bilo tudi določeno, da se končajo v letošnjem šolskem letu ljudske šole 15. junija, dočim bo sklep pouka na višjih šolah 1. julija. Na ta način bo mogoče zaposliti mladino pri kmetijskih delih, kjer se močno čuti pomanjkanje delovnih sil. Iz istega vzroka so bili pri letošnjih maturitetnih skušnjah odpravljeni ustni izpiti. Na pobudo vlade so bili aretirani in odpeljani v ječe vsi v Vichyju živeči Rusi in socialisti, ki so sodelovali v španski državljanski vojni. Med aretiranci je tudi nekaj bivših članov španske komunistične vlade, ki so se izza premirja v Španiji mudili na francoskih tleh ter so se zatekli v Vichy, prepričani, da jih bodo tam pustili na miru. Vzroki navedenih aretacij niso znani, vendar ni dvoma, da iščejo med njimi elemente. ki skrivaj ščuvajo domače prebivalstvo. Določbe za zaporni pas ob španski meji so bile v zadnjem času poostrene. Po teh določbah je Zidom, oseben brez državljanstva ter španskim beguncem kakor tudi Meteorološka merjenja Ugotavljanje meteoroloških pojavov v atmo-in stratosferi se je začela razmeroma zelo pozno. Prvi vzlet z balonom sta izvršila brata Montgolfier v Parizu leta 1783, toda šele sto let pozneje se je pričelo sistematično razisko* vanje meteoroloških pojavov v atmosferi s pomočjo balonov. Razlog tej dolgi dobi od prvih balonskih vzponov do praktične uporabe v znanstvene namene je bil ta, ker so baloni do današnjega dne ostali preveč drago sredstvo za letenje, v prejšnjih časih pa tudi niso imeli ustrezajočih meteoroloških instrumentov za te namene. Šele v novejši dobi je bilo mogoče iz balonske košare ugotavljati relativno zračno temperatur> in vlago. Prva zamisel, da bi zrakoplov uporabljali za raziskovanje meteoroloških pojavov, sega v leto 1809. Tedaj je neki kopenhagenski list zastavil vprašanje, ali bi ne bilo mogoče zgra-d ti majhne zračne balončke, ki bi jih brez potnikov spuščali v atmosfero v svrho ugotavljanja jačine vetra, temperature, vlage, električne napetosti, količine kisika, ogljika itd Prav za prav so že pri prvih balonskih vzponih pred vzletom ve!:kega balona spustili v z-ak majhne balončke tako imenovane »pflot-balone«, z namenom da so ugotovili smer vetra. Leta 1892 je bil izvršen prvi uspešni vzlet z gumastim balonom brez potnika, v katerem je bil nameščen meteorograf. Balon je dosegel višino 76(.K) metrov. S poznejšimi vzponi je b la dosežena višina celo 16.000 metrov. Ker so bili. kakor smo že omenili, baloni za te namene preveč dragi, so začeli v aerološke si-rhe uporabljati zračne zmaje. Prvič so jih spustili v znanstvene svrbe na Angleškem, po* tem pa so jih tudi drugod vedno pogosteje uporabljan. Za aerološke namene so zelo pripravna sredstva tudi letala. Letalo je tako rekoč neodvisno cd vetra in more ieteti delj časa na isti višini, nad oblaki, okoii njih in v njih ter sploh opravljati meteorološka merjenja po želji leta ica. Prvi poizkus te vrste je bil izvršen ?©ta 1912 v Frankfurtu. Po svetovni vojni so bili izvršeni najuspešnejši vzponi v meteorološke ranneae na Nizozemskem. gotovim vrstam inozemcev prepovedan vstop na to ozemlje. Izvajanje ambulantnih poklicev kakor tudi popotovanje ter prenočevanje pod šotori na prostem je prepovedano. Francozi, ki stalno bivajo v tej coni. marajo imeti o tem posebno izkazilo na svoji izkaznici o istovetnosti. Sloviti Kazino v Nizzi, ki stoji na pilotih v morju, podirajo. Igralnica, ki je privabljala tjakaj ljudi iz vseh delov sveta, je že nad pol leta zaprta. V 5C letih obstoja tega Kazina so se v tem kraju shajali igralci rulete in bakarata iz vseh delov sveta Francoska vlada je izdala zakonski dekret, ki omogoča častnikom, podčastnikom in pomorščakom, ki