Političen list za slovenski narod- Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". n Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne. fs*tev. 222. v Ljubljani, v sredo 30. septembra 1891. Letnilc XIX. Odkritje spomenika dr. Ljudevitu Gaju v Krapini. Zagreb, 28. septembra. Kdor je bil v palači akademije, videl je gotovo na hodniku v pritličju doprsni kip Ljudevita Gaja, ki ga je pred več leti izklesal glasoviti Rendič iz kararskega marmorja. Pa še le letos, ko so postavili v Zagrebu spomenik prvemu buditelju slovanske vzajemnosti na jugu-pesniku Kačicu, izvršila se je želja mnogih rodoljubov, ko je bil v nedeljo omenjeni kip odkrit v rodnem mestu Gajevem, v trgu Krapini. Narod hrvatski je hvaležen zaslužnim svojim možem, ter jih ne pozabi tako hitro. Tudi Ljudevita Gaja ni pozabil, le čakal je, da se vsaj deloma pozabi vse ono politično delovanje Gajevo, ki se ni popolnoma zlagalo z interesi in cilji naroda hrvatskega. Današnje »Narodne Novine", katerih utemeljitelj je Gaj, imajo deloma prav, ko trdijo, da je pravi začetnik današnjega našega odnošaja z Madjari sam Gaj. Ali narod hrvatski ne misli nič več na to, niti ne proslavlja z odkritjem spomenika Gaja kot privrženca Bacha niti kot madjarona, nego onega ognjevitega oduševljenca, ki je zdramil svoj narod iz duševne letargije ter ga navdušil za največje žrtve v korist domovini. Da te njegove zasluge malo bolje poznamo, potrebno je v kratkem omeniti, kakšno je bilo javno življenje na Hrvaškem, ko je začel Ljudevit Gaj delovati. Hrvatska je v stoletnih borbah za obstanek svoj in države habsburške popolnoma oslabela. Sovražniki njeni so to slabost upotrebili ter jo tudi zemljiško razkosovall, pa jo vkljub vsem zahtevam na saborih niso hoteli zjediuiti. Tuji vplivi so bili v zemlji merodajni, a domači odpadniki so ga še pospeševali. Vrh tega je narodu manjkal književni jezik, ki bi bil mogel tako razkosani narod vsaj deloma združevati. Na početkn tridesetih let tega veka se je mislilo, da se bo Hrvatska kar zgubila, ker se že ni skoraj nobeden poganjal za domačo ustavo, niti za narodnost. Že leta 1827 je dovolil hrvatski sabor, da se uči v hrvatskih šolah madjarski jezik kot obligaten predmet. Tudi so že Madjari zahtevali, da se Slavouija zjedini z Ogersko. Ko bi bili takrat dotični sklepi hrvatskega sabora od kralja potrjeni, bila bi hrvatska uprava gotovo za nekaj časa po-madjarjena. V tem žalostnem času, ko so že najboljši možje začeli dvomiti o obstanku svojega naroda, pojavi se dr. Ljudevit Gaj z odločno voljo, da probudi svoj narod, da ga poduči o pravicah iu dolžnostih njegovih ter da mu pridobi zopet samostalnost. To je bila gotovo težka naloga, katerej je pa Gaj popolnoma dorasel. Bogato nadarjen, pogumen in praktičen, zraven v društvu ljubeznjiv in silno zgovoren, bil je v vsakem pogledu sposoben za tako nalogo, katero je popoluoma razumel ter jo tudi dosledno izvajal. Že kot gimnazijalec je bil navzet slovanskega duha, kar je pokazal v svojem spisu »Gradovi pri Krapini", v katerem omenja med ostalim tudi pričo, češ, da je Krapina pradomovina vseh Slovanov. Kakšen ponos za mladega oduševljenega Hrvata. Poseben vpliv nanj pa je imel pesnik Jan Kolar, s katerim se je upoznal v Pešti. Le-ta pesnik je zbiral okoli sebe mlade Slovane ter jih navduševal s svojimi pesmami, pa tudi z učenimi predavanji o slovanskej prošlosti in o potrebi slovanske vzajemnosti. Ljudevit Gaj je velikega pesnika Jana Kolarja popolnoma razumel ter je njegove ideje širil po Hrvatskej, kolikor je bilo mogoče v onem času. Po nagovoru Kolarjevem je uvel leta 1830 po češkem primeru evfonski pravopis v hrvaščini ter je bil tako storjen prvi korak k enotnej literaturi. Ker je bil prepričan, da se brez časopisov literatura ne mora razvijati, sklenil je izdajati hrvatski časopis. Ali Madjari njegovo prošnjo zavržejo. Zdaj gre osobno do cesarja Frančiška I., ki mu je dovolil izdavanje časopisa z značajno opazko: »Ce Madjari časopise izdajejo, zakaj bi jih pa Hrvati ne." To je bil za Hrvate posebno važen dogodek. Do zdaj so bili tudi v literaturi razdeljeni (kajkavska, čakavska, štokavska pisava), s tem pa je hrvatski separatizem zlomljen in hrvatska literatura dobi naroden značaj. To je Gajeva največja zasluga in ob enem največji čin njegov. (Dalje sledi.) Shod Katol. polit društva" v Žužemberku. ii. Govor deželnega poslanca Ig. Žitnika. »Častiti gospodje in spoštovani rojaki! Dve leti je minolo, ko ste mi tudi Vi po svojih volifnih možlh izkazali zaupanje, izvolivši me v deželni zbor. Tedaj na volišču sem Vam obljubil, da Vam pridem ob priliki poročat, kaj in kako delajo poslanci v deželnem zboru na korist dežele. V svesti si te obljube in dolžnosti, kakor tudi popolnem prepričan, da naše priprosto ljudstvo, ki ne čita časnikov, kaj malo vi, kaj se dela in o čem se posvetuje v deželnem ali pa državnem zboru, porabil sem z veseljem današnjo priliko, da Vam ob kratkem poročam o važnejših stvarlh, katere so so obravnavale v zadnjih dveh letih. Nekaterim navzočim gospodom, ki vsak dan ber6 časnike, ne bodem povedal nič novega, pač pa upam ustreči Vam kmetovalcem, ki si z žuljavimi rokami služite vsakdanji borni kruh. Mnogokrat sem slišal: .Mi volimo poslance, ki nam ob volitvi radi obljubujejo, da bodo skrbeli ! tudi za revnega kmeta in bednega obrtnika, da se znižajo skoro že neznosna bremena davkov. In vendar davki le rasto, siroščina se širi itd." Verjemite mi, da ga morda ni poslanca, ki bi ne hotel in želel vsega dobrega svojim volilcem. LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Sedmo poglavje. Odpeljava. Na severovzhodu Dublina, mej železniškim tirom, brezmejnimi vrtovi kraljevega gaja in polkrogom tira, ki je zvezan s kraljevim predorom, leži prostorna zapuščena zemljišča; to je Richmond, vrstuiu mestne četrti »Liberties". Tu je prosto uboštvo, tam beda v ječah; tu razvaline in posipi, kjer duhti na tisoče ubogih v bornih capah, tam državni zavod, ki stoji odprt bolnim, blaznim, obupnim in hudodelnikom. Richmond je povodnik četrtine »Liberties". Pod imenom »dobrodelnega zavoda" je angleška človekoljubnost tu svoje ječe v palačah poskrila. Že zapisnik teh črnih, temnih poslopij zadostuje, da dobimo prave pojme o usodi nesrečnih prebivalcev teh bivališč. Prvo poslopje je kraljeva bolnica; drugo: richmond-8ka jetnišnica. Potem slede: ranocelska bolnišnica, blaznica, kaznilnica za ženske, jetnišnica v »Grange-Laue", hiša za besne, šola za »višnjeve otroke", zopet kaznilnica in „workhouse" v Ballis-naloe z 2300 ubožci, za katerim ne sledi druzega nego pokopališče z odprtimi grobovi, katere sleheren dan napolni črni, mrtvaški voz. Tu ni duhovnika, ni spomenika, ne križa. Pogrebci čakajo z lopatami in ko krsta zdrsne v globino, vržejo na-njo malo apna, zaspljo jamo do vrha ter poteptajo zemljo. A mrtvi so srečni, oni ne trpe, ne čutijo vsega tega več. Živečim se godi huje; jesti dobe toliko, da ne pomro gladu; prostost jim je vzeta, ravno tako tolažila svete vere; ločeni so od starišev, otrok, sorodnikov. Vsakdo ravna ž njimi z zaničevanjem, nečloveško trdo. V workhouse-u v Ballisnaloe se je vzbudila, kakor smo čuli, Zalika po tri- ali štiridnevnem spanju, v sobi, ki je bila prenapolnjena z bolniki. Zrak tu notri je bil neznosen. Vajena je bila trpljenja, a mislila je na Mihala iu Anico, jokala je ves teden skoro noč in dan. Vendar se jej je jelo zdravje povračati in mlada Irka je molila sleherni dan za zdravje, le iz hrepenenja, da bi videla otroka. Sama je bila prosila za katoliškega duhovna, a odgovorili so jej, da jej ni sile! Spomnila se je »leva glengariffskega" in sklenila mu pisati, brž, ko jej bo mogoče. Necega dne, ko je ravno mislila zopet na to, kako bi dobila pisalnega orodja — kajti to ni bila malenkost za beračico — vstopi v sobo neznana gospa in za njo zdravnik. Iz druge sobe prihiti strežnica. »Oh," vzdihnila je gospa in tiščala si pod nos rutico. »Prosim, pojte z menoj!" odgovori strežnica ter ju odvede v svojo sobo, ki je bila krasno opravljena. »Ali nimate tu bolnice po imenu Zalika Joyce ?" »Moj Bog, gospa, mogoče je — a ne vem; vsak dan jih toliko pride in odide, da jih ne morem vseh poznati; pogledala bom v zapisnik. Prosim še, oprostite, da vas vprašam po imenu?" »Gospa Marder, gospod doktor Hammel," odgovori gospa. Brezdvojbeno sta bili imeni v workhouse-u dobro znani, kajti strežnica se jima je tako globoko priklonila, kolikor le ji je dopuščala njena rejenost. Zalika ni niti slutila, da se o njej govori; bila je tedaj vsa osupla, ko strežnica pristopi k njenei postelji, ter jo vpraša po imenu — in ako ima čedno obleko?" »Tu je vsa moja obleka," odgovori Irka. »Hm, ta je nespodobna—a bomo videli. Oble-cite se hitro in sledite mi!" Ali ko pride tja, kjer se določujejo davki in delajo postave, potem se prepriča, da jeden sam poslanec ne more dosti ali večkrat ni&rtar ne doseči, če tddi ima najboljšo voljo. Našteti Vam hočem samo troške, katere potrebuje dežela, da pokrije in plača 8*®je najnujnejše potrebe. Tako je treba plačati za deželni zbor na leto nad 14 000 gld. V tem so všteti troški za pisarje, strežaje, kurjavo, svečavo, papir itd. Deželni odbor, pri katerem je mnogo uradnikov in slulatr-nikov, potrebuje za letos nad 51.000 gld. Dežela ima svoja posestva, od katerih plača na leto nad 2500 gld. davkov in priklad, vzdrževanje deželnih poslopij stoji nad 1600 gld. Deželni zbor je za letos dovolil za vodne zgradbe in poprave 15 000 gld , za pokončavanje škodljivih živalij 300 gld., c. kr. kmetijski družbi redne podpore 1050 gld. Kakor Vam znano, delajo vode, n. pr. Sava, Bistrica na Gorenjskem itd,, posestnikom mnogo škode. Take hudournike in vode je treba vravnati in zagraditi, da ne trgajo rodovitne zemlje. Deželni odbor je najel tudi nekega g. Puticka, da na Krasu, v Suhi in Beli Krajini preišče svet, kje bi se dobila pitna voda za ljudi in živino. In ker občine same ne morejo zmoči velikih troškov, mora skupna dežela pomagati. Dalje je za letos deželni zbor dovolil za po-vzdigo kmetijstva 2000 gld., za govedorejo 4000 gld., za nasade z ameriškimi trtami 1500 gld., za nakup bakrenega vitrijola 3000 gld., za agrarske operaeije 12.000 gld., za pogozdovanje Krasa 500 gld., torej za deželno-kulturne namene in vodne zgradbe blizu 40.000 gld. Za žandarmerijo plača dežela letos 14.000 gfd., za odgonstvo in odgonske spremljevalce blizu 12.000 gld., za cepljenje koa d« 5000 gld., za okrožne zdravnika nad 3000 gld. itd. Vsi ti troški pa so primeroma nizki, če pomislimo, koliko