so do 26. novembra lanskega leta služili aktivno, zaposlitev v gotovih panogah civilne uprave. To namestitev lahko dosežejo imenovani brez posebnih skušenj ali drugih poklicnih pogojev. V Parizu se je v zadnjem času močno pomnožilo število tako zvanih skupinskih restavracij. Statistični podatki pravijo, da se hrani v takšnih lokalih že nad sto tisoč oseb. Dostop v te lokale pa imajo samo osebe, katerih mesečna dohodki ne presegajo 3000 frankov. Cena za kosilo v takšni restavraciji znaša 8 do 16 frankov, pri vsem tem pa odvzamejo gostu kar najmanj mogoče živilskih znamk. Maršal Petain je dovršil na velikonočno soboto svojo 87. leto. Na izrecno željo starega maršala ni bilo ob tej priložnosti nobenih proslav in slavnosti. SPOR T Dodatki In še dodatki dogodkih izven doma Se nekatere zanimivosti o nedeljskih V Italiji so zadnjo nedeljo imeli zelo bogat spored v športu, predvsem seveda na nogometnem polju. O tem smo že objavili prve podatke, zdaj pa dodajamo iz boljših virov še nekaj podrobnejših. Tabori nogometnih pristašev v Kraljevini so zdaj ta čas razdeljeni na tri stranke: enim gre za zmago v pokalnem tekmovanju. drugim je najbolj pri srcu obstanek v diviziji A, tretji pa si belijo glave, kakšen bo konec v diviziji B. In še nekaj tisoč je prav posebnih, ki se tresejo za razvoj tekmovanja onih, ki pojdejo iz divizije C v naslednjo višjo. Vsi ta so to nedeljo imeli svoje bogato veselje, eni sladko. drugi bridko. Med zadnjimi, M so še ostali v konkurenci za nogometni pokal Italije, so po nedeljskih bitkah preostali le še štirje, prav za prav sami taki, na katere smo računali. Torino in Venezia sta zmagala doma, Roma in Genova pa na tujih igriščih in nič n,- bilo izredno nepričakovanega pri teh odločitvah. Zmagali so pač boljši in konec razprave je za one, ld so se tolažili z znano prislovico o začaranem okroglem usnju. Venezia ima v tej družbi še posebno težko nalogo, ker jo čaka obenem s polfinalom za pokal še ena kvalifikacijska tekma za obstanek- v diviziji najboljših. Ta tekma, katere dan in kraj tudi še nista določena, je zdaj potrebna naenkrat zaradi tega. ker so Triestinc? zmagali še enkrat v tem dodatku k prvenstvenemu sporedu divizije A in tako pospravili cele štiri točke. Bari in Venezia pa sta zaradi medsebojnega remisa dobila pač vsak po eno. In tako bo zdaj morala ponovna tekma med njima odločiti, kdo izmed njiju se bo vozil prihodnjo sezono v I. razredu in kdo samo v II. V diviziji B med tem še vrtijo svoj prvenstveni ples. Minulo nedeljo niso napredovali mnogo, saj sta bila v boju za točke zaposleni samo enajstoric,- Brescie in Spezie n-a igrišču slednje. Gostje so to partijo dobili s 4:3 (1:1) in si s tem lepo popravili položaj v tabeli, v kater, so zdaj vodilni trije klubi Modena, Napoli in oni. Prihodnjo nedeljo — to bo tretja pred zaključkom — bo spored spet popolen in zdaj še le se bo začel oni pravi ples za prve tri. ki imajo tako rekoč enako daleč do prvega mesta. V kvalifikacijskih tekmah najboljših moštev divizije C so preteklo nedeljo zmagali Termi, Salernitana, Lecco in Gorizia, medtem ko je ostala tekma Verona—Lecco neodločena (1:1). N; še znano, koliko moštev izmed 11. ki kandidirajo za napredovanje, bo prihodnjo jesen res vstopilo v divizijo B, toda najbolj viden naskok ie dozdaj med vsemi dosegla Gorizia. ki mora prihodnjo nedeljo nastopiti — tretjič pred koncem te borbe za izbiro — proti Veroni doma. Po zadnjih sklepih nogometne federacije se bo najprej zaključilo pokalno tekmovanje, kvalifikacijski turnir za Ve-nezio pa se bo nadaljeval potem, ko bo to moštvo opravilo svojo nalogo pri pokalu. Seveda računajo vsi poznavalci na finale med Torinom ta Genovo. Kje bo zadnja Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ld velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 iire; riž navadni 2.70 tire; fižoi 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. ;i. Kis, 4% vinski 6.35 iire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 5. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg kvalifikacijska tekma za odhod iz divizije A, še ni določeno. * « * Ko smo že pri nogometni žogi, zapišimo še izide drugega kola v tekmah za nemško državno prvenstvo, ki ga letos — nekoliko pospešeno — igrajo po pokalnem sistemu, in sicer takole: Miinchen 1860—Kickers Ol-fenbach 2:0. Saarbrucken—Victoria (Koln) 5:0, Schalke 04—Wilhelm®haven 05 4:1, Mannheim — Westende (Hamborn) 8:1, Dresdner SC—Eintracht (Braunschweig) 4:0, Vienna (Dunaj)—Brieg 8:0. Konigsberg —Varšava 5:1 in Holstein-Kiel—Berliner SV 92 2:0. — Na tekmah je bilo povprečno povsod po več desetttisoč gledalcev. • V dolgih kolonah atletskih izidov zadnje nedelje — po italijanskih tekališčih se je ta dan začelo prvenstvo po društvih — zasluži posebno pozornost skromen domači miting v Trevisu, kjer so tekmovale med seboj reprezentanca Trevisa. Bolzana in Vicenze. Na prireditvi je nastopil — izven konkurence — tudi svetovni rekorder v metu diska Adolf Consolini, ld je zalučal ploščo do — 51.54 m To je znamka za začetek sezone! Izbami trboveljski Spodnještajersko nogometno prvenstvo, Ki je poleg štajerskega konkurenca zase, se bliža koncu. Vodstvo je v sigurnih rokah Trboveli, ki jih praktično ne more noben drug tekmec zriniti s prvega mesta. S tem 90 si Trboveljčani pridobili pravico sodelovanja v prvenstvu štajerskega okrožnega razreda, v katerem igrajo sedaj Rapid, železničar iz Maribora in Celje. Predvideno je, da bodo Trbovlje že jeseni igrale v višii skupinL Drugo mesto pripada mariborskim Poštarjem, ki so se kljub raznim težavam zelo pogumno borih. Sledijo jim na naslednjih mestih BSG Westen iz »Celja in Zagorje, katerih končno mesto še ni do-čeno, Ker morajo odigrati še nekaj te, kem. Precej jasnosti bodo prinesli izidi včerajšnje nedelje, ko sta bili odigrani tekmi BSG Westen in Trbovlje ter Poštarji—Zagorje Do telh tekem je bilo stanje v tabeli naslednje: Trbovlje 12 12 0 0 38:8 24 Poštarji 13 11 0 2 22:17 22 BSG Westen 13 9 0 4 44:22 18 Zagorje 12 8 0 4 12:25 16 Ptuj 14 7 0 7 17:19 14 Hrastnik 14 5 0 9 24:18 10 Marenberg 14 4 0 10 7:45 6 Slov. Gradec 14 3 0 11 2:12 6 Pristavimo tukaj še to, da se izmed spodnještajerskih klubov trije že udeležujejo prvenstva v tako imenovanem okrožnem razredu (skupina B), kjer prav tako zavzemajo prav čedna mesta, že na prvem mestu je mariborski Rapid, toda tudi tretje in četrto mesto je zasedeno po ostalih dveh uleležencih iz nižjih krajev, mariborskih železničarjev in Celjanov. Drobne zanimivosti Strožji ukrepi za prodajo blaga na Angleškem. Iz Lizbone poročajo, da je angleška vlada poostrila ukrepe za prodajo tekstilnih izdelkov. Mnogo obratov te stroke ne izdeluje več predmetov za uporabo civilnega prebivalstva, ker oo jih vpregli v mrežo vojne industrije. Rumuni zbirajo staro obleko. Na dan bojevnikov so priredili v Rumuniji zbirko stare obleke, ki je vrgla milijon oblačilnih kosov, vrednih 659 milijonov lejev. Staro obleko bodo predelali v nova oblačila za rumunsko vojsko. Kovine v človeškem telesu le staje ga Zakaj potrebuje človeško srce baker? To se da pojasniti v nekaj besedah. Potrebuje ga namreč za to, ker sodeluje kemična prvina baker pri tvorjenju krvi oz. pri tvor-jenju rdečega krvnega barvila. Baker je nepogrešna snov tudi za snovno izmenjavo v telesu. Tako vsebuje kri, seveda tudi srce, organsko