mora dežela plačevati za dobro-d e 1 n e d> p r a v e , to je, z* ljudr v bolnišnicah, blaznicah, porodnišnici in najdenišnici. Ti troški znašajo za letos nad 109.000 gld. Kakor veste, je sedaj v Ljubljani deželna bolnišnica, kamor dohajajo bolniki iz cele dežele, seveda največ iz tistih krajev, odkoder najlaglje in najzložneje pridejo v Ljubljano. Za letos je proračnnjena potrebščina deželne bolnišnice na 62 894 gld.; ker pa je pokritje proračunjeno na 12.782 gld., bode morala dežela dodati 50.112 gld. Prav krvav pa je denar, katerega mora dežela na leto plačevati za bolnike v tujih bolnišnicah. Ljudje gredo iz dežele na vse strani, obole in gredo v bolnišnice, mnogi seveda iz lastne krivde, lenobe itd. Tako je dežela leta 1889 plačala za kranjske bolnike v tujih bolnišnicah 69.851 gld. (Klici: To je strašno!), in sicer v Trstu 17.427 gld., y Zagrebu 13.798 gld., v Brežicah 4567 gld., v Celovcu 2242 gld., na Dunaju 1822 gld., v Koprivnici na Hrvatskem 1697 gld., v Oseku 1608 gld., v Celju 1212 gld. itd. to leto je bilo v 138 tujih bolnišnicah 3294 Kranjcev. Zato je nespametno in — naravnost rečem, — hudobno, da se marsikateri vla-čugar, ki noče delati, naredi bolnega in gre v kako bolnišnico na troške dežele. Lepo je in prav, da skr- Vkljub vsej svojej slabosti ubogala je Zalika; komaj da je dospela v sobo. »Sledite, ljuba moja 1" povabi jo gospa, „vidi se vam, da ste zelo slaba." Zalika pogleda krasni naslonjač od zelenega bayra — in potem svojo obleko in plaho obstoji. „Sedite!" ponavlja gospa. „Tu je stol, sem sedite!" zagodrnja strežnica, ki se je bala, da bi beračica ne sela v krasni njen naslonjač. Zalika sede. „Ali je upati, da bi mogla potovati?" vpraša gospa doktorja. „Nikakega zadržka ne vidim," odvrne ta. „Potovati, kam?" vpraša osupla Irka. „V Killamy, ljuba moja, za varuhinjo malim otrokom v nekej rodbini, kojo je nesreča zadela." Tujka si briše oči in nadaljuje: „Izvrstna rodbina s tremi prijaznimi otroki: malo deklico in dvema dečkoma; največji še nima devet let. Ubožci so izgubili mater; s temi in njih babico boste bivali na deželi. Vsi so dobri iu nadejam se, da službo vsprej-mete ?" nAli bi smela bratca in sestrico seboj vzeti?" „To je nemogoče!" zakliče strežnica. (Dalje Bledi.! bimo za revne bolnike, ker ne smemo in ne moremo postiti, da bi umirali pod kapom, ali marsikdo greii na račun krščanskega usmiljenja. Dalje iniamo deželni blaznici, ki stojita na leto nad 40.000 gld., najdenišnica nad 2800 gld., porodnišnica nad 2000 gld. Jedina prisilna delavnica, kamor naj bi poslali marsikaterega postopača in pretepalca, se sko.o sama vzdržuje. V prisilni delavnici morajo namreč lennhi delati; pošiljajo jih vravoavat vod« na Koroško/ Gorenjsko; v Ljubljani morajo po zimi sneg odvažati, potem tudi domd v hiši izvršujejo razna obrtna dela. Sicer so za letos troški prisilne delavnice pro-računjeni na 88.271 gld., toda dohodki so še za 415 gld. višji. V naši prisilni delavnici pa so večinoma prisiljenci iz drnzih dežel, za katere pa dežela dobiva po 45 kr. na dan od osebe. Tako je bilo leta 1889 tujih prisiljencev 456, domači pa 104. Ogromni pa so že troški, katere naša dežela plačuje za pouk in omiko, akoravno so plače primeroma nizke. Tako je za letos proračunjeno: Za muzej v Ljubljani 5351 gld., za realko polovica troškov 2798 gld., za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem Mestu 4318 gld., za obrtne šole in obrtni pouk 8796 gld.. za Ijndske šole 310.446 gld. Ker pa je zaklada za Ijndske šole proračunjena na 23.244 gld., znaša j primanjkljaj 287.202 gld., ki se mora pokriti iz deželnih dohodkov. (Dalje slčdi.) Vnanje držav«. Francija. Monarhisti v Franciji tgobljajo upanje, da bi se obnotfl« monarhija. Grof Pariški in princ Viktor Napoledn nesta prava mol«, da bi naredila konec republiki Zaradi tega pa katoliški možje premišljajo, ali bi ne bilo bolje, dat ee osnuje velika katoliška republikanska stranka. Prevrat se počasi vrši. Te dni se Je senator BufiTet, ki je bil jeden največjih nasprotnikov republike, izrekel zanjo pri banketn kmetijskega društva v Mirecourtu in napil predsedniku Carnotn. Govori se cel6, da se princ Napoleon hoče slovesno odreči vsem pravicam do prestola in preseliti se v Pariz. Italija. V Messini se je osnovala pod predsedstvom vojvode San Stefano zadruga z namenom, da veliko in malo lastnino varuje pred preganjanjem davčnih oblastev. Nova zadruga bode posebno delala proti uvedenju vsakega novega davka. Nova zadruga bode gotovo hitro imela mnogo pristašev in bode zlasti ob volitvah opoziciji dobro sredstvo proti vladi. JKitaj. Kitajska vlada je naznanila, da je pripravljena plačati odškodnino Evropcem, katerim so uničili vse premoženje ob poslednjih neredih. Štiri rovarje so že obsodili, 21 pa izgnali. Pet manda-rinov se bode moralo zagovarjati, ker so pospeševali nemire. Kaznovali jih bodo ostro. Preiskave so dognale, da tajne družbe hujskajo ljudi. Pri teh tajnih družbah pa neso le Kitajci, temveč tudi Ev-ropci. Pri angleškem carinskem uradniku so našli več orožja in dinamita, namenjenega tajnim dru-j štvom. Preiskava je že dognala, da sta v zvezi tudi dva druga Angleža in šest Kitajcev. Kitajska vlada se nadeja, da bodo te odločne njene naredbe za-dobile jej zopet