vezan baker, ki ga je največ v vranici in jetrih, kjer se vsa kri v nepretrganem delu filtrira in čisti. Pri tem delu gre za to, da se med 30 bilijoni rdečih krvnih telesc izločijo že izrabljene. StrokovnjaJd so ugotovili, da je v jetrih novorojenčka v prvih treh dneh njegovega življenja llkrat tako velika količina bakra, kakor v jetrih odraslih. Iz tega sklepajo, da potrebuje človek pred in po rojstvu posebno veliko bakra. Bakru pa pripada v krvi še posebna naloga. Krvnotvoma moč v barvilu rdečih krvnih telesc vsebovanega železa se nomreč učinkovito uveljavi šele, če je v krvi sled bakra. Zadostuje samo najmanjši delec grama, pri mnogih telesu življenjsko potrebnih prvinah pa računajo celo z miljontinkami grama. Ali vam živo srebro ugaja? 90% vseh ljudi od dojenčka napiej ima v svojem telesu tudi nekaj živega srebra. To ni nič čudnega, ker vsak človek dnevno použije s svojo hrano tudi nekaj živega srebra. Tako so izračuna h, da vsebuje funt zelenjave do 35, jabolko pa od 1 do 10 mi-ljotink grama živega srebra. Zdravo telo, ki odklanja strup tudi v najmanjših količinah, pa kmalu izloči to »hranilno živo srebro«. Zlato v ovsenih kosmičih Človek pa použije celo nekaj zlata. Za kritje te potrebe po zlatu niso nujne posebne skrbi, ker ga dobavlja narava že pripravljenega za uporabo. Zlato vsebujejo razna živila, med katera prištevamo tudi volovska jetra, lešnike in ovsene kosmiče. Pred nekaj leti so našli na Slovaškem sledove zlata celo v rogovju, kopitih in dlakah srnjadi in rogovju jelenov, živali so ga sprejele v telo s hrano, na kar ga je organizem izločil tako, da ga je naložil v že imenovane telesne dele. Tudi človeško telo izloča zlato, zdi se pa, da izrabi nekaj zlata tudi kri. Aluminij in nikelj kot živili Količina in vsebina kovin v našem telesu je pogojena po naši hrani, človek potrebuje kakor žival in rastlina aluminij za zdravo, neovirano rast svojih organov. Kakor druge kovine dovajamo tudi aluminij telesu s hrano. Ce si namažemo na kruh margarino ali maslo se pogostimo vedno tudi z majhnimi sledovi niklja. Ta je telesu potreben za njegovo gradnjo. Telo ga kopiči v jetrih in trebušni slinovki. Z moč-natimi jedrni, zelenjavo, krompirjem, lečo in mladimi gobami, predvsem pa z govejimi in konjskimi jetri, dobavljamo telesu cink, ki ga največ uporabijo naša jetra. Le majhen del ga telo pošlje v mišičevje in mozeg. »Železno« zdravje z železom Sedaj bi lahko domnevali, da se telo zadovolji s to izbiro kovin in da drugih ne potrebuje. Temu pa ni tako, ker vsebuje telo še več takih prvin, ki so mu potrebne v zelo skromnih količinah. K že naštetim maramo dodati še svinec in železo. potreben pri tvorjenju krvi majhna katrana . Sele pred nekaj leti je nek raziskovalec ugotovil, da vsebujejo naši zobje svinec, čim starejši je človek, tem več ima svinca v zobeh, »železno« zdravje zahteva končno še nekaj uvoza železa, ker ga potrebujejo rdeča krvna telesca, kakor tudi krvni serum. železo se v glavnem kopiči v vranici. Zopet gre za količine, ki jih računamo z miljontinkami grama. Te težko predstavljive majhne množine, s katerimi je m' ška kri bolj založena kakor ženska, so tako življenjsko važne, da oboli organizem na posebni bolezni, če odtegnemo krvnemu serumu le 20 del potrebnega železa. Z običajnim hranjenjem preprečimo tako pomanjkanje, ker je narava sama poskrbela za t«1, da vsebujejo vsa glavna naša živila, posebno pa listnata zelenjava, organsko vezano železo. Vsak človek dobi po naravni poti »železni« obrok, ki ga potrebuje za svoje zdravje. Nova pogajanja med Slovaška in Švico V začetku junija se bodo vršila nova pogajanja med Slovaško in Švico za ugotovitev kontingentov