zaupanje evropskih drž«v. Politični preg-led. V Ljubljani, 30. septembra. Notranje dežele. Rusinska cerkvena sinoda zboruje sedaj v Lvovu. Ker je zborovanje tajno, nič gotovega ne izvemo. Liberalna „Gazeta Narodova" ve povedati, da se je sinoda izrekla proti uvedenju celibata ru- j sinsko katoliške duhovščine in se je pri tem nagla- i šalo, da bi se celibat sploh odpravil, ker pospešuje ' verski indiferentizem. Poslednje se nam pač ne zdi verojetno. Zborovalci so bili gotovo toliko razsodni, da se neso mešali v zadeve, rimskih katolikov. Da bi bila verska indiferentnost pri rimskih katolikih večja, nego pri druzih, pa pač tudi ni resnično. Zatorej mislimo, da si je vso stvar izmislil poljski liberalni list, ki bi rad kake zdražbe napravil. Veliki Dunaj. Dunajski mestni zbor je v veliki zadregi. Manjka mu denarja. Liberalci so mislili, da razširjenje Dunaja ne bode ničesar stalo, da bode, vse lepo plačala država. V tem zmislu govorili so ob volitvah in zmagali. Sedaj je pa mestni zastop izvedel, da bode moral plačati tretjino za mestno železnico, donavski kanal in pa vravnavo Dunajšice. Tretjino plača država, tretjino dežela. Listi Da vso moč kričiš in zahtevajo od vlade, da še jedno tretjino navali na državo. To bi pa težko šk>, ko bi vlada tudi dobro voljo imela. Državni zbor ne bode hotel toliko privoliti. Če bode pa mesto morata donašati za omenjena dela, bode pač treba naložiti nove priklade. S tem pa volilci ne bodo zadovoljni in spoznali bodo, da so zjedinjeni kristi-jani prav imeli, trdeč, da bode povekšanje Dunaja mestu in predmestjem naiožilo le nova bremena. Mladočeški shod. Shod mladočeških zaupnikov bil je te dni v Pragi. Udeležili so se ga skoro vsi mladočeški deželni in državni poslanci in več zaupnikov z dežele. Posvetovali so se ob organizaciji stranke. Sklepi so še tajni. Le to je gotovo, da neso sklenili, poslati deputacije k cesarju s prošnjo, da bi se dal kronati za kralja češkega. Menda so se že poprej prepričali, da bi deputacija ničesa na opravila. Levičarji. Dva odločna levičarska voditelja, baron Chlumecky in dr. Weeber, sta v nedeljo v Novem Tičinu govorila o političnem položaju. Prvi je hotel zbrano občinstvo prepričati, da narodni boj v Avstriji ni boj za narodne pravice, temveč le boj proti ustavi. Chlumeckj je zatrjeval, da se je položaj za Nemce zboljšal. Vlada jih ne sili v opozicijo, sami pa tudi v opozicijo ne marajo iti. Potem je pa izrekel gorečo željo levičarjev, da se osnuje stalna večina, ker brez trdne večine ne gre. Govor njegov se je sukal prav v tem kolobarju, kakor Ple-nerjev. Kakor Plenerju, videlo se je tudi Chlumec-kemu, da že težko čaka, da bi zas41 kak ministerski portfelj; ali vendar v opozicijo ne pojde, ko bi tudi moral še malo časa počakati, kajti opozicijski kruh se mu zdi grenek. Gorenja Avstrija. Lienbacherjevi pristaši in narodni liberalci so se na Gorenjem Avstrijskem sporazumeli in osnovali nekako kristijansko socijalno društvo. To društvo bode delovalo proti liberalcem, pa tudi proti konservativcem. Poslednje je verojetno že iz tega, ker so nemški nacijonalci zraven. Novo j društvo bode delalo torej le zdražbe mej konser- j vativci. Nadejamo se pa, da društvo ne bode imelo j | posebnih uspehov. Prebivalstvo bode pač kmalu j ! spoznalo, da se pod kristijanskim plaščem skrivajo i i vse drugi nameni. Izvirni dopisi. Iz Rima, 27. septembra. Včeraj ob polu šestih dospelo je v družbi italijanskih romarjev v večno mesto tudi kakih 70 Avstrijcev. Na kolodvoru sprejel jih je načelnik tukajšnjega romarskega odbora msgr. dr. Nagel, rektor zavoda „del' Anima" z dvema odbornikoma. Nastanili so se večinoma v „Animi", „Campo Santo" in pri nunab. Iz tiskanega programa, ki se je takoj razdelil med došle, posnamem, da bodo romarji v torek pri sv. Petru navzoči pri sv. maši, katero bodo darovali sv. oče, da bodo potem v četrtek sprejeti v avdijenci z onimi mladeniči, ki so prišli od vseh krajev sveta počastit j sv. Alojzija ob tristoletnici. Vravnano je tako, da. se bodo tudi Avstrijci mogli udeležiti vseh sloves-! nostij v cerkvi sv. Ignacija, obiskati sedem pogla-i vitnih cerkva in si ogledati znamenitosti mesta. Prihodnji petek se slavnosti končajo s slovesno zahvalno pesmijo na grobu sv. Alojzija. Naše mesto se je zadnje dni kaj oživelo. Od j vseh strani prihajajo romarji. Spanjoli so nas že zapustili, Francozi še vedno dohajajo in odhajajo. Kaj spodbudne slovesnosti imajo osobito v cerkvi sv. Petra. Danes sem bil sam pričujoč pri sv. maši, katere se je udeležil jeden romarski vlak francoski. Peli so sami jednoglasno brez orgelj, kar se je v cerkvi šentpeterski kaj lepo razlegalo. Prinesli so seboj tudi mnogo zastav in zastavic raznih delavskih društev, okrog katerih se zbirajo. — Mladeniči iz raznih krajev so že došli. Videl sem jih danes dopoldne kakih trideset, ki so ponosno korakali v cerkev sv. Petra v narodni noši s „tezi" na glavi. To so dijaki iz Soluna in okolice. Vsa razna katoliška društva iz Nemčije so poslala svoje zastopnike. Tako obeta biti avdijenca v četrtek pri sv. očetu posebno zanimiva. Tudi konservativno plemstvo iz Avstrije in Nemčije poslalo je svoje nadepolne zastopnike te dni v večno mesto. Med romarji berem tudi imena: princa Lichtensteina, princa Li>wen-steina itd. Ravno ko to pišem, došlo je naznanilo, da hočejo sv. oče sprejeti jutri ob poldne v cerkvi sv. Petra vse tu navzoče romarje razven italijanskih, ki pridejo na vrsto v petek. Nastavili se bodo po narodnostnih v alfabetičnem redu. Avstrijci pridejo tedaj prvi na vrsto. Romarji so tega silno veseli, ker jim bo tako mogoče sv. očeta trikrat videti. S Slovenskega so sem došli le trije romarji: č. g. leški župnik Tavčar, jeden koroški in jeden beneški Slovenec. Več v prihodnjem dopisu. Z Vojskega, 24. septembra. V prelepem, nepozabnem spominu ostal bo prebivalcem naših goril deseti dan tek. meseca, ko smo se zbrali okolu pre-vzvišeuega gospoda knezoškofa svojega, došlega imenovanega dn6 sem gori delit zakrament sv. birme. Da, redko čast, redko veselje imeli smo Vojskarji ta dan! Prvi knezoškof ljubljanski, ki so obiskali naše višave, dne 9. avgusta 1826, tedaj pred 65 leti, — bili so premil. gosp. Anton Alojzij Wolf. Ogledali so tukajšnjo cerkev in nje opravo, a svete birnra tedaj niso tu dtolili. Pač pa so istega dne IfrŠčevaliv naši cerkvici1 ter dotični krst s svojim lastnoročnim podpisom vpisali v tukajšnjo krstno knjigo, kar se mi zdi vredno omeniti in česar se še sedaj spominjajo tukajšnji stari ljudje. Odkar pa je tukajšnja fara postala samostojna, prigli so na naše hribe prvi sv. birmo delit premil. gosp. knezoškof dr. Jan. Krizost. Pogačar dne 21. junija 1877, in letos naš prevzvišeni sedanji ljubljanski vladika in so tedaj drugi, oziroma tretji knezoškof ljubljanski, ki so na svojem apostolskem potovanju ob-iskali1 tudi našo najvišje (1090 mi) ležečo faro m Kranjskem. Splošna želja, tudi mnogokrat izrečena, odkar smo zvedeli, da se bo sv. birma delila letos tudi pri nas na Vojskena, bila je ta: Da bi 1& takrat bila lepo vremeP In bil je res lep, krasen dan 10. t. m., kakoršuib nismo letos talaj mnogo imeli. Okolu pol devete ure dopoldne imenovanega dn6 došli so prevzvišeni v spremstvu prečast. gosp. d«kana, gosp. kateheta in gg. bego-slb-vcev iz Idrija-med pritrkavanjem in streljanjem ter birmancete in dragim v obilnem številu zbranim faranom podelili blagoslov. Od župnijske hiše do cerkve, okola nje in na bližnjih holmcih postavljeno je bito mnogo nJkjev z zastavami: cerkvenimi, cesarskimi in tro» bolnicami, dva slavoloka in čveterimu slavnost na,- " i j • ' ' • « • . • ,5® . , . , znan u j očimi napisi. Po kratkem oddihljaju gredo prevzvišeni v slovesnem sprevodu v našo cerkvico^ ki je pa tudi bila nadičena kakor nevesta, pričakujoča ženina svojega. Naj. kar ta v čast in spodbudo tukajšnjim fa-rarom vpletem, kar se je tekom leta storilo za domačo cerkev in kar naj bo ob enem tudi odgovor nekemu, sicer poznatemu obrekovalcu (da ni naš faran, ni treba še-le zatrjevati), ki' je lansko leto, tedaj prezgodaj in prav po nepotrebnem »brusiE* strapeni jezik svoj. Pri izpraševanju za velikonočno spoved nabirali so se namreč že par let prostovoljni doneski za nova dva stranska altarja, ker preišuja res nista bila več vredna, da bi še stala v cerkvi. Naši mladenči pa so prav iz prostovoljnega nagiba sklenili, da sami zlože za nov svetilnik (luster), češ, stari, že tako slab in reven, se bo še slabeje »podal* nasproti novima altarjema. Po nasvčtu zgodaj umrlega č. g. B. Egger-ja naročili smo po vzorcu nov steklen svetilnik z 18 svečami pri tovarni A. T. Prenzel na Češkem. Posredoval pri nakupu in tudi sostavil ga je brezplačno gosp. Valentin Lapajne, trgovec v Idriji, na čegar dandanes redkej nesebičnosti se tudi garko zahvalujemo. Naš novi BVetiInilc je v resnici lep, lične, nove oblike in vsakemu, kdor ga je videl, je bil všeč razven našim sosedom Trebušarjem; tem pa samo zato ne, ker ni ,pisan" 1 Videč »fantovski" dar za domačo cerkev, tudi dekleta niso hotela zaostati. Ker za veliki altar ni bito lepega prta, zložila so naša detfeta tudi prostovoljno za nov prt (»antipendium"), kateri se je naročil pri tovarni za cerkveno opravo, Jožefu Deillerju ha Dunaju. Nova stranska altarja, napravljena iz omenjenih prostovoljnih doneskov, postavljena sta bila pred kratkim in v lepem soglasju z velikim altarjem, prav lepo dičita cerkvico našo. Izdelal — bolj v romanskem slogu — in postavil po primerno nizki ceni ju je podobar g. Matevž Dežela iz Idrije, ki je 1. 1887 prenovil tudi naš veliki altar, in katerega o tej priliki kot v vsakem oziru vestnega delavca •cerkvenim predstojništvom z dobro vestjo priporočamo. Hvaležno omeniti mi je tukaj tudi lepega daru za našo cerkev o priliki letošnje sv. birme iz rok po imenu in duhu plemenitega gospoda iz Ljubljane: krasne mašne knjige, vezane v rudeče usnje in zlato obrezo. Naj preblagemu gospodu, kakor vsem dobrotnikom naše farne cerkve, plačnik in povračevalec bode ljubi Bog in uaš farni in vse cerkve zaščitnik sv. Jožef! Vrnimo se sedaj zopet k našej slavnosti. Ko vstopijo prevzvišeni v cerkev, zapoje naš vrlo iz-vežbani pevski zbor: „Eee» sacerdos magnus", ter se je tudi med tiho sv. mašo odlikoval z izbornim petjem. Iz prijaznosti sodelovala sta pri petju tudi dva častno znana čč. gg. pevca-mojstra iz goriške nadškofije. Po sv. maši pa stopijo prevzvišeni na lečo ter v gladki iu poljudni domači besedi v obširnem govoru opisujejo življenje farnega patrona sv. Jožefa, ljubeznjivo opominjajoč in spodbudajoč — kot skrbni oče — zveste poslušalce, kako naj po vzgledu svo- jega farnega zaščitnika vravnajo življenje svoje, od-gojujejo deco svojo itd. Da bi beseda višjega pastirja, govorjena iz srca, tudi našla pot v srce vernim poslušalcem ter rodila obilen sad! Vršilo se je potem še izpraševanje birmancev in po končanem izpraševanju prejelo je 112 otrok zakrament Sv. birme. Po opravljenih molitvah za verne mrtve in po končanem sprevodu okolu cerkve, ogledali so prevzvišeni tudi še našo eerkev in nje opravo in: s tem je bila tudi končana prelepa in za nas redka cerkvena slovesnost. Po obedu pa so na veliko našo radost prevzvišeni knezoškof, spremljani od čč. gg. duhovnikov in bogoslovcev, ob tej priliki tukaj zbranih, obiskali naš 1129 metrov visoki »Škol" (pač je težko kdaj kak dostojanstvenik stal na njegovem vrhu) ter si dopustili razkazovati našo faro vojskarsko in obširno okolico. Prišedši s Skola nazaj, so se prevzvišeni le malo časa še mudili med nami. Se enkrat so obiskali cerkvico našo, še enkrat nam podelili blagoslov, potem — okolu pol pete ure popoldne — so se odpeljali s svojim spremstvom nazaj proti Idriji. Spremljale pa so jih tudi srčne želje naše: Naj nam jih tako čvrste in zdrave ljubi Bog še mnogo, mnogo let ohrani! Višave naše nimajo cvetic; še te, ki so jih gojile* zatrl je pozni čas. Nismo tedaj mogli, kakor drugod, prevzvišenemu plesti vencev, ne viti šopkov, ne jih stlati na pot kamenito. A v srcih naših ži-jeta čvrsto in krepko cvetici neusahljivi, kojih tudi naše zime in zameti ne zatio. In ti cvetici poklanjamo prevzvišenemu in ljubljenemu svojemu nad-pastirju v spomin iu v slovo. Ime jima je: Ljubezen zvesta in udanost verna. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. septembra. (Imendan presvetlega, cesarja.) Mestni šolski svčt je odredil, da bodi letos 3. dan meseca o-ktobra na vseh ljudskih šolah ljubljanskih prost pouka in da se ta dan slovesno praznuje godi Njega Veličanstva presvetlega' cesarja,, ker bi ua pravi dan. godu,, namreč v. nedeljo, mladina, ki hodi v ljudske šole, nikjer ne mogla imeti slovesnih cerkvenih opravil. (Obrtni gtnkevui šoli x LjaMjani) Na tukajšnji e. kr. strokovni šoli za lesno industrijo je prirasel letos četrti in zataji letnik. Zavod j» zelo dobro obiskan in ima celo več učencev, kakor je določeno »a normalne razmere. V prvem letniku je vpisanih 18, v drugem 14, v tretjem 11 in v četrtem 9 učencev; vseh skupaj je torej 52. Prvi letnik je- nekak pripravljalni kurs, v drugih letnikih pa se ločijo učenci po svojih obrtih. Tako je mizarjev 17, rezbarjev 18 in \ strugarji. Poleg leh obiskujejo šolo še trije izvanredui učenci ali hospi-tantje. — Na šoli za umetno vezenje in šivanje čipek je vstopilo 36 rednih in 10 izvanrednih učenk. Letos namerava vodstvo otvoriti poseben oddelek, v katerem bodo bivše učenke izdelovale naročila pod nadzorstvom učnih močij in z uporabo učnih sredstev, katere ima zavod na razpolaganje. Krščanski nauk in nedeljske pridige bode imel na ženskem oddelka č. g. Janez Oblak, kapelan pri sv. Jakobu; na moškem oddelku je katehet č; g. župnik Anton Zlo g ar. Vseh učnih močij na obeh zavodih je 11, med temi 2 učiteljici. (Iz kranjskega politiškega okraja) se nam piše: „V 220. številki od minolega ponedeljka ste objavili čudno vest, da je c. kr. okr. glavarstvo v Kranju naročilo žandarmerijskim načelništvom, naj poizvedujejo med ljudstvom, kdo izmed Slovencev se je udeležil zadnjega skupnega izleta v Zagreb, in imena dotičnih naznanijo glavarstvu. Sami ste dostavili, da se vam ta vest zdi neresnična. Zagotoviti vas morem, da je v istini popolnem n e-' osnovana." — Dostavek vredništva: Prav hvaležni smo za to pojasnilo in radi prekličemo ono vest, ker nikdar in nikomur nočemo delati krivice z neresničnimi poročili. Ker pa dotičuega našega dopisnika resnicoljubnost dobro poznamo, mislimo, da ga je kdo po domače »uafarbal". (€. g. Fran Pern^,) prefekt v Alojzijevišču, je kot izprašani kandidat verouka za vso gimnazijo 29. septembra nastopil službo začasnega suplenta ter poučuje krščanski nauk v obeh petih in obeh osmih razredih stare gimnazije. (Poročil) se je danes v tukajšnji uršulinski cerkvi c. in kr. stotnik deželnega strelskega bataljona tirolskega (Pusterthal št. VI.) gosp. Evgen Konschegg z gospico Kico Schilh a w s k y pl. Bahnbrilck, hčerko tukajšnjega c. in kr. generalnega majorja gosp. Josipa viteza Schilbaw-skega pl. Bahnbrfick. Sinoči je pod oknom neveste igrala vsa vojaška godba. (Iz Gradca) se nam poroča, da je prelat Janez Karlon za srčnim razširjenjem prav nevarno zbolel in bil v nedeljo previden s sv. zakramenti. Upanja ni, da bi okreval. (Iz Hrenovic) se nam poroča: Kupčija s Češp-ljami je obetala sprva jako dobro. Kupci so nastavili ceno na 2 gld. 50 kr. za stari cent, a padla je hitro, ker je nekda tudi suhim češpljam padla cena. Od nas vozijo češplje v Gorico; tam jih lupijo,, žvepljajo in na solncu sušri. Kvintal tako posušenih češpelj stane letos okoli 40 gld. Včasih so cene mnogo višje. (Imenovanje.) C kr. deželni predsednik je imenoval g. Valentina Marušiča konceptnim prakti-kantom na Kranjskem. (V Gorico) se je v ponedeljek pripeljat trgovski minister Bacquehem v spremstvu ministerijalnega svetovalca pl. Korberja. Sel je takoj v razstavo, kjer je ostal dve uri. Opoldne je bil ua obedu pri grofu j Ooroniniju v St. Petru, zvečer se je vrnil na Danaj. (Nove orgije za tukajšnjo nršnlin«k» eeriev,) 56. delo Fr. Goršič-evo, se zdaj pridno stavijo*. Pri-državši si nataučneji popis tega dela domačega uma in dlana za čas dovršitve, omenimo danes le toliko, da imajo orgije 30 poječih spremenov na treh manualih in pedalu; k temu še 4 manualne in pe-dalne vezi, 5 zbiralnikov in takozvani »Roll-sehvveller". Stavljene so po sistemi na stožke, deloma z uporabo pneumatike. Izmed napredkov lepo razevitajočega se novejšega orgljarstva uporabilo se je pri njih : mehovje na vreteno, sapa trojne ojstrosti, zboljSani spremeni z jezički itd. — Lepo omaro je izdelal g. J. Vurnik v Radovljici. — Stroški za to mojstersko delo so res veliki in samostan uršulinski jih ne bode zmogel brez dobrotljivih Brc. Priporočamo torej zadevo velikodušnosti Slovencev. (Izpiti za učiteljsko usposobljen je) na ljudskih in meščanskih šolah vršili se bodo pred dotično iz-praševalno komisijo dne 9. novembra in nastopne dni. Kandidati in kandidatinje, ki nameravaja delati izpit, morajo dotične prošnje vposlati do 25. oktobra c. kr. izpraševalni komisiji za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani. (Podržavljene jnžne železnice.) Kakor poroča »Fremdenblatt", bode južna železnica prej podržavljena, kakor se sploh misli. Sicer bodo večje težave, kakor pri severni železnici, ker ima južna železnica svoje črte tudi na Ogerskem, pa državna upravs želi podržavtjenje, kateremu se tudi merodavni krogi južne železnice ne upirajo. (Nesreče.) Dnč 26. t. m. je v Leskovcu pri Krškem pogorela hiša Fr. Zorka in neki otrok, ki je bil brez varstva v hiši. — V Kamniku je te dni sedemletni pastir Fr. Jagodic na paši zaŽgal dina-mitno patrono, ki se je razletela in pastirja močno ranila na desui roki. — V Iški Vasi so v nedeljo domači mladeniči metali kamenje v hišna vrata krčmarja in župana Jos. Žagarja. Ta vzame nabasano puško, da bi odpodil razsajalce. čez nekaj časa se vrnejo štirje, zgrabijo gospodarja in mo hočejo vzeti puško. Ta se sproži in več svinčenih zrn pade Janezu Žagarju v desno roko, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. (»Slovenci in Čehi so izključeni!") V časopisu »Allgem. Postmeister-Zeitung", glasilu c. kr. poštarjev, smo čitali v štev. 18 z dn4 15. t. m. čudno objavo, in sicer se ondi razpisuje natečaj poštnega in brzojavnega odpravitelja v Spielfeldu na Štajerskem z izrecnim dostavkom: »da so Slovenci in Čehi izključeni!" In objavljenje takega razžaljivega natečaja se strinja z dostojnostjo lista, ki ima med svojimi naročniki Slovence in gotovo i mnogo Čehov, a na čelu svojem ponosno geslo: »Za pravo in resnico v čast stanu !" (Pri občinski volitvi) v St. Jerneju na Dolenjskem je bil za župana izvoljen g. Josip Polanec, za svetovalce gg.: Josip Zagorec, Martin Metelko, J. Krhin, Josip Bučar, Franc Bambič in Ignacij "VVutscher. (Vladni izkaz o živinski kugi na Kranjskem) od dne 18. do 27. septembra nam pove, da bolezen v gobcih in na parkljih razsaja še po 11 politiških okrajih, in sicer 54 občinah, 94 vaseh in 416 kmetijah. Bolnih je 1295 govejih živinčet, 51 ovac, dve kozi in 108 prašičev. (Pražke izložbe) glavna dobitka sta 100.000 goldinarjev in 50.000 gld. Žrebanje že 15. oktobra. Telegrami. Praga, 29. septembra. Cesar je popoldne ogledal Albrehtovo vojašnico, cerkev sv. Venceslaja in nemško učiteljišče. S Srai-hova je šel cesar v muzej, kjer je nagovoril več oseb. Dalje se je peljal v kraljeve Vino-hrade, kjer ga je župan pozdravil češki. Tu je cesar ogledal novo šolsko poslopje in šel v cerkev, kjer je pred altarjem kleče opravil molitev. Od tod je šel cesar na Teplov trg, kjer so ga čakala vsa nemška društva. Tu si je ogledal zidanje nove cerkve. Ob 6. uri je bil dvorni obed. Ob 8. uri so mu vsa češka in nemška društva iz Prage in okolice priredila sijajno ovacijo z bakljado in serenado. Cesar je z namestnikom stopil na balkon, češka društva so najprvo zapela češki zbor, nato nemška Šchubertovo „Noč" in cesarsko pesem, katero je navdušeno pelo na tisoče in tisoče ljudstva. Cesar je izrazil svoje popolno priznanje in rekel županu Solcu: „Zelo me veseli, da so društva obeh narodnostij tukaj skupno sodelovala." Praga, 30. septembra. K včerajšnji soareji pri grofu Waldsteinu, katere so se vdeležili zastopniki plemstva, zdravstva, vednosti, umetnosti, politike, mej njimi Rieger, Zeithammer, Schmeykal, Plener, Mattuš, je prišel cesar ob 1/29. uri v dvorano z gro-finjo in je odlikoval z daljšim nagovorom več oseb, mej njimi Plenerja in Zeithammra; ostal je do V210. ure. Danes je cesar naj-milostljiveje vsprejel deputacijo praškega mesta pod vodstvom županovim, ki je izročila prošnjo za Najvišjo podporo raznih mestnih koristij, tako vravnave Veltave in poprave Karlovega mostu. Cesar jih je zagotovil svoje naklonjenosti do Prage in izrazil posebno zadovoljnost vsled dokazov dinastiškega mišljenja. Zjutraj ob 7. uri je cesar poldrugo uro ogledaval kadetsko šolo in bil navzoč pri izpraševanju iz vseh predmetov iu pri vajah, priznal pravo vojaško vedenje in izrazil zadovoljnost deželnemu poveljniku, načelniku šole in učiteljem. Množica je cesarja pri povratku burno pozdravljala. Rim, 29. septembra. Danes je sv. oče v cerkvi sv. Petra daroval sv. mašo za domače in vnanje romarje; navzočih je bilo do 60.000 oseb. — Ministerski predsednik Rudini se je odpeljal v Monco, kjer bode ita'ijanski kralj vsprejel rumunskega. Pariz, 29. septembra. „Temps" piše obširno o cesarjevem potovanju na Češko in naglasa, da te slavnosti kažejo, kolik vpliv ima vladarjeva oseba za spravo med avstrijskimi narodi. Sf Piccoli ieva tinktura za želodec Star* je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- tgJS 3KJT" bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ZtJL~ kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona "Ž3K a&T steklenici 10 kr. (300—196) "jett Tujci. 28. septembra. Pri Maličn: pl. Exner, dvorni svetnik, s soprogo, in Sehiman, trgovec, z Dunaja. — Pasquali, potovalec, in Veltze, fin. višji nadzornik v pok., iz Gradca. — Lukič, c. kr. polkovnik, s soprogo, in Plomič, trgovec, iz Zagreba. — Smolič, trgovec, iz Nabrežine. — Peterca, župnik, iz Dubranoa. — Jamnic, poročnik, iz Beljaka. — Kastner, zasebnik, iz Vrati-slave. — Blumbach iz Inomosta. Pri Stonu: Haselsteintr, podobar; Meyer, uradnik; Singer, Pentlač, trgovca; Weieer in Appel, potovalca, z Dunaja. — Fischer, iz Budimpešte. — Verzenassi, potovalec, z Reke. — Pauluzza, gostiluičar, z Vidna. — Clementschitsch, inženerjeva soproga, iz Celovca. — Gallatia s hčerjo iz Planine. — Eder, štabnega nadzdravnika soproga, s hčerjo, iz Gradca. — Murgel, uradnikova soproga, z rodbino, iz Kranjske Gore. — Adela in Anton Muller, zasebnika, iz Ljubna. — Schwarz, potovalec, iz Prage. — Pihatsch s soprogo iz Beljaka. — Sonnenberg, trgovec, z Ogerskega. — Milave, trgovec, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru -. Gorišek, z rodbino, iz Maribora. — Šandar z rodbino iz Mitrovice. — Glovič iz Dubrovnika. Pri avstrijskem caru: Jerman, davkarjeva soproga, iz Idrije. — Valenčič, trgovec, iz Trnovega. — Troger iz Beljaka. — dr. Oblak iz Celja. Pri bavarskem dvoru: Vitez Jetmar, sod. pristav, iz Št. Pavla. — Schuh iz Toplic. — Peris, vinotržec, iz Jaške. — Jonsectovič b soprogo iz Trsta. TremenHko »porodilo. 1 Dan Cai Stanje V p t e r Vreme > 2 * £ s g opazovanja Krakom er& ▼ mm toplomera po Celziju 29 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 743 4 7414 741-0 92 174 10 6 brezv. sl. svzh. n megla jasno M 0'00 Srednja temperatura 12 1°, za 1'7" pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 30. septembra. Pšenica, hktl. Rež, Ječmon, „ Oves, „ Ajda. Proso, Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež. kgr. giT^ 12 29 23 60 20 39 30 67 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, . Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso. kgr. . Telečje „ , . Svinjsko „ , . Koštrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda. 4 □ mtr. „ mehka. . Nogovice in rokovice za otroke in gospode prodaja po nizkej ceni M. PODKRAJŠEK, («) Špitalske ulioe, L j ubljaua. Služba organista m cerkovnika se odda v Kresnicah. Več se izve pri župnijskem pred-stojništvu. (1386) 3-1 Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1382) dovoljujejo. (30-3) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrSe se točno 1 trajno in ceno. ■■■■■■■■v Obširni zgodovinski roman, zajčt iz kranjske povestnice. __(1359) 15 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (1363—7) zobozdravnik pri Hradcckega mostu I. nadstr. rO Uradne Zadnji mesec !| Velika loterija I Zadnji mesec! ^ praške razstave. I o r z a. Dne 30. septembra. Papirna renta o%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta b%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. 91 gld. 55 kr. Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... . . 57 . 91 „ 40 „ . 109 , 70 „ . 101 - 75 „ . 1009 . 282 „ 25 ., . 116 „ 90 .. „ 28 .. 5 ,, 56 „ » 47«/,. Dni 29. septembra. Ogerska zlata renta 103 gld. 95 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 50 4% državne srečko 1. 1854., 250 gld. . . 134 „ 50 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 146 . 50 Državne srečko 1. 1864., 100 gld.....181 „ 75 Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 97 „ — Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,% 100 „ 30 Kreditne srečke, 100 gld.......185 „ 25 St. Genois srečke, 40 gld.......60 „ — Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 25 „ Salmove srečke, 40 gld........59 ,. — .. VVindischgraezove srečke, 20 gld..........48 . 75 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 „ 25 , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2827 „ 30 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 „ 75 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 23 „ Laških lir 100 ....................45 „ 50 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila izvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 4'/j % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/„% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. goldinarjev se dobi že 1. oktobra '."•e Dunajske komunalne promese A 31,! g-lcl. In 50 lil-, kolek. Glavni dobitek 200.000 gl. Tišine promese k 2 gld. in 60 kr. kolek. — Glavni dobitek 100.000 gld. _ Obe vkupe le 6 goldinarjev. "»6