za drugo polovico tekočega leta. Zadnja pogajanja so bila lani v septembru in na njih je bila določena za prvo polovico tekočega leta izmenjava blaga v vrednosti 300 milijonov kron. Izmenjava blaga med obema državama je dosegla lani vrednost 460 milijonov kron in sicer je odpadlo na izvoz 240, na uvoz pa 220 milijonov. Vsi kontigenti torej niso bili izrabljeni. V strukturi izmenjave blaga med obema državama se v bodoče ne bo nič iz-premenilo. Slovaški dobavlja Švica v pivi prsti les, mineralno olje, cement, celulozo, stanjčno volno, predivo sladkor, špirit m proizvode suhe destilacije lesa. Iz Slovaške pa uvaža tekstilno blago, zlasti bombaž in umetno svilo, ure, stroje, plemensko živino in medikamente. V prvem četrtletju tekočega leta je znašala vrednost med obema državama izmenjanega blaga okrog 130 milijonov kron. Uvoz in izvoz ata bila približno enaka. Lansko leto je bilo za Slovaško zaključeno z aktivnim saldom napram Švici. Novi turški proračun Finančna komisija turške velike narodne skupščine je obravnavala prejšnji teden osnutek novega turškega državnega proračuna, ki znaša okrog 480 milijonov turških funtov in je za 87 milijonov večji od lanskega. Po nekaterih pojasnilih finančnega ministra Agralia so bili sprejeti vsi predlogi glede zvišanja davkov. Telefonski promet v Krakovu Glavna ovira v telefonskem prometu bivše Poljske, ki jo bo mogoče odstraniti le polagoma, je preobremenitev vseh telefonskih prog. Pred vojno tega ni bilo. V Krakovu se je poraba telefona v primeri s predvojnim časom podvojila. Prej so bili telefonski pogovori v splošnem enakomerno porazdeljeni na ves dan, in bilo jih je kot rečeno polovica manj. Zdaj pa pride večina telefonskih pogovorov na pozne popoldanske ure. ko so vse telefonske proge silno preobremenjene, tako da morajo ljudje čakati po cele ure. da pridejo na vrsto. t-^mmmmmk A. ALEXANDEB: 45 POZABLJENI NAPEV_ .ROMAN »Mamica, bolje bo, da plačaš takoj,« je Wilbur mirno pripomnil. »Misliš?« Segla je v ročno torbico, izvlekla sveženj bankovcev in naštela kapitanu razliko v roke. »Evo,« je rekla, ko je odrinila zadnji dolar, »in zdaj naju peljite v najini kabini. Prvi razred, kakopak!« »Samo en razred imamo.« Kapitan je krenil naprej. Peljal ju je pod jadro, omaščeno z ribjim oljem, ju vodil me i zaboji in sodi, po katerih se je cedil deget, ter jn spustil po ozkih, strmih stopnicah v tesen prostor, ki ga je skopo osvetljevala majcena brlika na olje. Smrad po žaltavi maščobi in gnilih ribah je bil kar dušeč. V kotu je stala umazana, vegasta miza z dvema praznima zabojema, ki sta nadomestovala stole, čeprav so žeblji še štrleli iz njiju. Dve viseči postelji ob straneh prostora sta dopolnjevali razkošno opravo. »Kaj pa je to?« je vkriknila kandidatka za milijonsko dediščino in prebledela od jeze. »Vaša kabina, gospa!« je kapetan mirno odvrnil. Mornar je prišel za njimi, vrgel prtljago v kot in izginil s kapitanom vred, preden je utegnila vria žena znova dati duška svojemu ogorčenju. 21. POGLAVJE Kapetan Hearn je imel redki dar, da je često naprej slutil kak dogodek. Ne enkrat, ampak že večkrat se je bilo zgodilo, da je sredi zasledovanja zločincev mahoma prekinil svoje ukrepe in počakal, da mu zasledovanec sam od sebe pade v roke. Tudi če kraj, ki si ga je bil izbral, ni bil vselej tisti, kjer bi bil dosleden mislec pričakoval razpietka, se je vendar zanesel, da bo usoda prinesla grešnika prav semkaj in nikamor drugam! Radovednežem, ki so hoteli vedeti, odkod ima zaslužni uradnik to zmožnost, je Hearn zmerom rade volje pojasnil, da ne gre v bistvu za nič drugega kakor za preprost račun: za nekakšno matematično enačbo. In ker ni kapetan nikoli skoparil s prispodobami, je rad primerjal vso reč s sodbo, ki jo izreče sodnik. Le-ta obsodi ali oprosti obtoženca na osnovi vrste dognanih dejstev, ki jih v mislih postavlja drugega k drugemu, tako da prišteva obtežilne razloge, odšteva pa razbremenilne, dokler se ne pokaže razlika, to je, pravorek. Takisto je ravnal tudi on nasproti zločincem, in pri tem je pogosto dospel na točko, s katere je videl kak dogodek naprej. Zaradi te svoje posebne spretnosti ni bil mali uradnik prav nič presenečen, ko ga je Huntington dva dni po velezanimivem razgovoru v svoji pisarni poklical na telefon. Zasebni detektiv ga je pozdravil in mu kratko javil, da je bilo neko število oseb, med njimi več Manhattanovih sorodnikov, zvabljenih na ladjo »Izabelo«, kjer 30 zdaj ljetniki. Hearn se je nasmehnil preproščini te zanke, kajti njegova prva misel je bila, da ne gre za nič drugega kakor za bedast poskus, dobiti ga v pesti. Ali je bil Huntigton res tako neumen in je pričakoval, da bo z dvema ali tremi spremljevalci pohitel na parnik, kjer bi jih dvajsetorica krepkih mornarjev zlahka ugnala? Vsekako je kapetan neutegoma ukrenil, kar je bilo treba, in tako je zvedel, da je »Izabela« četrt ure po Huntingtonovem telefonskem klicu dvignila sidra. Brezžični pozivi so ostali brez učinka, in pristaniška policija, ki jo je Hearnovo skrivnos+no pooblastilo izpodbodlo k največji naglici, je v komaj dveh urah pripravila majhen, a silno hiter parnik, na katerega se je vkrcalo petdeset oboroženih mož. Začel se je lov na »Izabelo«. Hearn je slonel spredaj na ograji in strmel v kipeče valovje, ki ga je dvigal ladijski kljun. Zadovoljen je bil, ker je šlo vse tako gladko izpod rok: najpozneje čez nekaj ur bodo dohiteli »Izabelo«, in vse, kar ostane, bo igrača. Hkratu pa se mu je zdela prav ta nenavadna lahkota močno sumljiva, tako da se ni mogel otresti neprijetnega občutka. Misli so mu valovale sem ter tja, ne da bi se mogle ustaviti, in ko je parnik pristaniške policije čez deset ur res dohitel »Izabelo« in se je Hearn z dvajsetorico spremljevalcev spustil v čoln in odveslal proti parniku, mu je notranji glas razločno pravil, da se razvija vsa stvar natanko po Huntingtonovih željah. To, da ni mogel uganiti, čemu ves manever, je delalo malega policista še posebno nervoznega. »Na »Izabeli« je bila nepopisna zmešnjava. Med mornarji, ki so tekali po palubi sem ter tja, in od premoga počrnelimi kurjači, ki so bili prišli na vrh gledat, zakaj je bilo treba ustaviti stroje, si opažal nemajhno število elegantno oblečenih potnikov, ki so kazali vse znake nepopisnega razburjenja. Hearna so sprejeli kakor odrešenika; le s težavo se je otresel pretiranih dokazov njihove hvaležnosti. Dva izmed vseh sta se s svojo vzvišeno mirnostjo razlikovala od ostalih: kapitan, ki je bingljaje z nogami sedel na nekem zaboju in dozdevno ves zaverovan trebil svojo pipico, in detektiv Huntington, ki je nedaleč od njega slonel ob ograji. Ta je brezbrižno zrl na razburjeno množico, in šele tisti mah, ko je videl, da gre mali policijski uradnik proti njemu, se mu je nekaj zabliskalo v očeh. >0, glejte si, gospod Huntington!« je vzkliknil Hearn s presenečenjem, ki je bilo to pot iskreno, zakaj nikoli si ne bi bil mislil, da ga čaka tudi tu in v takem trenutku srečanje z detektivom. »Kaj delate na .Izabeli'?« »Zločin sem hotel preprečiti,« je mirno pojasnil detektiv, »toda ni mi uspelo. K sreči ste prišli še za časa vi, ki ste spretnejše od mene, in ste poskrbeli za dobro in hrabro spremstvo.« Kapetan nekaj trenutkov ni vedel, kaj bi. »Ali smem vedeti, kaj se godi?« je vprašal nato. Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani