Največji sloreiuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoxematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List.slovenskihidelavcevv Ameriki. n»e largest Sloveman Daily m the United State«. Ittned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2870. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York, H. Y., nnder the Act of Congresr of March 3. 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2870. NO, 290, — STEV. 290.____NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 11, 1923. — TOREK, 11. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. ' " --!■■ ■ I I ■ I | _ POSVETOVANJE GLEDE POLE TA NA SEVERNI TEČAJ. i« NAJNOVEJŠA POROČILA IZ NEMČIJE Francoski ministrski predsednik Poincare se je pokazal v pravi luči. — Francozi, ki so bili svoječasno ujeti na Nemškem, so hoteli pomagati nemškim otrokom. — Nemško pivo je jamščina za posojila. — Stresmann skuša obnoviti konferenco vseh velesil, ki so podpisale versaillsko mirovno pogodbo. — Seviizija je na vsak način potrebna. Berlin, Xemcija, 10. decembra. — V bivši pruski go-podski zbornici se je vršil kongres za pome*"- nemškim brezposelnim in htradajcK-im. Kongresa se je udeležilo ogromno število zastopnikov. Pri tej priliki so pa prišla na dan izredno zanimiva de jst va. Tisoe francoskih vojakov, ki so bili tekom vojne ujeti v Ne mri ji, je hotelo povabiti za Božič v Pariz tisoč nemških sirot. Nemške sirote bi bile ves teden v Parizu. Omenjeni Francozi so izjavili, da bodo storili to za-tegadej, ker se hočejo oddolžiti za gostoljubnost, ki so jo uživali tekom svojega bivanja na Nemškem. Proti temu je odločno nastopil francoski ministrski predsednik Poincare. V zadnjem trenutku je izdal po-velje, da ne sme noben nemški otrok jjrestopiti francoske meje. Ko so zborovalci izvedeli za to nesramnost, so dvignili strahovit protest. Braunsberg, Vzhodna Prusija, 10. decembra. — Nemške občine se poslužujejo najrazličnejših metod, da pridejo do denarja. Važno jauisčino predstavlja pivo. Tukajšnja občiika je najela posojilo, za katero jamči lioOO galonami piva, ki so v skladišču tukajšnje pivovarne. Berlin, Nemčija, 10. decembra. — Stresemann je v kabinetni seji predlagal, naj se skliče konferenco zastopnikov vseh onih držav, ki so podpisale versaillsko mirovno pogodbo. Fdino na ta način bi bilo baje mogoče uravnati repa-racijsko vprašanje. Nemška vlada bo storila vse, kar je v njeni moči samo da bi odpravila težko breme, ki teži Porurje in Pore nje. Največ preglavic ji delajo tamošnji brezposelni. Vlada jih sicer {»odpira, toda ne dovolj. Revežem ne kaže drugega kot da se izroče na milost in nemilost francoskim okupacijskim oblastim. V takem i slučaju so pa za Nemčijo enkrat zavselej izgubljeni. I Berlin, Nemčija, 10. decembra. — Jutri .se bo serial v kolinski posvetovalnici prvi porenski parlament. Poslanci bodo debatirali o ustanovljenju avtonomne jm>renske države v okrilju nemških meja. Nova država naj bi obsegala Porenje in Porurje. Dva največja porenska magnata, Stinnes in Vogler, St 1 Člana tega parlamenta. Vsakdo ve, kakšni so njuni < ilji. Izmed številnih nalog, ki si jih je zadal parlament, je tudi odprava osemumega delavnika. Finančne zadeve bo upravljala nova banka, kateri na-čeluje Ilagen. ALI NAJ ŽENA POJASNI PRE02AK0N. TAJNOSTI? To jc ste rila nek« Mri, Marija Vet ter in sedaj t to j i pred sod. ni kom pole* svojega moža, ob-daoliena umora po prvem redu. Ali ne j prizna lena svoje ljube-zen*ke doživi;*je pred zakonom? Komaj izven otroike dobe je dale' možu, o katerem je domnevala, de jth ljubi, vse kar je imela, a; je prišla nato do prepričanja, da, hi je Izbrala napačnega, nakar «e, jf poročila z nekim drugim. Ko | je prialo nato dete. jo je pričeia! peci veet in priznala je vso svojemu možu. S tem pa ni olajaala^ svoje lastne vesti, pai pa obtežila * tem tudi duao avojega moža. Nato pa sta oba akupaj umorila onega drugega moškega,! vtaknila njegovo truplo v vrečo,! katero sta obdržala celo noč in i naslednji dan v svojem stanova I njn naložila nato truplo v avto-I mobil ter ga odvedla v Jamaica zaliv, kjer srta ga vrgla v vodo. Naslednjega dne so našli truplo ribiči. Marija Vetter, proti kateri s« je pričel pred najvišjim sodiščem Queens okraja proeee radi umora Lorenca £Starey-ja, bo , razodela porotnikom tragedijo, ki je sledila njenemu priznanju, da jo je Storey zapeljal. Marija Vetter je1 zelo lepa ženska, stara 24 let, do-1 čim je star njen mož 47 let. l>ete, j ki je v oskrbi starišev žene, ni še staro eno leto. Storey, ki je bil telegrafist, je stanoval pri stariših sedanje Mrs. Vetter v Glendale, dočim je stanoval Vetter nedaleč: od tam v Richmond Hillu. l>ne 14. maja se je oglasil Storey na domu družine Vetter ka-' mor je bil zvabljen soglasno z iz-| povedjo obtožene, ker je hotela prepričati svojega moža, da so i prenehali njeni intimni odnošaji ' s Storey-em še predno se je poro- ; čila. Vetter, ki se je »kril za vrait-; mi ter prisluškoval, ko sta se oba pozdravila, je pa kaj kmalu prišel na iipregled in med obema moški-j m a se je vnel prepir ki se j-® kon» j čal s smrtjo Storev-a. Glasi se, da ; je Storey zahteval od obtožene,' : naj obnovi z njim prejšnje intim- ! j ne odnošaje. ' j Obtožena se zagovarjata s silo-i branom. Mrs. Vetter je pripovedovala svojemu zagovorniku, da jo je Storey zasledoval po poroki & J svojimi pozornostmi, a državni pravdnik bo skuaal dokazati, da se je oglasil Storey le na direktno i povabilo. . t ) teJAKL NAROČAJTE SB HA SLOVENSKI PBEVniK W 4GLAS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Spomladi bodo poleteli ameriški zrakoplovci v vodilnem balouu "Shenaimoah" na severni tečaj. Pri tej priliki bodo skušali preiskati silno ozemlje, ki ^e nahaja severno oj Grenlandije. jZa načrt se posebno zanima ameriški mornariški tajnik Den by. Sredi na sliki ta rear-admiral W. Moffett, načelnik mornariškega zrakoplovneora oddelka ter ir orna risk" tajnik Denbv. OBDOLŽENI FARINA TRDOVRATNO MOLČI i _ ' Alibi domnevanega morilca dveh bančnih slov je baje omajan. Farina noče odgovarjati na stav- > ljena vprašanja. — GrozJno pismo. John Farina, ki je bil baje voditelj dveii banditov. ki sta dne 14. novembra napadla in ustrelila dva bančna sla v Broklynu; je postal danes molčeč v svoji celici* čeprav je izjavilo šest prič, tla lahko identificirajo kot enega med '.morilci in sedma priča je moeno I* omajala njegov alibi. • Farina, ki je bil aretiran v so-[ boto v Hobokenu, ravno ko je hotel odpotovati v Italijo, je zaprt j > v Hudson County jetnišnici v Jersey City. Mogoče ga bodo še danes prevedli v New York, V ponedeljek je koncentrirala j! policija vse svoje sile na izsledi-, 1 tev drugega morilca in $20,000, katere je dobil Farina kot svoj i ?I delež pri plenu. Policija je prepričana, da je . denar zakopan t nekje v Iloboke- j nu. Okrajni pravdnik Dood iz Kings okraja pričakuje, da bo še ,: danes nastopil pred veleporoto . i ter prosil za dvignenje obtožbe ^ | proti Farini. i Sest prič je identificiralo Fari-. no kot človeka, katerega so vide-x 1: leteti po stopnjicah nad ulične j j železniške postaje na 55. ces>ti in 5; New Utrecht Ave. po streljanju. — Videl sem ga, kako je potici! > revolver v žep svoje suknje. — je izpovedala neka priča. Sedma priča je rekla, da je vi-a dela Farino na neki ulici iztočne ^ strani ob času. ko trdi jetnik, da je b?l v Lafayette kopališču- Farina je trdil, da je njegova navzočnost v kopališču izključila j a možnost, da bi bil ob onem času j navzoč pri streljanju. I Uprava kopališča je sporočila. ^ . da ni mogrla najti nobenega vpi-sa, da bi bil Farina navzoč v ko-, i paliaču v noči od 13.—14. novem-' ber. Policija pravi, da trdijo Morri* j Diamond, njegov brat Joseph in ^ vsi drugi jetniki v tej zadevi, da g je bil Farina navzoč pri številnih h konferencah, na katerih se je raz- pravi ialo o tem bančnem ropu. a — Rekel sem Farini. naj ne od-0; govarja na vprašanja, — je rekel ! njegov zagovornik potem ko je ; ugotovil, da je pisal policijskemu inšpektorju Coughlinu. okrajne-^ mu pravdmku Doddu in drugim uradnikom svarilo, naj ne zasli-^ šujejo jetnika. * ' — To pismo, — je pisal, — ima . namen posvariti vas, da boste od- OBLASTI STOPAJO MAZAGEM NA PRSTE Pravijo, ča je v New Vorku več sleparskih naprav, ki podeljujejo zdravniške diplome. — Pennsylvania zahteva preiskan] o peti h naprav. Philadelphia, Pa.. 10. decembra. Državni sveti zdravniških z*>bo-zdravnišk"h preiskovalcev v Pctiii-sylvaniji so se danes pridružili prošnji, naj se oficijelno preišče pet takozvanih "diplomskih mlinov", inkorporiraivh v državi Delaware, katere baje vodijo iz mesta New Yorka- Dr. Alexander Reynolds, tajnik državnega sveta zobotehničnih izpraševalcev je že vložil pri poštnih inšpektorjih v Phlladelphiji pritožbo proti Lincoln University. Inc. Nadaljni taki zavodi so Lincoln College of Chiropractic, Inc., Cosmopolitan University, Inc., La-"avette University, Inc. in Rockefeller je v zavod. l>r. Max veil Sternberg iz Brook-| lyna, načeluje baje Lincoln University, Inc. in imena dr. Willia-ina LopatLna iz Brooklyna ter dr. In Iras Speigela iz New Yorka se ' ... j 'e navedlo med onimi, ki so baje i v zvezi z drug:mi zavodi. "Wr. William Ilillegas, uradnik [državnega sveta zdravniških preiskovalcev, je izjavil, da se bo | pridružil dr. Revnoldsn v prošnji. i naj oblasti v Pennsvlvaniji in Delaware prekličejo čarterje teh pe^ tih zavodov. Dr. Ilillegas je rekel, da je uvodna preiskava pokazala, da je razvil to idejo te verige zavodov j Lopatv. Prvi dve organizaciji sta dobili čarterje leta 1921. Zadnji teh petih zavodov, Ro-I ckefeller Institute, je dobil čar-1 ter septembra meseca tekočega leta. Dr- Speigel je bil imenovan postavnim svetovalcem naprave. Te šole so inkorporirane kot vzgojni zavodi ter imajo pravico nadaljevati dekrete glede kater* irakoli predmeta s pomočjo kore-^pondenčnih kurzov. Dr. Hillegas je rekel, da je mo-* , goče dobiti za sto dolarjev.kakr-1 šnokoli diplomo. govorni za vsak poskus, da izpra-i sate Farino ali za katerokoli metodo, da ga prisilite odgovoriti na stavljena vprašanja, i — Farina mi je rekel, da je pt . polnoma nedolžen pri tem zločinu. ALASKA IZVANREONO .j DOBRO NAPREDUJE Razvoj Alirke se vrši z brezpri-merno naglico in proizvajanje bogastev je doseglo rekord. —' Vsi predpogoji ra dober razvoj so dani, — pravi governor Bone. Wash:ngtcn, I). C., 10. dec. — Leto 1923 bo najbrž zaznamovano v zgodovini A laske kot najbolj značilno leto v njeni teritorijalni j zgodovini, — je izjavil govemer -u-ott Bone" v svojem letnem po-1 ročilu, ki je bilo objavljeno tukaj, j Ni se le pospešilo razvoja z naravnost brezprimerno naglico, — je rekel, — ter uveljavilo rekordne produkcije bogastva iz različnih virov, pač pa se je doseglo tuli dosedaj popolnoma nepoznan uspeh pri s poznavanju "zadnje obstoječe meje strica Sama ter obrnilo nanjo splošno pozornost Governer Bone je označil obisk predsednika Ilardinga ter obisk* nrejšnili delegac:j kongresnikov 'n zastopnikov časopisja za kapi-al neizmerne vrednosti, katerega e pridobil terijjprij tekom tekočega leta. Poročilo daje izraza mnenju go-.ernerja. da bo tekoče leto znači-'o obratno točko v dolgem čaka lju Alaske, da se narodno in mednarodno pravilno ceni in upošteva možno bogastvo teritorija. V svojem poročilu je navede^ * vroverner Bone tudi priporočila . katera je objavil že za leto 1922 in med teiui priporočili »o na-Iednja : — Zadeve Alaske naj se stav^ pod nadzorstvo načelnika eneg^ lepartmenta v Washingtonu ir uveljavi naj'se koordiniran in cen traliziran sistem administracij* i mesto sedanjega neuspešnega n -adnega sistema in sicer v najkrajšem času. Dovoli naj se svoto $300,000 V :zpolnitev sklada $150.000 za zgra ditev kapitola ali administracij 1 ličnih drugih poslopjih. Primerne določbe za vzdržanj«5 in delovanje železnice v Alaski ir H za zgraditev stranskih črt. potrefo-■- nih za raz%*oj tonaže ter industrv jalnih podietii Dovoli naj se vsako leto svotr t- poldrugega milijona za grajenj« i- cest in isteza v notranjosti dežele a in dovoli naj se posebno prispev ke za zgrajenje cesta in steza ^ Mount McKinley in Mount Kot 1.1 mai parkih. 0BREG0N0VI VOJAKI PROTI VSTASEM Če je verjeti vladnim poročilom, bo mehiška vstaja v najkrajšem času zatrta. — Zvezni armadi poveljuje general Amaro. — Debata glede konvencije med Ameriko in Mehiko. — Izvanredna seja senata in poslanske _ zbornice.—Deset tisoč zveznih vojakov v Guadalajari. O # ---- Brownsville, Tex. —10. decembra. — Pod poveljstvom generala Amara je tritisoč zveznih vojakov zavzelo Victori-jo, glavno mesto province Tamaulipas. Soglasno z zadnjimi poročili, kontrolirajo ves južni del dežele. Mexico City, Meliika, 10. decembra. — Več kongresnih članov se je podalo domov, senatna večina je pa kljub temu kompletna, in debata glede konvencije med Ameriko in Mehiko se lahko nadaljuje. Poslanska zbornica je tudi polnomočna ter laliko nadaljuje s pričetim delovanjem. Senat in poslanska zbornica sta imela danes skupno izvanredno sejo. Pri tej priliki je bila odobrena pogodba, ki je bila pred kratkim sklenjena med Mehiko in Združenimi državami. Washington, D. C., 10. decembra. — Državni dennrt inent je izdal danes naslednje ugotovilo: "Obregonova vlada bo odločno nastopila proti de la Huerti in njegovimi pristaši, ki so pričeli revoluc'jn O ! por bo zatrt v najkrajšem času. Vlada ima na ra7]-o];- , dosti zvestega vojaštva, da bo lahko premagal? n*. tranje so\T*ažnike. General Amaro je dospel dne 7. decembra m 10.000 zveznih vojakov v Guadalajaro.,, Trgovskemu departmentu naj se poveri popolno avtoriteto nad ribarstvom v Alaaki in ribarski urad tega departmenta naj bi imel polnomoe, da uveljavi in izvede vsa pravila, tikajoča se omejitev lova ter števila nastavljenih p:»-sti. Izboljša naj se možnosti za potovanja turistov s tem, da se stavi dva parnika Shipping Boarda v službo med Alaska in Ameriko. Le na ta način bo turistom mogoče pravilno ogledati si Alasko. Konsolidira naj se pod justič-nim departmentom vse agencije za Lzvedenje postav v Alaski. Kolonizaeijski naert naj bi se izvedlo v zvezi z železnico v Alaski in prednostne pravice pri podeljevanju proste zemlje naj bi imeli vojaki z Alaske ter njih sorodniki. Radi velike razsažnosti ozemlja ter nasprotujočih si interesov, ki so posledica tega, — se glasi v poročilu, — manjka sedaj še vedno vsake enotnosti v nazorih glede resničnih in bistvenih potreb teritorija. Kljub vsem tem razlikam v mnenju, pa soglašajo danes vsi v veri glede sijajne bodočnosti te-?a teritorija. KONFERENCA GLEDE PTITS^ LJEVANJA. Več zastopnikov ameriške administracije inozemskih vlad ra? nih dobrodelnih in nri^eljerifkih organizacij se bo udeležilo konference, ki se bo vršila v četrtek \ hotelu Astor v New Vorku. Konfernca bo razpravljala kvotno postavo, ko.ie pravnmoč nost bo ugasnila 30. junija prihodnjega leta. Konferenca bo priporočila druge odredbe glede priseljevanja. Anglija, Mehika, Jugoslavija in Brazilija so odposlale direktne zastopnike, dočim so druge vlade naprosile, naj jim sporoče izid. K0LFDAR za leto 1924 STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St., New YorV DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih __ cenah: ■a" ' - Danes so našo cene sledeče: JUGOSIAVTJA Razpošilja na zadnje pofite in izj raCuje "PoStnl čekovni zarod ii. "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu. Beograda. Kranju. Olju Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pnč za liitr Izplačilo najugodneje. 1000 Din- ...... $12.50 2000 Din....... $24.80 5000 Din. ...... $61.60 Pri nakazilih, ki znatajo manj kot ti tiso« dinarjev računimo po«et>t po IS eantev za poitnino in druge stroik . ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoSilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska hankn ; Trs: t Opatiji In Zadru. 200 lir ........ $ 0 90 300 Lr........ $14.55 500 lir.......$23 75 1000 lir ........ $46 50 Pri nakazilih, ki znaftajo manj kot 230 lir ratunimo poaeb«) po is centov za poštnino In drug« »troike. Za počiljalve. ki prisesajo znesek p t tiso* dinarjev ali po dva t "so f Vr dovoljujemo po mogoči isti ie posebni popust. Vrednost dinarjem in Uram sedaj i i Rtalna. menja se večkrat \u nepričakovano; iz tega razloga nam nI n^frctfe podati natančne cene vn«prej. Računamo po ceni onega dne, ko na a dospe poslani denar v roke. Glede Izplačil v amerižkih dolarji i glejte poseben oglas v tem Uidii- Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New Torte Bank Draft. FRANK BAKBF.TI STATE BANK 82 Oartlasdt Street t*.: corti.ndt 4W7 New York, N. 7. Glavno zastopništvo Jadranske Bank. GT.AS XARODA. 11. PET 1923 Novice iz Slovenije. "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owntd and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK &AK&ER, President LOUIS BENEDIK, Traaaura Placa of Rutin**« of the Corporation and Addresses of Above Officers: •2 Cortlandt 8treet. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NAROD A" (Voice of the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Is eel o leto velja list za Ameriko ' Za New York za lelo leto....................(7.0 In Canado ................ »6.00 Za pol leta ................................................S3» Za pol lete ........................ »3 00 Za inozemstvo za celo leto ..........17.0 Za tet rt leta ...................... 11.50 Za pol leta ................................................»3.5 Subscription_Yearly >6.00_____ Advertisement on Agreement. ___"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov._' Doplat bre« podpisa In oater.ostl re ne priohtujejo. Denar naj se blag-ovoll pošiljati po Money Order. Pri ^pr^roembl kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinjo bllvahfiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2878__ SELITEV CRNCEV PROTI SEVERU Noben faktor ni najbrž prispeval v toliki meri k preseljevanju erilcev i roti severu kot pa najnovejša omejitev priseljevanja iz inozemstva. Ko so našli, da je dobava renenega navadnega dela, ki je prihajalo v glavnem iz Italije in nekaterih drugih južno-iztoenili evropskih dežel,' zmanjšana na izdaten način in bolj kot je dobro za industrije dežele, so se delodajalei obrnili na južne države. Njih rekrutacijske agenture so se obrnile na črnce na plantažah. Ponudile so jim visoko plačo, gotovo plačo, boljši dom, boljšo hrano in boljše šole. Kot vado so pa-' rabile tudi boljše postopanje ter enakopravnost z belimi. Poljski delavci na jutfu so bili zreli za tako vabljenje in sploh za vsako si i en o ponudbo. V njih starih domovih, posebno v poljedelskih okrajih, je bila njih usoda neizmerno slaba. Njih bivališča so bila taka, da so severni tenementi naravnost palače v primeri z njimi. Njih dijeta je obstajala v glavnem iz koruze iti prosa. Leto naporov se je ponavadi končalo s tem, da so bili še dolžni svojim belim izkoriščevalcem in pričeti so ga morali z novim dolgom. Tudi socijalne razmere so bile skrajno slabe. Predvsem pa je trajalo šolsko leto le par tednov in črnec želi preskrbeti svojim otrokom izobrazbo. Višek zadreg pa je prišel, ko se je pojavil med bon hažem črv. Uničevanja tega črva v bombažnih pokrajinah so o-ronala delave« • zaposlenja. Pogosto ni mogel sadilec plačati svojih delavcev ali le deloma. Sam je bil bankeroten ;,li vsaj deloma. Na ta način je bilo črnca lahko pregovoriti k izšel jen ju. Pričel je odhajati proti severu, kje je dobival i*> pet ali deset dolarjev na dan v resničnem denarju, ne pa kredita v plantažni prodajalni. Za sever je črnec iz južnih držav nekaj dobrega. Dober in zanesljiv delavec je ter ne stavka rad. Bolj zadovoljiv dninar je kot pa nižji razred priseljencev, ki delajo v številnih industrijah. Ce bi ne bil sposoben, bi ga severni delodajalec ne vabil ter mu ne plačeval dobrih plač. < e pa se hoče obdržati črnca na severu, je treba izboljšati stališče napram tem Jjudem. Kljub večjemu zaslužku in boljšim prilikam za šolanje, je črnec na severu prav tako ločen od mtiltg« prebivalstva kot v južnih državah. Na jugu sovraži lahko človek črnce kot razred, a j< prijatelj s posameznimi. Na severu pa se brigajo za izboljšanje tega razreda prebivalstva, a zaničujejo posameznega črnca. Dopis. Iz Belokrajine. Z.tiljije ease je za.padU> pri n&t> preeej K»«r je padel sneg na mokra tla, je nastala taka plundra, katere nobe« čevelj ne J drri. Drevju pa snf»g tudi nltodu-! j«*, ker ie ni povrni listje odpadlo. G-radnčka irin je pr-vwXana n.*keruu delniškemu druitvu za: 21 milijonuv SOU tisoč kron. Vsi ti^ti, ki m m« ">Etra*:io'* zavzemali za kmečke pravic*, so lepo *«laj utihnili, ker »o dobili svoj bakALs. i Za 2. dec. je- *»Ulk*an v*»lik §>r*>t€*st-! ti i ■slu d v 4vo leios Miklavšev veeer z izbranim .spo redom. Zadnja kupčija z jabolki je dobro izpadla, ker so medtem cenej sadju narasle, je za Bol okra-' jino važno, da se je aačHo izva-j ži.t ■ sadje, od katerega nLso imeli • doklej nobene koristi. Letos. je izredno veliko rakije. ki pa kupca nima. Ker pa vrag nikoli ne spi. bo toliko časa mamili človeka, da bo paean popil ves pridelek in potem bo treba zopet v **kaso"\ Denar se sedaj jako t.-žko dobi. Obrača se vse v stari tir in treba bo začeti vaavevati, drugače ne bo šlo. Marsikateri Amerikanec se danes že kaja, da je vtaknil ves trdo pmluženj denar v zidove, ki mu ne b-do dajali prav nobene koristi, razpai male udobnosti, da bo :mel drago svetlo in malo ibolj zračno bivališče kot papreje. IVi letošnjem vinu se opaža, da je rdeče ali črno mnogo '»olje kakor pa belo. Umrl je kar na naglem Franjo Matešič. rodom Hrvat, a priže-njen v Pribinee. Vinjen se je r jadil in zadela ga je kap. Oženil *e je v AdlešičiJi Miko Jurasov Veselic z Grganovo Ba-rieo od istot&m. Mlademu paru vs? najbolje. Zbolel je v Adteftčih znani kramar Miha Orabrijan. Želimo mu, da okreva. Sneg ▼ Beli Krajini. j i Poroča se: V »petek 9. nov. so j i prišumeli vetrovi, dež je lil kakor j i za stavo, vmes pa se je pritihota-1 pil Mieg, pokril višino sv. Frančiška, spel čez Planino do I„ah'mje in Rodin. Kadar si gora nadene v tretje lie!o kučmo, piravi Beio-krainjee, takrat ga imamo povsod doinovoŠj. Sv. Martin je tukaj in ne vem, ako nam bo hotel dati polovico plašča, ker je po vojni tudi • >n dobil svoje muhe. Iz nebes ne gre, ker so na zemlji prevelike zmešnjave. Xaj bo že kakorkoli, nebesa so nebesa in vsak, kdor je v njih, bo z Martinom piroval, drugi pa naj pazijo, kolikor pač morejo, da se jim tie prikrade pre-rano sneg in jim naaneče snežink polne koše na gola ramena. Jazbec na sprehodu po ljubljanskih ulicah. V petek nov. potzno v noči se je vračala večja družba skozi XU)i-ko ulico domov v Rožno dolino. Kar jim primaha nasproti čudna ž val, ki s> jo .spočetka small ali za psa. Xckdo je p>bral celo j kamen :n ga \Tgel proti živali, ki -e ni takoj umaknila. Šele ko so (pL'lst( j)ili bližje, so rtpazili svojo /moto. liil je oče jezbee, ki se je /.opet hitro obrnil in zlx^-zal po I ulici nazaj proti Tivoliju. Začela se je divja gonja, toda jazbec je bil umejši in je kmalu izginil zasledovalcem v temi. i Nova državna cesta. Xa severni meji Slovenije se ! prične prihodnjo pomlad z gradnjo nove državne ceste od Št. 11 ja do Marije Snežne. Gradbeno mini-1 trstvo je poverilo gradnjo ceste , Stavbeni družbi v I.jubljani. Premestitev pomožne pošte. Pomožna pošta Laze se je s 16. n' vembrom premestila v vivs Go-; lice s iluiŽbenim naslovom; Goli-ce-Šmartno v Tuhinju. Hkrati se je uvedlo dostavljanje pošiljk na dom po selskem pismonoši. Čudno postopanje z uslužbenci v Združenih mlekarnah. Ljubljanskemu ''Jutru" poročajo: V Združenih mlekarnah se /. u-1'ižbenci kaj čuno postopa, i f>d nekaterih se zahteva, da bi delali nepretrgoma in celo brez ko-ila od 6. zjutraj do G. zvečer. Raz-našaike ndeka morajo biti že ob 6. zjutraj v mlekarni in raznaša-1 jo potem mleko do 2. pop. Potem morajo seveda obračunati. Ker s > t rudi te .sirote iz mesa in krvi, ni nie čudnega, če se tudi njim oglasi potreba po hrani. Toda uboge žen-ke se naganja brez k o-vi a k delu ' liar do noči. Še slabše pa .se g;jdi hlapcem. Ti morajo garati od 5. ; zjutraj do 9. zvečer. Ako pa se ! kdo od teh revežev le malo oglasi • ponižno prošnjo, .se mu zagrozi i z odpustom. Ravnatelj se nahaja ; v Gospodarski zvezi in pride le malokdaj v mlekarno. Zato mu te nečloveške razmere niso znane. I 'sluzbenei pa so z večnimi grožnjami. da bodo odpuščeni, že tako temrizani, da se tudi ne upajo na pristojnem nuvrtu pritožiti. Izpremembe v vojaški službi. Premeščeni so: podpolkovnik j fvan Ž:vie od ljubljanskega voj-, iieirji okrožja k zagrebškemu voj-I neinu okrožju, major Rudolf Fabian i iz Hruševca k marilKjmkemu vojnemu okrožju, major Oskar Savinski k ma"rilx>rs-kemu vojne-' mil okrr»£ju, koaijeniški major Ve- k^lav Fon iz Sinja k 1. konjeniškemu polku, pešadijski kapitani Konrad Breznik k 12. pešpodku, Josip Mik k 19. pešpolku, Drago Miku! k lit. pešpolku, art:ljeirij>»ki kapčtan Oton Greg(j.rič k dravski artiljerijski brigadi, administra- O.^ter protest so vložile okoliške občine, ki obkrožajo Veliko Bu-l:ovje, da se sekanje ustavi. Za •itvar se je prav resno zavzel dr. Mrko Žu-panič, minister u. r. V Rugi je začel izdelovati cementno opeko ^liha Hu&č, ml. Ko-mančev. čniomaljski mesarji no biii obsojeni na občutno kazen zaradi navijanja cen. Čudno, da ne vidijo tudi drugega. Na primer moka stane v Kailoveu 23 K kg, v Črnomlju pa 27—28. Kadar gredo cene gor, imajo trgovci samo "frišno" robo z novimi cenami, kadar pa cene zadejo. imajo še staro blago in ne morejo dati v z gubo Tu je še prav hvaležno polje za pobijanje draginje. l i vili kapitan. Pran Pintar k in-fendanei zetske drvizjjske oblasti, pešadijska kapitana Luka Demšar k 31. in Ivan Prraelj k 5. pešpolku, artiljerijc-ki kapitan Kaasimir P<'je k vardarski art iljei ijski brigadi, pešadijski kapitan Veko .lav \"aglič k avto-edelenju jadranske | divizijske oblasti, artiljtrijskč kapitan Štefan I^avrč k drav.-iki ar-tiljerijt^ki bi-igadi, sodni kapitan Otokar Žlindra k vardarskemu vojnemu sixl:šču, pešitdijski po-roeniki Vinko Kozjak k 28. pešpolku, Julij Ris k 29., Lajze Ku-mer k 23., Vilko Prem rov k 32. in Ivan Mrak k 45. pešpolku, artilerijski porcu-njki Rudolf Čeh k ose-Ški artiljerijski brigadi. Pavel Zobec k dravski artiljerijski brigadi in Fran Stropnik k savski artiljerijski brigadi, pešadijska poročnika Božidar Košar in Vilko Hren k šoferskemu bataljonu v Beogradu, posadi je-ki podporočniki Rajko Vrtovšek k 28. pešpolku, Dragotin Dr< bnjak k avto-odele-nju bitoljske divizijske oblasti in Ljubomjr Podpae k 40. pešpolku, artiljerijška podporočnika Franjo Golob k 23. artiljerijskemu polku in Oton Pečar k voznemu eskadro-nu savske divizijske ciblasti, ad-ministrativni podporočniki Martin Cesar k J. armijski « Masti. Pranjo Mazi k 9. pešpolku in Jakob Kovač k 19. artiljerij«kemu polku. Upokojeni s>: majorji Franjo Krač m an, J ar osi a v Kot^er Karel Sernec in Gustav Šmkl, amdan^str. kapitan Ivan Šepec, adininistr. poročnik Ivan Novak in adininistr. poročnik sodne str« ke Fr. Pintar. Slab tovariš-begunec. Anatoli j Pe.trenko, ruski begunec. je bil 15. septembra predan od okrajnega g!avaistva v Ptuju komandantu luskah izseljencev v Pavlovcih, da ga zaiposli pri grad-bi železnice. Pet realko pa ni bil nič kaj navdušen za delo in se je bolj brvgal za lepe ženske v tamoš-nji okolici. Kmalu je postal nevajen tekmec zakonskim možem in tudi domačim fantom. Naveličal pa se je tudi tega življenja in jo je 10. nov. neznanokam potegnil. Preje pa je še ogoljufal svoje tovariše za večje s vote denarja. Tatinska služkinja. J">Vfa Jančar iz Vevč pri Ljubljani je služIla zadnje čase pri neki družini v Križevcih pri Zagrebu. Dne 10. nov. pa jo je nenadoma vzela nfrč, z njo pa s » zginile tudi razne dragocene obleke vredne nad 100,000 kron, ki jih je izmaknila svoji delodajalki. Nepošten muzikant je obiskal 8. novembra poprav-Ijalca harmonik JBVanca Kuclarja na Lesnem brdu in mu odnesel harmoniko v vrednosti 10,000 K. Tatvine na železnici. Trgovcu Borivoju Sbilu iz Kočevja je bil med vožnjo od Velikih Lašč do Žlehiča ukraden dežni plašč. Na progi Karlovec—Novo mesto je neznanec vlomil v neki vagon :n se zalomil z jajei. ki jih je pa pozneje \-rgel v stranišče. Prestolica Norveške. Prihodnje leto proslavi me^to Kristijani ja na Norveškem tristoletnico svojega obstanka. Do leta 16124, se je imenovala norveška prestolica Oslo. To mesto je ogenj popolnoma upepelil. Kristijan IV. kralj Norveške in Danske je odredil, da se nekaiteri mestni deli ponovno zazidajo in je dal novemu mestu ime Kristianija. Kljub temu ime Oslo ni zginilo, ampak se še danes nekateri deli mesta tako nazivajo. Že mnogo let pa obstoja na Norveškem pokret, ki stremi sa tem, da se ime prestolice izpremeni. Tudi parlamentu je bil predložen zakonski predlog, da naj se od januarja 1925. Kristianija prekrsti. Neškodljivo sredstvo za odpravo masti. Veliko Uudl a« boji navadnih nditn ■a. odpravo tof« To Jo tsvurodon naCin. Isvaarcdon. ker Jo Uato neškodljiv — nifl "J". nI« veftbonja. MannoU Predpla-bo Tableto OCaraaoU Preoerlptlon Tab-leto) oo MptavUeno v polnem oosaetju ■ •lavnim Mermola Predpleota. Bnjlate ■talno ta lahko broe olahlh ufltekov. Dobite JO» od evojen lekaraarla am. ea dolar aavoJCok ell poflljlte evoto nmvmM na Murnsola. Company. «84 Garfield Bldjr, Detroit. Mich. —Adv't. Peter Zgaga V Avstriji so zastavkali vsi I>o>jtni, brzojavni in telefonski I uslužbenci. Naj le štrajkajo, ce jih veseli,' in če jim kaže. j* Zuniuiji svet ne bo trpel vsled ' tega štrajka nobene škode. ^ Iz Avstrije je že izvedel več kol preveč. Telefonskih rn brzojavnih poročil ne potrebuje. * * * Na Grškem so se spopadli pristaši kralja in republikanci. Kdo bo zmagal, ne vem. Vem le toliko, da bodo pristaši kralj ar toliko časa upravljali deželi, dokler bo Franciji pogodu. Vladar vesoljnega Balkana je zaenkrat Poincare. Radič ne dela prav, ker poziva Hrvate, naj se zavzamejo za hrvaško republiko. Poincareja naj skuša prepričati, da je ta republika potrebna. po jo bo dobil. , * * * Morala pada — se pritožujejo vsepovsod. Kaj se hoče. Živimo pač v raz-' dobju, v katerem morala nima po-. sebnega kredita. Dva zakonca sta se pogovar-jala: Žena je rekla : — Ali si j>oza-; bil? Danes je minilo leto, odkar' sva se poročila. Mož je odvrnil: — Vem. draga* ženica. Kad bi ti kaj kupil, pa nimam denarja. Žena: — To je strašno. Kakšno : pomanjkanje morava trpeti. Mož: — To praviš tako kot da bi bil jaz kriv najine nesreče. Žena : — Da, ti si kriv. Mož: — Kako? Jaz sem kriv? Žena: — Da, če bi se bil poročil J pred letom z bogato žensko, bi i ' danes jaz dobila od tebe vse, kar bi hotela — obleke, denar, zlat- ; nino —-- * * * I Že več let ni noben ameriški i predsednik naslovil na kongresi | tako dolge poslanice kot jo je! predsednik Coolidge pred par' i dnevi. ' Poslanica je res dolga. Njeno vsebino je pa mogoče po-' vedati z naslednjimi par beseda-' mi: Vse naj ostane pri starem-. * * Iz Jugoslavije prihaja izredno zanimivo poročilo: Jugoslavija ima dve bojni ladji pa osem admiralov. * * * Majk Cigare piše v zadnji šte- ! Vilki : "Glasilo" je v tem času vedno skušalo po svoji skromni moči de-' lovati za reklamo in temvečji u-gled naše slavnoznane jolietske naselbine. Da — "skromni moči'' — you1 bet: . * * * i Pravijo da se bo nemški kron- princ posvetil poljedelstvu. V Jv Ce so resnične tiste besede o krompirju, bo pridelal bivši nemški kronprinc najdebelejši krompir. * * * Coolidge noče priznati sovjetske Rusije. Najbrže vsledtega ne, ker sovjetske Rusije ne pozna, oziroma j je noče poznati. * * * • i « 1 Oee je dajal naslednje nauke j j svojemu, lahkomišljenemu sinu : Poglej, moj dragi sm, poglej I prašiča. Kako grd je, kako umazan, kako grdo kruli. In kako ! smrdi. Kljub temu se pa tisoči j hranijo z njegovim mesom in nje- j govo slanino. Tisočeri se naslaja-1 jo ob njegovi masti. Vzemi si ga i za vzgled ter bodi koristen svojim ! soljudem. ikuj0slmmtt£ka 2Catm. 3te&tuita Ustanovljena I. 1898 ^jjfeS^ Inkorporirana 1. 190« GLAVNI URAD v ELY, aHNN. Glavni odborniki: Preeednlk: RUDOLF PERDAN", 933 E. 186 St., Cleveland, O. podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 10« Fe&rl Ave.. Lormln. O. .Tajnik: JOSEFH P1SHLER. Ely, Minn. Z*£asnl blagajnik LOUIS CHAMPA. Pox »SI, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOV KRN, «11 — Uth Ave. Beet. Uuluth. Minn Vrhovni rdrav.ilk: Dr. JOS. V. GRAH EK, 80S American State Bank Bid«-, ••• Orani It M Sixth Ave., Plttaburrh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK. Room 206 Bakewell Bid«., tor. Diamond a»i Qraai Streets. Pittsburgh. Ps-MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, I1L FRANK EKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Col*. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GRECOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg., Puyallup. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. U. Zdrulevslnf odbor: VALENTIN F1RC, 780 Lončen Rd.. N. E.. Clevelani. a PAULINE ERMENC, 3J>3 i'ark Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CKl.ARC, 638 Market Btreet. Wauke»an. I1L ---Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". _ Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poltljatv« naj se poSll]a]o na glavnega tajr.ika. Vse pritožbe naj se poflllja na predsednika porotnega odbora. iTofinje za sprejem novih Članov In bolnllk* ■pričevala naj Be pofiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli pontutl član te organizacije, naj se zglasl tajnike bližnjega društva J. S. K. J. Za UFtanovItev novih dr.jfitev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drufitvo ee lahko vstanovl z 8 člani aU članicami. Koroške novice. "Republika enakih pravic in dolžnosti". **Kor«"5ki Slovenec" pis.': Mi v-ak dan okušamo, da je Avstrija ; republika enakih dolzmwli. a ne I * nakili pravic. Kandidat Kiuheit:-.-; ! liste Amann pa je glasim p.inn"rla , v 4'Fr€>ie Stim!ji"-n" pravil na v »-, lilnein :rhcdu v Beljaku, tla je veri na meščanskih strankarjev prav, gotovo za ohranitev republike tn-{ da za pravo republik«;, v kateri j vživaj; vsi cnd;c praviee in ena- i ke dolžnosti. K<»t xznr yriivor-' • - . nik i-meiiova! Švico. — Živin! Obeta se nam zlata dnba! Amann in njegnvi tovariši sv> prišli do moei dali nam bodo enake pravice, ena-... >'\f pravni državljani bomo, prosti 'kakor v Švici! ! Pcsp€scv?nje gradbenega gibanja. ' 1 j "Koroški Si' vence porcea: V, | preprieatiju. da more rešiti pro-I blem stanovanje bede sa:ii(» grad-; bono gibanje in sicer na privatno 1 inicijativo. je stopila dunajska vk'dn v stik /. za inter esiramimi krogi, s katerimi je bil sklenjen sporazum, da dovoji vlada /a y»vadbo t • r vanj./cih li"š 1 (K> mi-lijard kr. !i tlr/.avne pripore. Poleg t< ga j»* izdelala zakt nski na-«'-rt. ki predvideva /.» n< ve zgradbe znatne davene olajšave. Tri tretjine vsi.*h izdatkov /a zgradbo p.«p" In-ma davka proste, poleg tega pa se za nove zgradbe, ako služijo stanovanjskim name-ii<«m. za d' bu ."»0 let oj>ušča vsak davek in uživaj-» take zi^ratlbe tudi glede občinskih doklad p /seb-ne olajšav*. Na ta eiaeiu upa vlada, da p speslla stgvb^no gib;i-nje in tem pot' iti najb' lj }>rij>o-mtgla do uiimprejsnje stanovanj-«-.ke bivle. Dve nesreči v Selih. Hregor ^lak. najemnik Stihiove kmetije, je pri nr.pravljanju vej-nikov padel z lipe kakih 15 me-* r< v gb bi ko i:i si poškodoval brb-.tenieo. — Vozniku Tomažu Keflih, po doma«>e "PavHnu pa je poginila kobila, s kater.» je služil svoj kruh Gotovo hud udarce psi sedanji draginji. Pošljite svoja božična denarna darila potom BRZOJAVNEGA PISMA Stroški tega pisma C/ 7 znašajo samo — Kfs -L y a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna. Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE ;MOVA ZAHIBPVA PUIQA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal iTu^MatiSf — $iT— 'p RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. jt trdo fWM, wboje 270 »trapi in 26 tlik ia to tam. WABODA" 82 Oortlaadt Btmt, lf«w York, g. T. GLAS NARODA. 11 "DEf lO-Vt Nevarnosti tajne diplomacije. Tajna diplomacija je največja ne varnost moderne civilizacije, — pravi rnaa ameriški politični in socijalistični pisatelj. — Kon-gTes naj zahteva polno javno st glede postopanja z inozemskim. vladami. Pise Upton Sinclair. Tekom zadnje mednarodne ne-■•reče sem se lotil na lastno inci-jativo in lastne stroške izdajanja majhne mesečne revije, da se na ta način zavzamem za pametno vodenje vojne ter uravnavo na temelju mednarodne pravice in pra-v i«" ne ga postopanje. Ril sem v resnici tako naiven, da sem sprejel ugotovila našega predsednika, da bomo imeli "javno dogovore tudi javno sklenjene". Nikdar pa nisem izgubil iz vidika značaja državnikov, s katerimi imamo prišla, in reč številk moje revijo je bilo izključenih iz Anglije na prošnjo Inteligenčne službe armade Združenih držav. To pa zato, ker sem navedel številna dejstva, tikajoča se tajne diplomacije v Angliji ter ostali Evropi. Med drugimi, ki so protestirali. .!<• bil tudi Sir A rt ur Con an Doyle;, Dol/.il sem angleškega zunanjega ministra Grey-a, da je dal napačna ugotovila v svojem odgovoru i a vprašanja, stavljena v anglešk' poslanski zbornici. Dovle mi je s^tročil odločen protest ter rekel, da je kaj takega sploh nemogoče, ki-r ni storil ničesar sličnega še noben angleški državnik. Stvar se je tikala vprašanja, če j'- Anglija obljubila Franciji, »la jo bo podpirala v slučaju vojnt med Francijo in Nemčijo. Te obljube so tajno dali angleški državniki in brez vednosti angleškega naroda. To pa je bistvo stvari, katero imenujemo tajno diplomacijo in ki je največja nevarnost zc moderno civilizacijo. Pozneje sem dobil dokaze za to svojo trditev, da je Sir Grey po tvarjal dejstva in te dokaze sem poslal Sir Dovle-u, ki pa mi je odgovoril. da ni zainteresiran pr* »4vari. Sedaj se zanima ta m »ž z? *'strahove". Pred se»boj imam majhno knjižico, v kateri se navaja in-kaj to zadevnih dokazov. Med drugim je predložil Sir Grey poslanski zbor ?iie; pismo, katero je pisal francoskemu ministru glede te zadeve n pismo je izpremenil, predno ga je pn^Hniil. Zanikal je, da bi sploh kedaj obstojal tak dogovor s Francijo a v sled dobrotljivosti ruske sov '■••toke vlade imamo vsa ]>oroeila. katera je poslal ruski poslanik Sa-zanov v Angliji svojemu cesarska mu gospodu, in V teh pismih či t am o podrobnosti glede tajnegh dogovora med Francijo in Anglijo m kako je Sir Grey opvestil Sazanova e tem. Ta majhna knjižica je bila ob javljena v Angliji od Morela. u red nil-a m a gazi na Foreign Affair-ter člana parlamenta. (V še ne j »ozn ate Morela. si za pomnite njegovo ime, ker je ort ena on"h navduenih osebnosti. k: m- pojavljajo v angleški zg*'nl o vini v-vsaki krizi ter zastopajo vest angleške civilizacije. Morel se je rod d k«*t član angle sk»-ga vladajočega razreda. On jt' mož sijajne zunanjosti šest čevljev visok, sivih las ter obraz-v'h potez, ki združujejo mehkobe s silo. Prvikrat je nastopil, ko j« uganjal belgijski kralj Leopold svoje svinjarije v Konaru. Ves svet se je zgražal takrat nad novicam* katere je priobčil Morel v tem o žiru. Takrat nisem še vedel tega. kar vem sedaj, da deluje za vsakim takim razkritjem požrtvovalna in neumorna osebnost. V tem slučaju je bil Morel in objavil je knjigi "Red Rubber", ki pripoveduje tr povest. Morel pa se ni le zanimal za zločine belgijskega vladajočeg* razreda. Prav tako se je zanimat za zločine angleškega vladajočega razreda, in v tem je obstojal« njegova zasluga kot moralna sila T'jstanovil je Zvezo demokratične kontrole, ki predstavlja napor, da se spravi inozemske zadeve angleškega imperija pod kontrolo angleškega parlamenta, ter angleškega naroda. Od izbruha vojne naprej je Morel neumorno razkrinkaval infa-mije ne nemških in avstrijskih državnikov, temveč tudi francoskih ruskih in angleških. Ni ga bilo mogoče zatreti. a angleški vladi se je končno le ]x>srečilo v jet i ga j v past. Pisal je povsem nedolžno pismo nekemu Romainu Rollondu v Švici tor naprosil nekega v Švi-, co potujočega prijatelja, naj od-m'se pi.smo s .seboj. To pa je kršenje angleških — poštnih regulacij. Ne smete namreč poslati pisma potom sla. — Morel je bil aretiran ter poslan v ječo za šest mesecev. Med tem časom pa so oni, ki so ira vrgli v ječo, obdržali kontrolo nad angleškim imperijem ter sklenili mir po svojem lastnem okusu, soglasno s svojimi lastnimi interesi. Mi vidimo sedaj, kakšne so posledice tega miru. Tudi angleški larod jih je videl ter dal izraza svojemu mnenju s tem, da ga je zmagoslavno izvolil v parlament. Maščevalka svetovne zgodovine je ukrenila tako, da je bil Morel izvoljen v nekem škotskem okraju in da je bii njegov poražen, ir nasprotnik "Winston Churchill, prvi lord angleške admiralitete tekom vojne. Gotovo vas bo zanima Io izvedeti, kaj je rekel Morel «--vojem nasprotniku v knjižici, o kateri razpravljam. Glede tajne diplomacije angleškega kabineta je pisal: — Tekom cele dobe koalic'jskf vlade je narodna kontrola inozemske politike enostavno izginila. Llovd George in njegovi tova "iši so delali, kar se jim je zljubi o. Llovd George je ustanovil ne ke vrste zunanji urad, ki je bil le njemu na razpolago. Inozemska politika te dežele je postala pred met žoganja nestalnega, neizurje nega in površnega duha. katere ka so pogosto nad vladala neodgovorna vmešavanja Winston Churc hilla. — Nastala je neke vrste dvojna in med seboj tekmujoča uprava poti koje vplivom je taval liaror' z enejra močvirja ▼ drugo. — Neverjetna bedast oca in zlo-kobnost naše ruske politike, ki jr notrošila toliko javnega denarja • ^everska pogodba s svojimi tra banti ponižanja in nesreč, je bal kanizirala vso Evropo, 'zasejala semena novih vojn ter ustvarila *elo vrsto novih Alzaeij in Loren -kili ter končno dovedla do angle bljubili v našem imenu državniki. ki služijo ameriškemu velikemu Siznesu in njega pohlepnosti v vseh delih sveta. Izvanreden slepar. Starši mrtvega mladega človeka pripovedujejo, da jih je slepar ociganil za denar. — Prijatelj si je prisvojil ime sina dotične družine, ki je utonil. Smrt 1051etne starke. V Re-vgradu je umrla Anka An-♦onovič. mati gimmaz'j^kega ravnatelja Save Antonoviča. Dosegla je starost 105 let. Bibi ie ena najstarejših Beograjčank. Stara zakonca. Mr. in Mrs. Arnof. živeča v McCrorv, Arkansas, sta sprejela k<»t resnično povest. Ida je sin obeh utonil na visokem morju, da *e je" neki slepar nato polastil njegovega 'mena ter i irral slepar-ko vlogo cela tri leta. Slepar je dobil vladno pozicijo \ Buenos Aires, padel v kremplje i-gralcev pri konjskih dirkah, pone veri i 40.000 pezov ter končal prostovoljno svoje življenje, ko se je bližalo razkritja. (Zapustil pa je pisano priznanje, v katerem je opisal svojo izvanredno kari jero. Joseph Arnof, brat utopljene ga Jakoba Arnofa, je odpotoval iz New Yorka v Južno Ameriko, soglasno z brzojavko, katero je dobil njegov oče, bogat trgovec. !a si ogleda truplo Harry Wolfe-i. doma iz New Orleansa, ki je priznal pred izvršenjem samomora, da je ukradel ime na identič nost svojega najboljšega prija-elja. — Zadovoljujem se z izjavo, rav do groba. — Ne morem razumeti, kako nas je mogel ta človek mučiti ekom teh neskočno dolgih m esejev. Odpustil bi mu. ee bi nam ti-j rradel le denar, a omadeževal je lobro iine mojega sina. Starejši Arnof je rekel, da je iričel sumiti pisma, katera je dolival ter pogoste prošnje za de-lar. Rekel je tudi, da je uvedel latančno preiskavo in da so mu >ri tem pomagali odlični možje. :ot državni tajnik Hughes, gover-ler Colorada ter ameriški konzul ' Buenos Aires. Mladi Arnof in "Wolfe sta bila lobra prijatelja ter sta skupaj od->otovaln v Jii?no Ameriko- Stale's! Arnof je rekel jrlede tepra : — Moj sin je živel nekako en npsee na domu Wolfe-a v New Or-eansu. predno sta skupaj odpoto-*ala proti tropičnim deželam. — rz New Orleansa sta prišla v New York ter od tam odpotovala v Tužno Ameriko. Priznanje, katero je spisal Wol-~e, predno si je pognfil kroglo > rlavo, je ugotavljalo, da sta se on n mladi Arnof vozila s čolnom, t i pa se je preobrnil, nakar je Arnof utonil. V svojem priznanju je nadalje rekel Wolfe, da je bil že ta pot:, da obvesti policijo, ko mu ;e prišlo na misel, da si prisvoji me Arnofa ter prične z novim vi j en jem, kot sin Jakoba Arm. "a. bogatejra trgovca iz McCrorv. Ark. Pozneje pa je pričel pošiljati orošnje za denar. Končno pa ni hotel starejši Ai-nof poslati $25.000 in ker se je bal ležkoč od Shipping Boarda. je skle nil Wolfe izvršiti samomor. — švoje priznan je pred samomorom ->a je napisal Wolfe, da očisti ime Vrnofa, pod katerim je poneveril lenar. Prva povest o mladem Arno« eu je prišla okrog Božiča pretek 'ega leta, ko je poslal "Jakob Arnof" domov dve veliki sliki ter-nisal, da sta to novi njegovi sliki. Ena teh slik je bila podobna resničnemu sinu, a druga niti malo ne. Pisma, katera je pi«sal domov, niso omenjala nobenih drugih i-•nen kot ime sestre Esther. Vedno je pričel z naslovom — "Deai Folks". Nikdar ni omenil svojih dveh bratov, Josepha in Davida, n tudi ne svojih dveh ostalih se stra. Po letu 1922 ni pisal nikaki privatnih pisem domov, razen sestri Esther. Dne 7. junija istega let^ je pisal domov, da se bo vrnil v McCrorv leta 1924. V pričetku leta 1921 je' vzel — 'Jakob" draft na svojega očeta Žitnica iz indijskih puščav.' - Namakalne naprave v suhem Sind ozemlju v Indiji bodo baje proizvedle Čudo ter napravile iz puščave žitnico za celo Indijo. za £25.003. — Odgovorite, da ali ne, — je sppročil. a ni dostavil o-bieajnega podpisa "Jakob". Že poprej, tekom meseca septembra. je prosil zopet za denar, a stari Arnof ni hotel ničesar veS poslati. Stari Arnof je bil v Coloradu tekom preteklega poletja ter je obi- kal tudi governerja, kateremu je pripovedoval o teli kablogra-mih ter o svojih sumnjah. Gover-ner je pisal dravnemu tajniku Hugliesu ter pojasnil celo zadevo. Tajnik Hughes je pozneje pisal governerju iz Colorada, da je tt-vedel preiskavo in da izgleda cela stvar kot sleparija. Svetoval je staremu Arnofu, naj ne ]>ošlje no. benega denarja več svojemu "sinu" in naj ne plača nikakih draf->ov. Stari Arnof je tudi pričel primerjati pisave novejših pisem z on'mi, katera je dobil poprej ter dobro vedel, da vsebujejo pravo pisavo sina. Arnof je izjavil, da je poakazlo to primerjanj^? slič-no>t pisav, da pa sta se obe pisavi razlikovali v gotovih črkah. Nadaljni zaplet Ha j. v. slučaju, katerega ni mogel pojasniti starejši Arnof, . je prišel preti par dnevi, ko je dobil iz Buenos Ai-resa naturalizacijske listine svojega sina. Dokumenti so bili v kuverti. a brez vsake pripombe ali pojasnila. Jakob Arnof je vzel te listine s seboj pred tremi leti. kije odšel v Washington, da dobi potni list z Južno Ameriko. Mladi Jakob Arnof je odpotoval v pričetku 1920 v Brazilijo s Harry Wolfom. Po kratkem biva. nju v Braziliji sta odpotovala v k ^iPO? ZA DELAVCE 20 čistih turških HELMAR cigaret vam bo napravilo vaše dnevno delo bolj ugodno. Turški tohak v HELMAR je r.ajči^tciži ki ga rnorete kaditi. 20 HELMiR stdre nekoliko več kot pa 20 navadnih cigaret, in vsak* HELMAR je nekajkrat tako dobra kot vsaka navadna cigareta. HELMAR so v lepankastih škatijah, ki jih ščitijo pred ioraSjeniera in kru-šenjem. V škatljah po 10 20 ZAPOMNITE SI SKATLJO IN IME. A/f latdelovalel prvo vrstnih turškib in /[rtna lOJjriCA egipčanskih ' Ci-a ret ua svet a. Vrt velikih duhov. Država. Virginija je eden onih maloštevilnih prostorov, ki se lahko kosajo s provinco Northamptonshire v Angliji. — Izhodišče pijonirjev. Sedem predsednikov iz države Ohio. Iz Bumbava poročajo: — Obse- J žen namakalni načrt je bil inav-guriran pred kratkim, ko je Sir' (ieorge Uovd. governer preziden-eije Bombay, položil temeljni ka- . men za Sukkur naprave v Sindu. ki predstavljajo sedaj obširno suho ozemlje ter velikanski načrt. ki bo uvedel dind puščave, je • delal preglavice inženirjem in ad-j ministratorjem province celih o- j semdeset let. Predloženi so bili j številni načrti ter zopet vrženi na j stran. A. M. Musto je odgovoren | 7.a sedanje načrte ter je glavni in-j fženir. ki bo nadzoroval vsa toza-, jdevna dela. Vpreženo bo vodovje reke In- i plus, kjer bodo napravili velikan-j ske zatvomiee. Na vsaki strani j reke, takoj nad zatvornicami, boj sedem velikih kanalov odvajalo! I vodovje Indusa preko obširnega! ! ozemlja, ki je sedaj pusto in ne-1 | rodovitno, ki pa bo mogoče jvosta-j lo v teku časa eija velikih žitnie sveta, ki bo proizvedla vsako leto dva milijona ton žita ter bombaža. — Eden teli kanalov, imenovan — R:diri kanal, bo dolg dvesto milj ter bo imel 23CO stranskih vej in /.']. Vsi kanali skupaj bodo nama-' kali vsako leto šest milijonov ak-j rov zemlje, ki ne proizvaja sedaj 1 ničesar. Tekom konstrukcijskih del bo treba odkopati desettisoč milijonov kubičnih metrov zemlje ali nekako štirikrat toliko, kot pri iz-kopanju Sueškega prekopa in nekako G9.000 delavcev bo deset let neprestano zaposlenih pri tem velikanskem delu. Načrt ni le l^stven za bodočnost Sinda ter Indije v splošnem, temveč je tudi velike trgovske in ekonomske vrednosti, kajti vloženi kapital se bo kmalu izplačal. Kako se dvobojujejo Eskimi. Polarni raziskovalec Norvežan Kri.stian Leden, ki se mudi v Parizu, je živel neprestano 14 ler med Eskimi. Zanimivo je. kar je povedal o dvoboju Eskimov, ki je popolnoma nekrvav. Ako se dva Eskima skregata, se pozoveta na dvoboj; postavita -se drug nasproti drugemu in ostali jih obkolijo. In sedaj se prične. Drug za dru-g:m si izmišljata pesmi, s katerim* skušata kar najbolj osmešiti svojega nasprotnika. Gledalci potent odločijo, kdo je zmagal, in čast je rešen a- Kako ohraniti svež kruh. _ Dr. Katz, danski raziskovalec,1 je skušal dognati, kaj povzroči, da postane kruh star. Pro našel je. da je nizka temperatura glavni | vzrok. Kruh, ohranjen v gorkotij 140 stopinj Fahrenheita, je bil še popolnoma svež po preteku 48 ur, a ko se je znižalo temperaturo na 120 stopinj, je pričel postajati ta kruli trd in star in postajal ved- i no trši do približno treh stopinj pod ničlo. Od tam navzdol je postajala trdost manjša in pri temperaturi tekočega zraka je bil kruh zopet svež. Kruh je mogoče ohraniti popolnoma svež če se ga takoj iz peči postavi v takozva-ni ''fireJess cooker" ali peč brez ognja. Buenos Aires. Več tednov po prihodu v argentinsko glavno mesto ni delal mladi Arnof ničesar, a pisaril precej redno domov. Njegov oče je rekel, da je imel sin nekako štiritLsoe dolarjev potem, ko je kupil tiket za Južno Ameriko. — Po prvem Božiču tam zdolaj — je rekel starejši Arnof, — so pričela prihajati njegova pisma približno enkrat v šestih mesecih. .Starši mladega Arnofa so slabotnega zdravja, ki je bilo izpod-kopano vsled skrbi glede izgubljenega sina, o katerem niso vedeli tri leta ničesar pozitivnega. Stari oT-e Benjamina Franklina, ki je bil kovač po poklicu, je mogoče izvrševal svoje rokodelstvo na konjih, ki so bili last prednikov Washingtona. John Adataisa ali John Qnincy Adamsa. še predno se je kateremukoli članu teh slavnih družin sanjalo, da bi poskusila svojo srečo v Ameriki. Zanimiva možno-t vspričo dejstva. tla se je kupilo pred kratkim dedni dom Adainsovih v Flo-ore. Northamptonshire, manj kot deset milj od W a s h m g t o n o v eg a doma v Sulgrave ter doma Franklina v Eoton. V neposredni bližini teh domov v Northamptonshire i okraju, ki i;i večji kot je Cook o-kraj v Illinoisu. v katerem se nahaja Chicago, so bili tudi domovi i pradedov Liongfellowa, zamrlega j predsednika Ilardinga ter Willi-ama Penna, slavnega ustanovitelja j Pennsvlvanije. I/. Northamptonsliira in sosed-nih okrajev, Lincoln. York in Nottingham so prišli glavni toki pijo-norjev angleškega izvora, ki so obljudili ter napravili Ameriko, a noben okraj se ne more meriti z Northamptonshire, glede števila junakov in velikih duhov. V Združenih državah najdemo i le eno protiprimero, namreč Vir-j ginijo. Virginija je dom Madiso- na. Jeffersona, Wood row Wilsons, očeta Abrahama Lincolna ter Za-i harije Taylor ja. V notranjosti radija petinse-J demdeset'h milj m;ce" Lujo Vice, ki je reisika-ve v Vieejevem stanovanju je nr^lo ] smo. ki aa j^ > vtm'jenec ! i.rejcl od nekega x"dšjega oficirja ! z S: V je. Pismo jo baj« kompro-mitli-ajf-če naravo. Tudi špijon, pi «ti kateremu se \Tsi sotlna prečkava. se je «kliceva! na ravnatelja Viceja. Vice. L i bil kon-front'ran z aretiranim spjon'/m, trdi. da aretiranea sploh ne pozna in da ni bil z njim v nikaki zvezi. Kljub temu b i Vice iz-r^M*en «-kr< cLneniu sod:-švu v Som-bom, ki bo — kakor doznava list "Jug" — zadevo odstopilo beograjskemu sodišču. V G.sijeuti se afera živahno komentira. v znesku $.">00, v naslednjem letu. je vzel nadaljni draft za $250. — V svojem pismu je rekel, da ne bo zahteval nobenega naualjnega denarja. Dne G- avgusta pa je poslal naslednji kabel: — Potrebujem takoj $25.000. Ce ne dobim* takoj, pomen j a to sramoto za družino. Ne pošljite čeka. Odgovorite takoj, — da ali ne! Dne 9. oktobra je p.vslal ameri-ki konzul v Buenos Airesn v ime-| nu "Arnofa" državnemu tajni-|ku v Washington kablogram, v katerem je prosil, naj sporoči o-četu "Arnofa", naj pošlje takoj $7.">00. Sum starejšega Arnofa je bil vzbujen in obvestil je takoj a-meriškega konzula v Buenos Airesn. naj skuša popolnoma identificirati dotičnega kot Jakoba Arnofa. Takoj naslednjega dne je prišel odgovor konzula : — Pozitivno identificiral Jakoba. Noče povedati zakaj potrebuje denar, a prosi, da mu ga pošljete takoj po kablu. Wolfe je omenil v svojem priznanju pred samomorom, da je z vodil za nos ameriškega konzula v Buenos Aires z listinami Amol-fa ter zarezo, katero si je sam iz-žgal na obrazu. Pravi Anof je i-mel veliko brazgotino na desni s-trani obraza in ta je bila seveda tudi omenjena v potnem listu. — Wolfe je rekel v svojem priznanju, da si je kupil steklenico kisline ter si napravil slično brazgotino na obrazu, da je odgovarjal opisu v potnem lista. Stari Arnof je dobil nadaljno brzojavko dne 21. oktobra tekočega leta. ki je omenjala nrošnio Iz Jugoslavije. Eamcmcr orožnika ziradi nesreč ne ljubezni. Or ž.nl>ški kaplur T'»m<» Jura ji.V rodom .£ Saiuobriit v j»|avo »n je ua iw tu inrtt»v. Prtsln« no j. « il ku u> jilno dejanje, je al >«.- • n'.:rat >v«jo ljuliie<». na-tttkai. .Ji s p.ii » Br* znJc, ^ i.ate-jo ta s- bila že pml meseei *prla Ter j i» na'/ovarj il, naj bi z« »pravil« / ji j'.m. K r l&r«*£iiiko-.a 1 < !'J»ntla, j- žel mladi «n>>2-nj'1* pro*tov«Mjoo v >mrt. Namesto zajca ustrelil lovca. V g n!u pri ilabjauovcu ^ pretila i: navadna ne-n .-a. Anten .\ia in Marijan lioinjak !>;.. 7. a« v. nbr;i je hot 4 Matfjie-vi.' svojejra prijatelja preveriti in >t mi tu i. a 1» v. Kuvuotako pa je »t. -: 1 t udi H-i.ja';. I'.stavila M a s* faaU.h • k> «r.ckov daleč nara- vwlela •irti'j dtujre^. NVuaJ.>-i'ta )• ? .iiil MatOM,v»e, da je nekaj /aMtrtu Ii> V RT1II.J; mMeč, da j* »ca k /iijee v trrniu. j« pomeril ter u-ielil. '/.„, .--t! j.- p ret r«-siji v; J:rii . K j- prUel Maloievie j., je ! i,--a d «bre|»a pri-jat.lja /a ii illi \ '.»! hljajili Za- .......; -.............. i Ti'r»cc 2 pokvarjenimi kloba. sami. 15 <. • '.. iMdieamj /■ii'tvn : onstatirali. da 7\> I li v-i na zav*:uvanju pokvarjenega m.-sa. Policija je kmalu izvedela, da s - vsi oU.deli jedli klo kopi jene pri fawijerju l>a- i/.ii' 'ii .,i<> '."»i.", i!!i iit'T i-u&u. j, r a vi jo, da je stanje sedmih bolnikov brezupno. Drugi bed-1 Pivši snbctiski župan pod obtožbo. r)i7,:vii!» n avdniiitvo v Subotici je t!v.}»:i !• ebttžr: proti bivsU-oiu /-ipaiiu dr. Mibmtdti Miatu^u zaradi I/ - ■ anja ?« zlorabe urad-M Ofeto« ofatdfetiee je dr. M !• M 1'»2n. ko je bil *ubu- tiši i /up.:?!, izgnal iz Subotice več 0 ••'i. j» -tem je proti pKlkupniai /• ih ; ]m-kijeal i/:rou-»ko puvcije. Velika vohunska afera. Polic ji v V-hkcm iie.'-kereku je n■ ,n :•( razkrinkati veliko v<»-liiutKio tlru/.^ , ki n«' je skrivala v p-.iaivi di »/.U Kger ic (V pi- snnu i»ineiij«-ne družbe s» bili naj-u>v. S polnočjo teh iiar»*j»»iiih vizumov >» madžarski šiiijitiii la'.iiio maiiDtouo pasu*aii ju^ I< va:i-ko mejo. Organizacija je imela .-r."je zvez«* f>o vsej oko- 1 « i 1't*. k>"! • otjcilinkih notarjev in |K>.š;nih uradnikov je zapletenih v afero. Aretiran pustolovec. fz Varaii.na s« pripeljali v za- ^ i-i«,» p >':c;jske zap re nekega ^•I'latia K 1-"ni . .'i ja, ki je v ntz-nih iiusi'h S'dvi nije. p<.ziu*je pa '!!•: na !Jrvatviear-kjb franl.uv. Cji«-de ovadb iz Marib ra izjavlja, «la s<» neute-luelj' • 1\ « ::/«•:•. r< doin iz Vata/« iina. j»* l»d te du; iv.r- «*en držav neinu piavjkovicaf obtoženem rad; h u ltlfibe v znanem velikem solim- ki-iu j.r i-osu. liazprava je trajala d »poldne in popoldne. K«»t prvnl^ednik senata je fungii*al ]>rl-ko\nik J. Jo\*an>vk% kot branitelj (k1 vojnega s«»di«»'-a d(ri-ročnik neki Slovenec. Polkovnik flojkovie je bil c4)tožen |>etih zločine V. Po zaslišanju obtučenem, iterilnih prič in prw'*itanju razjiih važnih dokninentov j«* sodišče obtoženega iH»lkr»vni.ka <»pn>stilo štirih zločinov, spr»znalo pa je Goj-koviča za krivega petega delikta, da je bil član organizacije **lTje-dinjiMije ili .smrt". Sodjače je obsodilo polkovnik« na pet let težke KAŠELJ je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERAL COUGH BALSAM, kateri olajia kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasla kakor za otroke. Cena 25 in 60 centov. Vprašajte po lekarnah. 8EVERA'S COLD AND GRIP TABLETS zoper prehlad, gripo in za od pomoč pn glavoboli v sled prehlada. Cena SO centov. - j«-«'e. V kazen se mu vračuna de-! set mesecev, ki jih je presedel v . /.a; : u v Prizrenu. Zaradi defravdacije aretiran. V Suhotiri je bil aretiran rav-it ij -T' - ške ]x»dru3niec Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Ki.^1 -jt-vljeu -.a dinarjev. Are- ta<- .j j i< /zvnla tem v<^"jo senzacijo, ker je Ciai>,.r veljal kot vesten uraiiniii. Falzifikatorja Čekov. 1 talij tn»ka podanika Alberto Punte i in (iioviuini liatu sta v !; .»gradu p naredila več čekov, dvignila z njiaji JTG.O^JO dinarjev :n nato neznano kam ]»obegnila. Ljudska naivnost. P -Mniea L- »: ,t l>ragaiio\"Be iz 1 Novega Sada je pozvala k sebi ei-Milko P.ndnik, da ji ' '■•artf in « n : i »ga:»ka ne ] '"»-li l«-na je uporabila ugodno pri- in ' ■ ti-v.iia j- lbaga .ov:č^ 1 v i. naj '_rr»' d\anajstla*at okoli Iu£e ter da naj n«-prcmolj. M. i | •n:. je I a*_r:!!iovIčcva to ji .i' t iranka odnesla iz hiše < • drat< i «nih pre«kijetov v vr«*l-imsti !.'<',<><•«> dinarjev * Požar na zagrebški geri. 1/ Z:.m--ha puiu'aj «la je v bli-m l»:«->t«»vea iiu zagrebški g<»ri -! č. Mf nad ma iro: -ti. Tolelon-; !i zr* u / Bft stoveem j»- preki-I njena K»-r j«- l>il I ire-t ovac < > dm-tv ». Rcparji v Črni gori. 1 V okr /ju Site* ob ee.-ri P V an <;raini\ ( je ie!'a francoska tvrdka .ij'2!a ■»-•/..m kompleks gif/da, -!. .r,;,< jSe je gra-! j ' !a y ".dna h I-zniea. ki sta j" jr:vdi!;i zatrn-!.ši;a inz.-n"rja. i - I !>a v t a In !a -Je inja od štirih /•• U I" i napa«iena in J ! »• '»•' ra/.n !i ii a goeeiiosti, apa- > iat/ v, načrtov in ^ tovine v skup-^ :i vre.lnf -ti p .1,0.1»I dinarjev. Ii«. ' ' ::ii!i brez >!edu. \\ X Orcpr na ohcinska blagajna. \ Arai: Ijelovcu so neznani ro-l ■"j vli n li v tamošnjo občinakoj; '.m. i<> u f-dne^li obveznice voj- ' ::'ulškodniii-* v zne>;ku !Wr>O.0UO lili .j. v. 't jstoril«-ib ni .-dedu. Kaznovan tihotapec. 1 Pctar P.-pii" i/ Splita, stanuj«.:'j, \ Trstu, .i«* bil kaznovan radi tiho-1 tanstva tuje valute z denarno gio- * ■ » v znesku 50,000 dinarjev. Detomor v Zagrebu. Zagre! i.a policija je aretirala!! u/.!. i j Julko Kovačič, ki je o-■ II .: •!';• d«t aiora. 1'reid kratkim() • i ' % Zag:«:»u najden** truplo|j »ta. Policija je ]>■> k<»n- i " : -vanju ugotovila, i • > • i- K »ve • eva pr« J krat- i1 ■ ..v druif*m stanju, da pa je ho-;, ■ '' ')• a t»-»| na d"io in je ^-kri-1 na rc.-Iila dete. Xa policiji je 1 d-p vni'< ugotovil, da je K«>vači- • -eva r-KiiIa pred enim. oie-^---m »:Ia j» f.«d«ia!!a drž. pravdništvu, . vendar ]»a taji v^ko krivdo. Obsojen komunistični poslanec« l»ivši k«»muJii^tiOni ix*^lanee Ko- f -ta N-»vak<>'.!•'- j«- bil « ]>restani kazni iz-; <čč s »dišeu. kjer bo moral za- j govarjati radi vido<\ danskega a- 1 tentata na kralja. GLAS NAKOPA. 11. T>F.C. Knjigarna "Glas Naroda" Moiitveniki: . Duia popolna....................L— .Marija Varhinja: v iiiiitno vezano .............70 v u.-iije vezano ............ L30 ICajski glasovi: v i-iatno vezano ............ -TO v usnje vezano ... L30 v fino u!atno vezano............80 v u v platno vezano, z debelimi r-rkami ................ l.ftO v usnje vezano ............ 1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (Z\ MIADINO.) Child's Prayrrbook: v i-:;r\alariii«-e vezano .30 Cliili! > rrayerbook: v l m -1* i kost vezano ........ 1.10 Key of Heaven: \ us»1je vezano .............70 K«y uf Heaven: \ najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Ke> of Ileaven: \ fin«." usiij*- .................... CallifJir I'wki't Manual: ' f no usnje ................ 1.30 Ave Maria: \ fin«» usnje'vezan.......... 1.40 Poučne knjige: Aln-M-dnik slovenski: l.roširan ....................30 inlo vezan.................. J>(J iiif^io-KlovffitibJ blovaar • I>r. Kerm ................ 5.00 sluiba ali nauk kako tiaj se k sv. masi itreie.....10 1 fcimači živinozdravnili .......... 1.25 I)\a sestavljena plesa: <"'etvorka in '«ia sj,jsiino in narisano.......35 '■ .av. dor-Ja.....................75 ! 'Us«.:davija. Zemljepisni pregled 1.25 J .nbiina knjiga ali hitri računar . a trgovce z lesom.......... 1.00 •inji^a o lepem vedenja, T n) o »t-fano .............. 1.00 Kak«; m- postane ameriški državljan ...................15 • Knjiga o dostojatjn vedenja .. M Kak*» postanemo stari ...........40 Kal« kirem (veliki) .............40 UU&arMVo a črticami za živinorejo .. ....................73 < ^ngle&ki tolmač .........60 .ajučji bpisovruk ljubarnib pica JO Sen -čLiia brc« učitelja l. d«l .................... ' - on fi® '*ra\ i'a za oliko.................t»5 ' • VTinJaar * 1. letnik ...................60 2. letnik ...................60 iS letnik ...................SO ka vedeževalka ....................-35 IVI grajski Ciser ..............-35 Turke in pcrednosti...........4t i irii rojaki trdo vezano ................1-00 JiO) ...........................JO I>olga roka ..........................JO Devica Orleanska................JO umi in svet. Letnik 1900 .... tJO Duhovni Boj ................................JO -FU/abeta ........................................-35 •'ran Baron Tmk ........................J5 Vra Diavolo .................. J>0 Ciozdovnk zvezka i .......... 1-20 Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 kočevski katekizem .......... JL5 Or'j da umira .................. .50 Oolem, roman ...................70 lledvika ...................... .35 Humoreske. Groteske ln Satire .6U Iz dobe punta in bojev ........ .50 Iz zapeške globeli .............. 1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 'os. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Uči mestnega sodnika. BroSirano ........ .75 Tnlo vezano .............. 1.00 . zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano .............. 1.00 . zv. Dr. Zober, roman. Tugom-tmgedija v 5. dejanjih. Trdi« vezano .............. 1.00 Kraljevič in berač ............ JJ5 \ra!jica Mučenica, trdo vezano »armen, trdo vezano.............4y gudske po\esti, — Od hiio do niže, — Sin .................. .60 Ljudska knjižnica: 2. rv. Darovana. Zgodovinska povest ........................Z6 3. z 7. Jvn.&t Zmagovač. — Med Plazovi .................... .58 4. zv. Malo življenje.........b5 5 zv. Zadnja kmetka vojska .75 7. z v Priluijač ...............fiO b. zv. Pa^jeglavei .............75 z v. Kako sem se jaz likal, < ISreueelj » ....................60 lO ev. Kako sem se jaz tikal. (Iireneelj) ....................6ft ti. zv. Kak« Bern se flkai. iBrem-elji ....................60 2. z7. u dnevnika malega p«- redj*fria. trdo vezano...........60 14 sr. Ljabljanske slike. — 'Iireneelj) ....................60 5. zv. Juan Mi^erie. P«-vest 1s španskega življenja ...........60 «-;. ir Ne v Ameriko. Pu r^sni- Pnlb iaii ljudje. Vnebnje t' ;io»e*sti. BroSIraro .................. .75 Trdo vezano ............... 1.25 Mimo fivtjenja. ?1vho Cankar) .80 Mrtvi (a Vas. 1. dH vsebuje 14 po-povestL 1 Nova<*aii) — Vezano ...................... 130 ProSiienn ................. 1 qo N^ža 2. del vsebuje & porestl Vezano ...................... 1.30 Brofiirano .................... jjjq \a Iiidijsiiifa otokih .......... .50 Naseljenci .................... Na Preriji .................. Nihilist ......................... Na krvavih Poljanah. Trpljenje in 'strahote z bojnih jtuhodov bivšie- j;a nl«jvt-nsfcca jtolka .......... L50 atodns Biblioteka: Amerika Lu p »v sod dobro, door najboljše ..................... .40 Benič .........................40 Boj s prirodo .................40 Božja kazen ...................40 Babica..........................1.20 Beatin dnevnik................70 Črtica iz življenja na kmetih <40 Grška Mytologija. 2 knjigi .. 1.80 •eneral Laudan .................70 Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj Iz ruske zgodovine.....40 Nesrečniea ......................70 Rimska Mytologija ...........70 Spisi .A ndrejčkovejra Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod Itd .40 V Gorskem zakotju ...........40 Za kruhom ................... -40 Zaroka ob pol noči............ .40 2 ognjem in mečem.......... 8.50 Narodna knjižnica: Bilke ...................... R~le uoči, — mali junak J® Izbrani spini Valentin Vodnika J€ kuhinja pri kraljici (osji nožicl .60 Malenkosti .................. M Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 P&berkl in Roža ........... Ji Oai.-ki. (Cankar) 1.20 ibiski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka 15 'ovestice, Hanindranattk Tagore, Vsebuje 5 povesti ........ .44 Petelinov Janez (AleSovec) — Trdo rezano ................ .75 Rr^lrano .................. JI Pariški zlatar .................. J5 1'osljpdnl Mehikanec .......... JO Ntrest! Maksima Gorkega.....U |*od svobodnim snlncem, 2 knjigi 2i>0 Pravljice H. Majar ........ JO Poosti slovenskemu ljudstvo v pouk in zabavo ............. J5 "'ožisalec .......................2." rrapreranove zgodbe.............!-* Predržani PreSern in drugI §vet- v gramofona ............ & Patria, povesti Iz trske JunnSVe debe ...................... JO Peter Zpip .................. J56 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 13(1 Ptice selivke, (ltabtndranath Tagore) — 1.00 Pred neviht« ................... J5 1 razkrinkani HabsborianL — Mola preteklost .................. JO Revolucija na Potrngalikem..... Jt Rinaldo Rinaldinl ............ JO Robinson .......................' .70 Slovanska knjižnica. Zbrani spl-spisi, vsebuje 10 povesti .... .«0 Slovenski šaljivec .............. ^0 Suneški invalid................ 30 i Skozi &irno Indijo .............. JO t pake, satire in humoreske .... JO Sanjska knjig* .............. ! Sanjska knjiga, velika ........ 1.00 banjska knjiga, nova urabska .. 2.U0 Strelec ....................... j0 Strahote vojne ................ .50 Sv Oienoveta ................... 4u Sosedov sia, (Jurčič) ...........30 Stezosledec ..................... Sisto Šesto. i»ovest iz Abrueev .. .30 veta noč .................... m Stri povesti: Nagla be&eda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja .......................Sf Strie tomova koča .............. JO Sveta Notbunga .................35 Slovenski pisatelji: 2. zv. Jos. Jurčič zbrani sptaL Vsebuje 7 povesti .......... 1.20 3. zv. Ur. lian Tavčar zbrani spisi. Cvetje j jeseni. VisoSka kronika 2.00 Spiimanove pripovedke: 1. z v. Itiaron, krčanskl deček iz Ubanona .................. Jt 2. zv. .Marijina otroka, povest iz .... kiivkaSkia gora ............ J5 4. zv. 1'raški judek .............25 8. zv. Tri Indijanske izvesti ......30 f. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade ALLarJa Velikega............ Jt5 11. zv. Bdeča in ?»ela vrtnica, po- * est ....................... j§ 12. zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ............JO l.'t. zv. Boj in zmaga, iiovest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest Iz zgodovine kanadske .................... jo 5 zv. Aisgelj sužnjev. Braziljska ...................... J5 i 6. zv. Xiat okopi. Povest ...... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ JO :S ev Preganjanje Indijskih mls- jncarje? .................... j® r> zv. Mlada mornarja. Povest J6 i-'a I ji vi Slovenec ...............60 Svitanje, rmaan. trdo vezano____1.00 Turki pred Dunajem.............60 'I renutkl oddiha .............. 40 1'mor v Sarajeva................10 Isnjeva Repatica. Satlrlč-en roman 2 knjigi .............. 1J55 Vera. roman ...................35 Tr, pesmic« .... JO Dedek je pravil, pravljice.....40 Mladim srcem JE3 Narodne pripovedke, 8. svezek.. .40 arodne pripovedke, 4. zvesek.. JO ravljlee in pripovedke za mladino: 1. zvezek ................... JO 2- zvezek ..................... JO Slavček, zbirka solfikih pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi za mladino: trdo v«aano ................ U# Volk spokornik in druge povesti za mladino .................... 1.00 Zbrani spisi za mladino: I. zv., trdo vezano. V*«ebuje 10 povesti ...................... il 2. zv., trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ...................... JO 3. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 povesti «■••...«.............. JO 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .................. J0 metniške knjige s slikami: Mlada (reda; pravljica s slikami J9 Pepelka; pravljica s stikam! LM Rdeča kapica: pravljica s slika- ml ««••••••#••••••»•••••#•. 1.00 Snegnljčica; pravljica s slikami 1.00 Trnoljčlc*, pravljica s LOfl njlre za illkaoJo: Mladi slikar ................ .70 Sdk« is pravljic.............73 njlre za slikanje dopisnic pop* -.: na s barvami in nrvodilom: Mladi ametnik .............. L2# Otrofld vrtec UN Za kratek čas jjo Zaklad za strok« ............ uo Razglednice: Zabavne. Različne, ducat.........2fi Vew Yorike. RazliCne, ducat .. J5 Velikonočne, božične hi aovoleta# ducat ...............................JS Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po .............. .05 Narodna noša, ducat...........40 posamezne po.............05 Planinski pozdravi, ducat.......40 posamezne po............ .05 Panorama mesta New York .... .15 Prerokovalne karte 1.00 Igre: dolina Solz. 3 enodejanke: Dr» svetova, dediščina, trpini ____ 1.0* taevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO •audeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ Jfl Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ jo Tončkove tanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ...................0« '.birka ljudskih Iger. snopič Kmet Herod, Vedei«-valka, Župan, Sardamski, Jesa nad petelinom in k«« ........ JO . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neia, Sanj« ................ jo ln S. snopič. Sinovo masčevauja. Za letovišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neza s Bleda, Najina b« ...................00 . snopM Na BetleiiemsTiem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, čašiea kave .... JO 1. snopič. Večna mladost in lepota, Repostev, Preperljiva soseda Jt 2. snopič Izgubljen sin, V Ječi, pastirlcl In kralji, Ljudmila, _ Planšarica .................. jt 3. snopič. Vest al U a. Smrt Marije r*evlce, Marijin otrok ...... S9 4. snopič Junaška deklica. Sv. Boitjan, Materin blagoslov .. JO 5. snopfč Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........ " SO *noptč. Dimež, strah kranjske dežele; Ob ta Polona, PiisOJeo stan Je zaničevan.............3* « In 19 unopič Pijavka. Skrl"«« zaklad. Reditelj. Kmet avto-mat: Dekla Božja; Junaške Klcjke ..................... n pnopfč. Sv. Just; Ljubezen Ms-HJInega otroka...............s« Pesmi in poezije: Codec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................... oblori«'- En*- G an gel. Poetlje Trdo vezano ........................1.25 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih i>e«ml ..................... ! talade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ j J5 BroSirano ..................... esml. (Simon Jenko) ........... Pesmi Ivan Zorniana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... 'oezlje. (Simon GregorčlC) —, trdo vezano .................. j 'Mollca. Pesmi za mladost.....60 lovenska Narodna lirik*. Poealje J« Sto ngank. (Oton Zupančič) _ i'<**ij0 .................... j| Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Koncertne jiesmi za moške ln mešane zbore...................... j GorsU odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln č veter« siievov. 1. svezek ................ 2. zvezek ..............!!!!!!! ^45 Narodne vojaške. (Ferjančlč) JO Narodne pesmi. (Marolt i ....... jo Naši himni; Lep« naša domovina; Bože pravde. (Marolt).........15 Narodne pesmi Žirovnik }; ............................ ~ ZV............................ 2- zy..........................20 Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ j« Pesmarica G laz bene Matice, za .štiri m«>>ke glasove. Vsebuje lo.*J najlnjjsih pesmi z notami ____3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-rsn, alt ln bas 1- zvezek ..................... .43 * zvezek ... .................45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi z« spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ......................40 £ zvezek......................40 Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... U0 Lira, srednoSolska pesmaric*: r I* zvezek ............,*•..,.. 1.20 zvezek .................... 1.20 Priložnostne pesmi za Izven cerkvene u> društvene slavnostl — ...... (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič) U0 Kupleti. (Grum) — 1- Kranjske Šege in navade.....M I' ^ Dl ^hee; Slabi časi ... £ ka^rdovoijnes; T° — Slovenski akoniL "(Adamič')" ^ Z^rke 22 mešanih ln mofikS zb<^ 1. zvezek .......... 2. zvezek .. ............. Mešani in moški zboii] "(*Aljai) -li ^ 1 -vezek: Domovini; Nevesti No ^eni ml: NaSa zveada. " Ptiča tožba; .Soči. UJetegm ;; zvez^>k: Pri zibelki";* Cerkvic* • ' Ne tožim; OJ planine; OJ z BogTm " Plinski svet; Solskodom^ mladini; Na bregu . M 3. zvezek: PSaim 11S '' roj; Na dan; J)ivna ni?.. j, 4 zvezek: ujotega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar: Pri pogrebu..................^ 5. zvezek: Job; v mraku'; Dneva" nam prpelji žar: Z venoem tem ovenčam slavo: Triglav........ 40 «. zvezek : Opomin k veselju; Sve- ' ta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslc............ .40 7. zvezek: Sla veček ; Zaostali ptič-" Dnmorodna Iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaSkom sprevodu; Gealo ' .40 R. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (me- - *h-> : TI osrečit I jo hotl (mo. 5ki zb.k ; Prijatelj ln senca (moSkl zf>-> ; Prijatelj In senca (megan ; Stoj. solnčiee stoj; Kmetakl hl51 ........................... ft. zvezek: Spominčice iVftVrnirron Siroti: Oče ve^t: Slovenska zem-Ua: Zimski dan: Večerni zvon: Zdrnvjc« T.: Zdralvce TI.: Oče vfA nI: Tone Snlnce ...............70 Cerkvene pesmi: Oomači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. jjj ^ sl<»vensklb jiesml z* razne pn like tekom cerkvenega leta i Fofrslor' ..............................J4 12 Tantum Ergo. (Foerster) .....«0 13 Tantum Er&o. (premeri) .... 50 Missa in Honorem Caecillas — 1 Foerster> ................... Masne pesmi za mešan tbor. - ................... siovei!ska sv. maša. za meSaD zbor » spremljavo orgel. (Laharnar) JO Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSkl zbor ln petje. (Bajlk) .. U0 Bn:n Sel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Iiajnk) .... 1.00 Va Gorenskem Je fletno. (Bajuk) 1.00 Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih hl- ait;n ln slovenskih narodnih pesmi .7| Note za klavir: Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ JO Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71 Našim rojakom. Koračnic«. (Jaki) JO Pozdrav z Bleda. Koračnica, ta .........................................10 Pozdrav lz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ..............................................jg Prtpoznanje. Polka mazurka. <—> C Jaki) ........................................jo Primorski odmevL Fantazija, t-i •> Blazen? Guy de Maupaaaant. — Za "Glas Naroda" prevel — A. 8. — Ali »em blazen f Ali je bila morda samo ljubosumnost? Ne ttorem povedati, toda trpel *>em Uradno. Nfumno.it naredil, velikansko neumnost, to je žalibog re»; toda ali ne bo vsakdo razumel < J Sive so bile opoMne. zelenkast«*. ko je mrak l»-tr»*l na zemljo, in modre, ko je vzhajalo aoln-i ". m blazen in prilegam, da s« ^e menjavale te tri barve. V urah najin«* naslade in ljubezni so bile te oči modre in imele so razširjene zenice, v katerih je plapolal čuden og<*nj. Njene težke trepalnice se poč vsi dvigale in t»e zapirale ter mi razodevale oni jK»gled, vU®d katerega sem menil, da zhla/rrim. Kaviar s«-m jo objel.' si-m se v«« tresel želje, da bi to ' Letijo umoril, ali pa jo — vse življenj** imenoval svojo. N'« ki'ga dne \»*ra spoznal da sem ji postal odveč. Bral s^m to v nje-' nih oM?»-rij s»*m postal. Om*ga jutr* me je zadel j z njenih oči pogled, v-s hladen in mrzel, v katerem ni bilo nobenega ognja več. O. videl sew takoj, čutil arm, da je v*e pri kraju, pri kraju za — zmerom. In tedaj je pričela moja ljubosumnost. Nezaupno sem začel vohati naokrog kot kak lovski pes. toda skrbno sem skrival svoje občutke. Ved«-l sem dobro, da bo pri-iel kmalu drugi na vrsto, ki bo znovA razpalii njene strasti. Bil sem ljubosumen, peklensko ljubosumen, toda ne blazen; ne, prav gotovo ne blazen! Jaz w*n čakal, ležal sem na preži. O, nikar naj ne misli, da me more goljufati. Toda ona je ostala mrzla in dolgočasna. Včasih mi je rekla: — Ljudje se mi studijo. In morita je t>Uo terau res tako. Preostala mi je torej samo ona,: lia katero sem bil lahko Ijubosu- j Sien. In povem vam bil sem tudi ljubosumen. Ljubosumen sem bil na njeno dolgočasnost, na osaane-l st njenih noči, ljubosumen na misli, katere sem si vedno predstavljal le kot nizkotne in »»ritni ftne, ljubosumen sem bil pač, ker sem postal to, kar sem. Jeii bila to ljubosumnost f Jaz He vem. Tako je prišel večer, ko se mi je »tlelo, da je srečna. Neka nova strast je oživela v njej. Bil sem si gotov svoje si vari: njene oii so žarele, roke so ji bile vročične, vse njeno bistvo je izpuhtevalo o-ni dih ljubezni, ki me je pritirala v pogubo. Naredil setn se, kakor da ne vidim izpremembe. toda obdal sem jo s parttmi in zankami. — Vendar odkril nisem ničesar. — Tako sem špijoniral en teden, en mesec, četrtletje. Ona pa se je razvila in vzcvetela pod vplivom poke tajnost ne strasti, bila je ▼ razpoloženju, ki je dalo sklepati edino na nA® novo Ijnbexen. In naenkrat j« prišlo vame spo> znanje! Jas nisem blazen! Prisekan, da sem pri zdravi pameti! Ampak kako naj stvar razložim, da bo umljiva? Kje naj vza-meme bes»ede, da povem nekaj tako grdega in nepojmljivega? — Mislim, da je najboljše, da enostavno povem, kako mi je prišlo sjKiznanje. Ko se je nekega večera vrnila z dolge ježe. se je popolnoma u-trujena zgrudila na nizek stolec. Njena lica so žarela, prsi so ji valovile. v njenih očeh pa sem opazil spet ono skrivnostno, posebno modrino. Tako sem jo večkrat videl. ko me je se ljubila. Brez dvoma — zopet je ljubila. V glavi mi je pričelo šumeti, in da ini ji ni bilo treba gledati v obraz, sera stopil k oknu. Tedaj sem videl, kako je peljal hlapec v hlev njenega krasnega konja, ki se je divje vzpenjal. Tudi njeni pogledi >o sledili razburjeni in J poskakujoči živali. Nato. ko je konj izginil izpred njenih oči. je zaspala v globokem spanju- Jaz sem ležal vso noč bdeč na jw»telji in z grozo občutil, da prodiram v tajne, o katerih nisem do-zdaj niti slutil. V^ako jutri, kakorhitro je izšlo solnee, je odjezdila ven ter v divjem galopu podila svojega konja preko travnikov in polj. In vsakokrat je prihajala nazaj izmučena in utrujena, prav kakor da se je zbudila po dolgi noči, jH>lni ljuba vnih orgij. In zypopadel sem! BH sem ljubosumen na tepa močnega, divjega konja, ljubosumen na veter, ki je možal njeno obličje, kadar je v divjem galopu dirjala preko polja; ljubosumen na drevesni p je, ki ji je v mimoidočem diru po ljubljalo ušesa in obraz, ljubosumen na solnčne žarke, ki so skozi krone dreves padali na njeno čelo, ljubisumen na sedlo, na katerem je sedela in katerega se je o-klepala s svojimi stegni. Kajti vse to jo je delalo srečno, jo zadovoljevalo, ji pilo njeno moč, ki bi morala biti samo meni namenjena, vse to jo je delalo ne-občutno za mojo ljubezen ter jo slabilo, da se je često po eni sami taki divji ježi nezavestna zgrudila. Tedaj pa seb sklenil, da se maščujem. Postal se-m ljubeznivejši in nežnejši do nje. Držal sem ji roko, kadar je po divji ježi raz-jahala konja. Divja žival je dosti-Krat udarila proti meni; ona pa mu je gladila njegov lepi vrat ter ga jKiljubljala na prhajoče in kadeče se nozdrvi, ne da bi si potem obrisala ustne, in vzduh njenega telesa, ki je bilo vse vroče in potno. se je mcfcal z ostrim duhom iz-hlapevajočega in penastega konja. Potrpežljivo sem čakal, da pride moj čas. Tako sem opazil. da jezdari vsako jutro ob določeni tiri skozi neki majhen gozdiček. In nekega jutra sem vstal navsezgodaj, vtaknil v žep .svoje pištole, vzel dolgo vrv ter odšel proti gozdiču, kakor da se odpravljam na dvoboj. Poiskal sem pot. po kateri je vedno jezdarila ter napel vrv preko poti med dvema drevesoma. Nato sem se skril za grmovjem v visoki travi. Pritisnil nem uho na zemljo ter čul v daljavi peket njenega konja. Kmalu nato se je pojavila daleč y.adaj na izki poti. Nisem se motil! Prihajala je! Vroča, divja kri je rdečila njena lica, blazna strast ji je gorela iz ■ oči- Tedaj pa je zadel konj ob mojo napeto vrv, v skoku se je prekotn-lil ter si zlomil obe prednji nogi. In ona? Ona mi je priletela v na roe je, in nato. ko sem jo pol o ž'1 previdno na zemljo, sem se približal njenemu konju, čigar pogled je počival na naju. In d očim ! me je žival še poizkušala popastr ter ugrizniti, sem ji nameril svojo pištolo na uho. . . ter ustrelil . . . kakor se ustreli svojega tek-meea-človek«f-fc Tedaj pa sem se sam zgrudil; dvoje strahovitih udarcev njenega jezdnega biča mi je prerezalo obraz. Ko pa se je znova vrgla name, sem ji pognal kroglo svoje druge pištole skooi glavo. In sedaj mi povejte: ali sem blazen f ^^ O Habsburžanih. General Albert Margutti je izdal novo knjigo o Habsburžanih. Izšla je v francoskem jeziku. Knj , ea vsebuje mnogo doslej še neznanih epizod. Med drugimi pripoveduje. kako se je Franc Jožef trdo držal dvorne etikete. Po nekem kosilu v Budimpešti se nadvojvo-dinja Marija Jožefa ni mogle vzdržat'. da "e hi pokadila eno cigareto. Sla je v predsobo, za njo sta šli dve dvorni dami in par častnikov. Hitro je bila soba polna dima. (.'isto nepričakovano so se odprla vrata in prikazal se je strog obraz cesarja. Obstal je za trenutek, potem pa se odstranil z vso naglico, ne da bi koga r,o-gledal. To je bila huda lekcija in sličen prizor se ni mogel nikdar več ponoviti. Frane Jožef je sklical dvorne funkcijonarje samo no priimkih, le ministre je nazival srospode. pa "gospod" mu je šel zelo nera 1 iz ust, kajti za gospoda je smatral edinole samega sebe. (V sarica Eli zabeta je zaman iskala mirit po svetu. Opetovano je rekla: S:cer diham, govorim in poslušam, ali jaz že toliko časa mrtva, kajti moje sree je že zdavnaj prenehalo biti. Franc Ferdinand je sodil o pruskem sistemu tak >, da naganja Nemeijo z vso silo do vedno večjega napredovanja. Toda ta hitrost se rnu je zdela pogubna, kei moro vzbuditi po vsej sosedšeur proti Nemčiji takorekoe avtoma točno zlovoljo in nemir. Ko se je poročila Žita s Karlom, se je n:-"ohceti" Franc Jožef močno pre hladil in strašno je kihal skozi štiri tedne. Kadar ga je prehlad prav silno mučil. je vzkliknil: 'Oh ta nesrečen dan v Schwarzau !* Prav nič se ni ogreval za Karla. C '^iti je m»*nil grof Paar, da je do ;>ra. inteligentna, zelo izobražen* in značajna. Črna beštija pa je bi-,1a njena mati, ki je razburjala I vso družino in se vmešavala čisto v vse stvari. Franc Jožef je to vedel. pa večkrat pomiloval Karla, češ da mu družina njegove ženi dela same neprilike in težave. Kc je umiral, je bil Franc Jože zelo nemiren in zvečer ob pol 9. je pn j vsej sili hotel vstati. Les težave so ga pridržali v postelji- Govori' je i .-prestano, da ima še tako mnopo dela na svetu, ali pol urt potem je izdihnil. Margutti pripo veduje o Karlu, da je bil doma zelo pogumen in ko je nekoč v vojni odšel v glavni stan med vojsko vodje, je izjavil, da pojde izčlsti ti "Avgijev hlev", toda ko je prišel tja in so ga generali lepo sprejeli, je pozabil na vso jezo ir začel deliti odlikovanja. Ministrski predsednik Koerber je pri svo ji demisiji. ko je zapustil Karla rekel: "Cesar Karel ima 30 let kaže jih 20. misli in govori pa kakor 10-letni deček". O Žiti pripo veduje Margutti. da je rekla o nemškem cesarju Viljemu, da hoče najprvo vreči svoje sovražnike na tla in potem sklenil mir. Ona na je dvomila nad njegovim uspehom in bila mnenja, da se ne sme opustiti nobena prilika za mirovna pogajanja. "Ne sme se izgubit: niti trenutka, a ko hočemo rešiti eksistenco monarhije". Tako je govorila Žita. ki je slutila, kaka usoda čaka Ilabsburžane. Fanatični verniki. Grof Gobineau. mnogoletni fran eoski poslanik v Perziji, je tamoš-nje prebivalstvo natančno študiral in prišel do zaključka, da bi Perzija lahko nosila ime "muslimanska Anglija". V tej deželi se namreč neprestano pojavljajo nove verske sekte. Perzijci so ustvarili nebroj verskih sekt. med katerimi je najzanimivejša sekta "Bab". Nastala je v začetku 19. veka. Sekta^ je bila naravnost ver-sko-fanatična, kajti "bablsti" so odhajali na morišča kot na zabave in veselo prepevali na čast svojemu bogu. Živi zakopani in s kropom par jeni *o slavili svojega boga in si želeli smrti. Fanatizem je bil razširjen posebno med žen-stvom. Najlepša Perzijanka Teherana je baje umrla s smehljajem na ustih- Gobineau pravi, da je fanatizem pristašev verske sekte "Bab** zelo sličen mukam prvih kristijanov pod Neronom in Dio- klecijanom. ^ * ~lZ.ffiflH Kdo je napravil pivi avtomat. Avtomat je že jako stara iznajdba. — Heron, ki je živel v H stoletju po Kr., poroča, da so imeli egipčanski duhovniki v svojih svetiščih avtomate, v katerih se je nahajala blagoslovljena voda. Pred vojno si videl v Evropi ns vseh kolodvorih, postajališčih in drugih javnih prostorih avtomate, kamor si vrgel novec ali desetico in priletel je iz avtomata bonbon-ček. čokolada, vžigalice itd. — lil tako imamo nepregledno vrsto raznih avtomatov po velikih mt-stih, ki ti sami prodajajo kar lio-*eš. samo da vržeš kovan denar vanje. Prve take avtomate je stavil P. Tverett v Londonu leta 18S5. A on ni izumitelj teh avtomatov. ampak ideja je vzra-tla že v starem veku in prav lahko je mogoče, da so se Angleži, ki so se vedno tako intenzivno bavili ? klasično izobrazbo, posneli svoje avtomate po onem starodavnem •ivtomatu. o katerem nam poroča Tleron. slavni fizik iz drugega sto-et.ia j j- » Kristusu, llenm pravi, da •io si zviti egipčanski svečeniki izmislili nekak avtomat za blago •ilovljeno vodo, ki ga je on sam rekonstruiral in nam ga popisuje, la je bil nekako tak. kakršnega najdemo danes pri klosetih z izbiranjem vode. Glavna razlika je tem. da je treba pri klosetu potegniti za vrv. da priteče voda. nri posodi, v kateri so egipčanski luhovniki imeli blagoslovljeno vo-lo, pa je padec denarja na plofc-'-ico v avtomatu povzročil, da je *ahko stekla voda iz posode. Kolikor porcij blagoslovljene vode je nobožni vernik želel, toliko novcev *e moral vreči v nabiralnik. Oskrbnik svetišča ali cerkovnik je xl časa do časa pobral iz nabiralnika denar in napolnil posodo z novo votlo. Ta bistroumna iznajdba zasluži tudi v higijentenem o-ziru vse priznanje in bi morda ne bilo napaeno. če bi jo tudi serlania luhovŠčina uvedla v cerkev. Poleg "tigijeničnega ozira, ki interesira lasti javnost, bi zanjo bil avtomat z blagoslovljeno vodo tudi ze-'o lep vir novih dohodkov. Ni nobenega dvoma, da bi bila taka priprava za naivne ljudi zelo miena. Nesreča na železnici. Kakor javljajo iz Bečkereka, je * bllžrhii postaje Ogaras s: mploliki ek«ipres trčil skupaj z nekim voVnim vlakom. Kljub naporu bf-h frtrvjevodij, ki sta skušala akoj ustaviti vluka, sta bila dva agrna razbita. I)\*a železničarja ta bila pri tem težko ranjena. ■očem svojega moža GREGORJA KRULC, kateri me je pustil z dvema otrokoma v slabem položaju. Starejši otrok se zmiraj joka po očetu. Zato prosim vse rojake sirom Amerike, ako ka-1 teri ve za njegov iuialov, da mi I ga blagovoli naznaniti. — Mrs. Fannv Krnic, Box 121, M orle v, Colo.' t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sporočam tužnega srca sorodni-:'m, prijateljem m znancem, daj d je nemila smrt iztrgala drage-' ra soproga | MIHAELA JERINA, !<>ma iz Senožet, občina Dolsko,! •kraj Kamnik, po kratki, a silno-nueni bolezni, za zastrupljenjean j :rvi dne 29. novembra 1923. Vsem, ki so *ni ob urah tuge' tali ob strani, izrekam tem po-: torn svojo globoko zahvalo. Ne! morem pa kaj, da bi ne izrekla >rav posebno zahvalo Karlu Ar-arju in njegirvi **iprogi ter Res-uikovi materi, kateri m toliko storili zame, da jih ne bom nikdar pozabila. Zahvaljujem se tudi vsem onim, ki so pokojniku poklonili tako lepe vence v poeast po smrti. Srčna hvala torej vsem. Ti ipa, dragi soprog, počivaj r.iimo, lahka naj ti bo ameriška gruda! Žalujoča ostala: « Marija Jerina, soproga. Newtown, Pa. (10-12—12) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniiu in žalostnim srcem na-uianjani \ sem smodnikom, prijavljeni in znancem sirom Amerike n v dj:v!jtmja v najlepši k'b' mojemu 1 jub!jt neniu >»>progu zir ;na i "' tu penili nedoraslih >ti očičev FRANKU SLEVCU. I ".url je dne 7. oktobra po težki ) iez'ii. Ran j'.: i bii doma Lz Pra-•rotn« ga Sv. Primež pri Kamnini, kjer zapu:."a očeta, mater, tr". »rate i;i pet sc-.-»tri, tukaj pa eno e tr >. tri bratrance in eno se-vvričn. hnei je (lost i prijateljev, iahi je j za njim. Teli! p.-toni se najlepše zahva-juje.n a in. ki-ter; ste mi kaj p <-magali v tem težkem, žalostnem •asu Najsrčnejša hvala vsem da-ovalcem vencev, ki ste jih polomili na njegovo ki.sto v zad.ije slo-."< . Lipa hv;da tudi v-.-m ti-t:iii. -te me prišli t( h;žit v Iršo ž;i-losti. Ranjk: je bil mirnega značaja i.);'r:.gi. ljubljeni -•'']>;< g m (:.'-e, ]>. *ivaj v miru in ..!•.!'..t n.*j li bo a-afriška žemljica! J iari t' «ia ž"vel b ^ v n;uš li '.ill tlo zadnjih 'ini. (Jlej, križ •iam svet? govori, da v'dimo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: Morija Sieve, soproga. Franc in Alojzij, sin va. Frmčiskn. Mirija ai Karolina, hčerke. Raveiiivot'd, Colo., ~>. devembra 1 Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji —- more Izplačati dolarje le potni •tom v Ameriko proti predložitvi od ^merlfikega konzula potrjenega pot • ga lista in oe več kot protivred ao.it od 3.000. — frankov, to je prl-biižao $200.— ca enega potnika. V slučaja, da naslovljene« za i» oiačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta, dobi jroSiljat ?1 j lahko dolarje nazaj ali •ki tobak ter ih»1ik> vre(.» toži) na loeitev zakona. DR. LORENZ Q 642 Peiin Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI ILOVKN9R« •OVORVČI ZDRAVMIH Sfbcualiit noiKi* ssLE7Nr. ^^A Msja strska Je sersviisnje skutnl« ta krorsKnlh ksMocn!. Ju A mit. trn idrsvlm nas S 1st tsr Imun .kuinjs v mti eolsznih f ^T ** *nam slovensko, =*to vas moren popolnoma razuir.atl In ilu.lU *>«•»„, d. v«, ozdravim In vrnam mo« in zdrav" iT«| « ' POB*bnC ■ku4nj* opravljanju moiklh b»l«xnl. Zato Va mJZL posolrom« zansstl na nsns, moja akrb pa je. #a vss mm.«!. TUT? vi ir. Ms adlaiaits. ampak pri d It« tlmprsjs. «4ra- Ji csdravlm zastrupljeno kri, ma^uija In llaa po tslssu. Nlunl v ■■>!« i«_ v lu^h^areranese-nb^itiSv!^' VmJt iutsdleaN.tatrah, i«todcu; rmsnlco rsvmstlasm, katar; zlat« «1.., nsSu™r adns vra: T panadaljek: irtio fc p«t*k oA ». dcpolAaa io i »o»ol&*»! v tor*k, estrtek te sobota oC t Ccpoklzo to IvaSJ. % neiSS i pr^txiklk oj H. SopolSm* as a ' T ** ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V poiik in zabavo. 1.. 2. iu 3 del. Vsi 8 zvezki vsebujejo 44S strani, $1.60 | Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 »trani, j Prihajač. Spisal Dr. Fr. Dc-tela. Bplosno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnoho in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L Coloma. Zelo zanimiva, iz iipanskjga prevedena povest Vsebuje 170 strani, » ! Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. I'o resničnih dogod sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisa i Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih' Slovanih. Vsebuje 149 strani, {j Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. _ Vsebuje 231 strani, gf Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vseboje 144 strami Jernač Zrnagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega živl;enja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, " ,U Kadnja kmečka vojna. Spisal Av^st Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj lian opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 878 strani, POtTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York »^^■■■IBHpiBBgligSro Uspehi v dvajsetih dneb ali se vam pa vrne denar. * Proizvaja bogato rdečo kri, mo. čne stanovitne živce, življenja iK^Sj^ JMs polne možke In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, Čc se vamV^felV-nL^iil^01 lr? važe teI° mrači, če ste se že nave- Jane NSf-V nwl' -IVa- sredstva. rotem posku- Vw^ ■ajl« Nuira-lon--. in uprerideli bost«, kako hitro se bc te \Wtof2k: / ffk Dret de^tinčloveikS, boWn %-ot V^St ^ IM I-Ii rcV77\atične bokzni. Klmvobol. nevraltrija, > ^fflfe^J® Sb»> ,13 neprtbava, vetrovi in kolcanje. zaprtje. 1 sB^bC^^HI rncrgijc. pomanjkanje živahnosti, nervozno.^ »«■- \ Ti^'^iVi^P^^ *>»"> xvpdenclo krvi T^WJ cd iivine sile za svoje I Eft li ,- d<.'iJf*- -cna 151 je t-OKlavitna. Btvar za želodec ll /fM >£ TO V t nnillf ^ dS,b' ur'r'*rj* i" krvno cirkulacijo. Nuta-Tone i limiti. Hi - \ -V .*' 0 *«IravUo xa nervozne in fizidno izdelane. Zakaj TI Ker seatojt oimcro važnih aestavm. ki vračajo z.'ravie ter iih \4 preopiaujejo najslavnejii sdravnikL — Nnw-Tw. Uat ni tWafSkJM fc-'eza in fosforja — ter jo hrana krvi in živcem. ' 'jJt^MS^WT^ »•inn'rf'Jf. v jetTa- ter o jr. č u je čreva. da Mfitflf A W - t-rr izganja is nj:h strupene »e- ^WIL-, • kol.-a okusa. ueotJen za jemati. Poakui«^. tj_- ,ri. ta boste vsem svojim prijateljem. J t mati. i-oakužajte s a. Priporočal j ST^ST^Sl N"CJ'Ton* ,C na prod*j pri d°»»rih lekarjih po ^nakl c^i t —--KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA _ NATIONAL LABORATORY. S-2C . 101« S. WabaUi A«.., Chica«o. IU. ^ Dril0i*B0..............- ^ poiljif.............. Ime ........................... Ceata in itv. ali R. F. D.......... ^ " ' o............................... ■■to-...............................Država.............................. GLAS NAHODA. 11. DEC. 19*3 MARIJINA POVEST Spisal JEAN RAMEAU. Za "Glas Naroda" priredil J. T. -- (Nadaljevanje.) — No, «ra j«' pa tudi zastran kaked ruge reci . . . — ZaMran »"esa 1 — Tega pa ne vem. I'd jaz vem — je vzkliknila Mar ja. — .Jaz vem in jaz eutim in se ne motim. In zato bom šla z vami k vašemu sinu. — K Jerneja! — Ua, r vami boni šla. — Sveti B«»{r, ali se šalite? — Prav m«"- •».' nt- šalim- Misel, ki jo gojim že tedne in tedne, se je su-daj vrej.ni<'ila v meni. Ali v«sto, kaj govorite nesrečniea? — jo je preplašeno vprašala pre«ene<*ena Katarina. ■ - I>a, mati. prav imate. Nesrečniea sem. Nesreenica. ker sem m- motila O mati. vi ne veSte, kako imam rada vaaega sina! — Jerneja ? Za božjo voljo! - I>a. I j u »>iiii pa 2e *«-st lt t. jubim pa izza časa, ko sem pa videla vprvi«". In do pred kratkim sem bila uverjena, da je Ciprijan on. In b zato, ker sem bila uverjena. da sem pred šestimi leti videla < iprijana, s. m rfkla, da se bom porodila ž njim. — - Moj Hop. otrok, kaj mi pripovedujete? IC -nieo, mali. Cisto resnieo. Malo je manjkalo, da se nisem zadunila ob t«j resnici. Toda to je n.-kaj straauega. Sedaj, ko se ima vršiti poroka? Opn.stit.- ?ni. t »da jaz ne mornn drugače. Ker vem. da Jer iii Ma/t-n. ker j*- b<4an. n»* morein vzeti Oiprijana. Vem- da sesm jaz fiiiia vzr«.k vse .I»-riiej*-ve žalosti, in sem ploboko v *reu uverjena. da no- še ljubi. Hitiva mati. jaz va> bom spremila v I^.rdo Z.istr.tn mene je hote! usmrtiti brata, ki je za.Vl laziti za menoj Za* t ran rame «. boljše je. Pa z Bogom, drapa mati! Le pomirite se. ja? n« prem t vami. — Kaj boste napravili? — Ne veim- V Sanies bom šla. Počasi se je pomirila. — Prosim vas. ne zinite Ciprijann in pospodu Bruskalu o teir niti H>sedice. Jaz nočem nikomur delati krivice. . . In kljub temu — seda i. ko vem . . . Nas v id en je! Ko je stopila Marija med platanaini. je slišala zdaleč Brucka lov pla>. ki je zmerjal delavce. 1'ospešila j<- korake, da bi je nihče ne videl. V Sanies je bilo precej daleč. Skoraj tri čert ure. Voznika jr bila že prej poslala domov. Ni ji kazalo drugega kot iti ješ ali pa z železnico dve postaji. l>oj»pevši v gozd je začela pr« oiišllati, kaj naj .stori. Naenkrat jr pa opazila na »tezi majhno, črnooblečeno žensko, ki hitro stopala proti postaji. Za njo je delavka nisila veliko torbo. Torej vseeno pre — je pomislila Marija. — Seveda, saj mora di. Ona je vendar mati, in Jernej je bolan. — Jernej je bolan — je premišljevala. — Zastran mene je bolan. Bog ve, ali bi ozdravil, če bi vedel, da ga ljubim? V glavi ji je dozorel sklep. — Jaz grem — je rekla ter jo ubrala po stezi. ji j«' bilo mar. če jo bodo zmerjali. Kaj jo je brigalo- Hotela M« je !•■ prepričati, če jo Jernej še vedno ljubi. Hotela ga je prositi * -dpu-.'-anja za vs. , kar je moral zastran nje pretrpeti. Toda on jo ljuKi. O tem m nobenega dvoma. Koverta in žepui robec sta ji porok in dokazilo. Ma bom. šla bom — je mrmrala ter tekla, kar se je dalo. Zi Uaj bi .se obotavljala. Nudi se ji najlepša prilika, da se iz-opn,- neprijetnim eerimonijam. Naj le delajo pismo, naj ga le. Nje it- bo ,.ol -g. Ce pa pi»iua ne bo, se tudi Ciprijan poročiti ne bo mo-i. \ t is t eni hipu ui občutila napram Ciprijanu nobene ljubezni \ ••.'». hi(, celo .-ovražila pa je. Kakšrn brat je vendar Ciprijan, da je j...stil sv.jega brata poslati v blaznico f On je vsega kriv, ne pa Jernej. Jernej mora zastran njega toliko trpeti. K« t da Iii j.i nekaj zbodlo, se je obrnila. Skoraj tekla je na po-»*to. Turn je kupila dopisnico ter napisala nanjo naslednje besede-. Z \»«rrjo me ni treba čakati. Skoraj gotovo me zvečer ne bo domov. Ne skrbite zame. Jaz sem pri gospe Bruskalovi. Karto je vrgla v nabiralnik ter zdirjala proti postaji. Dospela je v zadnjem trenutku. Kupila je karto tretjega razreda ter skoč ia v vlak, ki se je bil medtem že začel pomikati. Sele na prihodnji postaji se je toliko odsopla, da je šla iz voza v voz i*kat mater Katarino. In ko >o je dobila, jo je objela rekoč: — Oprostite mi. Nikar ae ne jezite name. Obe sva namenjeni k njemu. Katrina Bruskal je dolgo časa lovila sapo. Bila je kot omamljena: — Oprostite m;, draga moja mama — je ponovila Marija ter se pritisnila k nji kot otrok, ki se boji, da bo tepen. Kako razločno je bilo slišati žvižg lokomotive s postaje svetega Janeza. Jernej je bil ie v postelji in je še pol cul in pol sanjal. Zdelo s«? mu je, da mu prinaša žvižg pozdrave iz domovine. Jernej je bil bolan, pa sam ni vedel, kaj mu manjka, in tudi zdtavmki niso mogli bolezni dognati. Preiskovali so ga in preiskovali, pa n:so mogli ugotoviti njegove bolezni. 1 • | i (Dalja prihodnjič.) - Dunajsko pismo. "Slov. Narod" priobčuje r.' Dunaja sledeče zanimivo pismo: Kljub povojnim težavam se ni skrčilo število dunajskih dnevnikov- Celo novi so nastali, kakor1 naprimer "Der Tag", "Die Stun-de'\ Ali kvaliteta netkaterih je postala zelo dvomljiva. Love s* za senzacijami in ni jim dovolj vsakodnevnega trača. segajo tudi laleč nazaj in pod krinko da.naš-lje svobode prinašajo senzacije z polpretekle dobe in tudi že zgo. lovinsko zastarelih časov. Tako je neki list prinašal dva meseca »enzacijonalna odkritja in neopo-ečno resnico o t raped i ji z Rudol-om v Maverlinpu. Koncem konca mo izvedeli prokleto malo nove-ra. ali vsak dan je bil zaključek ak. da smo mislili: aha .jutri po-•i, jutri izvemo strašne reči. Ali iii smo razočarani — in list je 'elal izborno kupčijo. Vsaj po otoki senzaerjonalnlh dogodkov se I e tem pridružil tudi bivši srbski ^ ržavnik, ki je dolgo vodi! u.so-' 'o srbskepa naroda, bivši mini-j trski predsednik.Vukašin Petro-' ; ie. Zdaj je že 51. nadaljevanje, ar v dveh dnevnikih, v katerih »riobčuje svoje, sicer zelo zani-live sjM>mine pod bobnečim na-'ovom "KulLssenpeheimnisse der Veltpesehiohte". To čtivo je za las jaki zanimivo, ker živo opisu-e temne čase srbske zgodovine in rospodstvo Nemcev v Srbiji za asa okupacije. Petrovič je bil rnistrski predsednik zadnja le-a nesrečnega Aletksandra Obre-loviča. Živo nam opisuje svoje Kije do zaroke z Drapo Mašinovo cako mu je odsvetoval, kaj vse je torll. da bi preprečil to sramoto , srbskemu narodu in kako se je c on eno moral umakniti HrLstiču. ^ozneje je živel na Dunaju in o-lisuje svoje zveze z zarotniki, ki jo sklenili narediti konec. . . kačo so pa izvršili. — Nato opisu?e :nani atentat na Milana in trdi, j I a je bil vprizorjen iz ruskega; »osJaništva. Obširno se bavi z /zroki fu*bsko-bolgarske vojne, :ako je on — Petrovič — bil pro-i. a je vseeno moral na Dunaj, da u najame posojilo, tudi po:l najbolj sramotnimi pogoji. Tu mu je Calnokv. tedanji zunanji mini-ter odb>čno dsvetoval in istotako •esar Franc Jožef, ki mu je dejal, 'a vojna Srbiji v najboljšem slu-•aju n;e ne prinese. Ali Milan ni lbogal. prišlo je do nesrečne voj-•c. nakar je bilo konec tudi nje-rove vlade. Ko je Milan umrl in 'a je dal Franc Jožef pokopati v lekem srbskem samostanu, in ko e akademija znanosti razpisala ia tečaj za najboljši spis o Milani — se ni oglasil nihče. Tako je »il pozabljen ta kralj. . . Zopet hočejo povišati poštne »ristojbine za 50, telefonske pa car za 100 prieentov. Poštni mi-lister ima baje 109 milijard defi-rita na leto in hoče ga kriti iz -ednih dohodkov, ali k temu pri-lobiti še 120 milijard za nove investicije tako, da bodo imeli v \vstriji vzoren telefon. — Tej /zornosti pa se interesenti upirajo in menijo, da imajo v tej dr-lavi polno najnujnejših potreb, ;i morajo priti prej na vrsto in se lot le j morajo ljudje zadovoljiti udi z manj vre:Inim telefonom. Avstrijska valuta je baje že ta-io stabilizovana," da hoče dovoliti prost izvoz avstrijskih kron v vsaki množini, kakor je že davno orost izvoz tujih valut. Koliko utnoKti manj nasproti nam tam loli. — V resnici mora presoditi vsak otročaj, da tisto brskanje -x) žepih na progah proti Mariboru ni le nedostojno in žaljivo, — marveč tudi nespametno. Ali kaj škodi prenos denarja za potrebo preko meje, tedaj se to ne godi v potniških vlakih. — Dinar raste in pada tako čudovito naglo in brez vidnega povoda, da se finančniki temu kar ne triorejo dovolj načuditi. V petih dneh smo imeli pri enem dinarju nad petdeset kron. razlike. Črtam danes v resnih listih, da je temu krivo neugodno notranje stanje države, zlasti na Hrvatskem. Ali naj bo to rest Dunaj se ponaša c neštetimi vrtovi in parki. Zdaj so otvorili še zunaj v Waehringu velik park. tam, kjer je stalo pokopališče, ki >o ga bili zapali leta 1874.. ko je bil j otvorjeno znano centralno pokopališče. Iz pijetete do znamenitih mož iz dunajske prošlo-sti pa so ohranili vse spominske plošče in jih razvrstili v Denkmal ha in- V naših čaftopisih še nisem naletel na obširno razpravo o Reki. v pariški "Illustration" pa je taka razprava, ki je pisana popolnoma v našem smislu in daje dobrohotne ali osoljene lekcije italijanskim "prijateljem." Narodnostno razmerje pojasnuje s številom prijatelj-stva po narodnosti skupno s Sušakom, ki ga ni mogoče v tem slučaju ločiti. V spisu ;e tudi več slik. "Profesor" pod ključem. V I>anjalul'i se nahaja v pre-s-kovalnem zaporu n^.ci G juro Te-n<-di. 'ki ima za seboj prav pLaano življenje. Ttod*>m iz Varaždina, je absolviral gimiazijo, potem pa vstopi v lsam'5stan t rap isto v, vendar pa je 1: tnalu zapet sle&el kuto. Služboval je potem v raznih krajih kot knjigovodja in blagajnik, a zaradi nepoštenosti ga p'»v-3 nI vrgli na cesto. Po prevratu je bil v Makedoniji nameščeni kot profesor — na pedlapi ponarejenih d-kMinetov. Goljufiji pa s.i *i!'.!"ajno prišli na sLmI ter s> pa po tiiletm m dcilovanju v š.Ji ^nlgon-sk.in potoni odpravili v Banjaln-Ko. Vsled intervencije njegovega zagovornika je so^l'iyee cxldal > v ' pazovalnieo za duševne bolezni. ALI VESTE, — • la je f»i!a prp- u'lxlba med Romunsko in Jugoslavijo ter ila Je «l<»l>ila pri tej priliki Koiuun-•ka okraj Žombolj? Ali «la je !ttrški teltak v Helniar Turških <"iira-•etah najčistejši totiak. kar ^a morete •l«»!iiti? ROYAL MAIL Poobla££cna parobrodna trta od jugoslovanske vlad« Neposredna služba mpd New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom "OHIO" "ORCA" "CRDUNA" "ORBITA" Ti paxnikl so ▼ vseh oririh novi in moderni. Priljubljeni so prekooleansk'm potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborne službe, in kar je naJ-.-»±nejfce vsled udobnosti. L" 1J ud ni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in i«idosinf 'bede. Posebna pozornost je posvečena lensUair In otrokom. Za. podrobnosti vprafiajte agenta ▼ va--eni mestu ali p.i pri; •OYAL MAIL STEAM PACKET COMPAXY ?« BROADWAY NEW YORK. N. V. ROLE za PIANO SLOV. IM HRVATSKE c?oliite ediiro i-ri: NAV1NŠEK-POTOKAR 331 Crecre St, Cor.cmaugh, Pa. PXSil'E PO CE>iiK. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo ia dovolj da oglaiujejo ▼ lista "G1m Naroda". B tem boete ustregli vsem Uprava "Glaa Naroda' Viak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter »sebi. je 103 najboljših in najnovejši) pesmi a notami. Cena • poštnino $3.00 "GLAS NARODA" 92 Cortlandt St.. New York. N V Izšel je "Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1924-. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAE0ČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: i. Ni dan; 2. res oženil M «e: 3. Kazen; 4. Kmečka pe* Km: 5. Vasovalec; 6. Na trjru; 7. Pesem o beU hiJHcl; 8. Proftnja; 0. I)an slovanski: 10. Tihi veter od morja; 11. Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčlce; 14- Lahko no«; in. DfklWn rni'a ; IH Slanca ; 17. Vabilo; 18. Pastirček : 1». Kožni ar in; 20. O-rkvira; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljohi dre; 23. Daniri: 24. Savska; 25. Oblaftek; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i sLavulj ; 30. NaSa zvezda ; 31. Labko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prasal; 34. Bože pravde; 35. Na rrobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Csllfil nas; 30. Na morju: 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčb-a; 43. Ob-la^ek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobo-va; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si Jokala; 40. Jaz bi rad ru-derf'ih r«»l; 30. Z-iravim; 51. V mraka; 52. T^ei« naša domovi-na : 53. Vlpred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekl^ kaj s tak CaloKtna; fi6. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. SInvenae. Srh. Hrvat; 60. N:i3a zvezda; «1. V slovo; 62. Is-Snbljenl cvet; 63. Sanak spavn : 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom Je moj. 67. Hey Slovenl. 71. Do-| »ovlnl: 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova i pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U I boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko. Fran kopa nka; 80. Sto čntiS, Srhine tuSnl?; 81. Pobratim! ja; 82. Pomlad ln jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica: 86. NJoJ; 87. NJega nI; 88. Pod okiioia; 89. Prva IJntiezen; 00. TjOiko noč; 91. Pri oknu sva turlft* slonela: 92. Strunam: 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-•njw: 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. LJu-in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Rastanek; 101. 8vračanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. • ;r aGLAS NARODA" 82 Cortlandt Street Hew York Kretanje parnikov - Shipping News 13. decembra: ■ Hanra, Hamburg. f.15. decembra: ! Majestic. Cherbourg; I>«rfflinger, Bra-men. ' 19/ decembra: I Pr^s. .Polk, Cherbourg: Veendam, Boulogne. 22. decembra: i Rrenjr^ri^. Cherbourg: Pre3. Tlurding Cherbourg. Breint-n: Andanla. Cherbourg: 'Seiditz. Bremen; Zetland, Cherbourg. 12«. decembra: | Chit-ago, Havre; Pres. Adams; Cher-|bourg. j27. decembra: ! VTestpftaiia, Hamburg; Torek. Bremen >28. decembra: , Martha Washington. Trst. 129. decembra: , Canopc. t'iherbourc. llambunr: I^a Pa-■voif. Havre; America, Cherbourg, lire-inen; New Amsterdam, Boulogne. 2. Januarja: Pres. .Monro«*. Cherbourg. 3. januarja: Mount Clay, Hamburg; Sierra Ventana. Bremen. 5. Januarjj: A na kabin« tretjega, razreda s Z. 4 tri C posteljami za diullne in tensk«. Pri okusnih obedih vino brexplaCno. Za podrobnosti vprafiajte naAega agenta t v T&itm mestu ali pa naravnost pri mmn eselm mm Italia-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nafti zastopniki ▼ Jugoslaviji; Jadranska Banka, Belgrad In njen#> podruin'.c* R * ^oil^ i Edino direktno epomladno od plutje Otv«>ritve«ia vožme črtanega MARTHA WASHINGTON — 23. dec. ! PRESIDENTE WILSON — 16. Jan. v Dubrovnik all Trst. Ž*-leir.Jn» v r otrmnj^.t zmerna.. Nrbenih vire 'frr. Vnraiajte pri bliinjem agentu ali pri PHELPS BROS. A. CO.. 2 West St.. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ■Tjr i>oit je namenjen potovati v scnrl kraj. je i»otrebno, da Je natančno poučen o potnih liatlh. prtljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoromo dati vsled naSe dolgoletne izkuSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki Se niso ameriSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom šestih mesecev ln so prlpuščenl brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojra iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila .in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaSa 6426 novih priseljercev. Za potne stroške Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank K Cortlandt Strf«t New York Glavno zastopstvo Jadranska bank*. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Prave glasne Victor NOVE gramofonske Slovenske plošče smo dobili v zalogo. CF3 Vse po 75c. Za poštnino pošljite 35c. 69608 SVETI VEČER. Petje [77166 UBOGA DEKLE. Koračnica — TIHA NOC SVETA NOČ, Dunajska godba Codba DUNAJSKI FANTIČ, Koračnica 72429 ANGEL SVETI Z NEBES DOLI. Dunajska godba Tetje KRŽČENICI, Petje 77165 Za DOM IN BRATE. Koračnica, 73823 POD DVOJNIM ORLOM, — Sokoleka. godba Koračnica. Souna Godba ADELA, Polka. — .PODAJ ROKO PREKO MORJA, * Sokolska godba Koračnica. Founa Godba BARBARA poi te a 77119 LJUBIM TE. Valček 73976 BARBARA POLKA, — Novi Naronl Kvartet „„ ^^ " ROdba BLIŠČEČE OČI, Polka _ MILJONARJEVA POLKA. - L. Ililke Godba p- R"*r*a sodba 7360S MILA MATI. Polka, — 73957 VAŠKA KRČMA, Polka. — „)e,l€la KO.«*!ov. jaz pa tudi ne /a njun, zato prosim eenj. rojake, kal t'rim sta znana, da ju opozorita na ta c.glas, da se mi javita, za kar l»«.m zelo hvaležen. Naslov: Josef Podbel^ek, Ijib-rec-htstr- .T tovanja na enum ve. likih in hlurlh paxni- i^SiM kov Vlade Združenih 1'rtav. Redna odplut-^H^^^Hrv Ja- Velik« kabina. Po. ^^JU^gČBp^fe? sebnl prostori za dru-fine In porojeno pa,-r«?. Dol ra in Jako raxnoMka hrajia. Fi-strttf-a i:ljudnth injstreinlkov. Iz- prehajalnl krovi. I>rutabnl preetori ln kad.Inlce. Vsakovrstne udobnosti. ODPLVTJ A: GEO WASHINGTON 12. dec.: 12- J«n. PRES HARDING 22- dec.; 26. Jan. /MERICA ......... 29. dec.; 7. febr. PRES. ROOSEVELT 19. Jan.; 23. febr Za informacije piSlte na UNITED STATES LINES 45 Broadway New York City Iskalni ngentje po vseh rnestlh. V pravi tel JI za UNITED STATES SHIPPING BOARD 9. januarja: noehambcau. Havre; Gothland, Cherbourg. 10. januarja: Albert Ltallln. Hamburg; Mlnnekahda, Cherbourg, Hamburg. 12. januarja: Majestic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen. | 16. januarja: I Pres. Wilson. Trst; Paris. Havre; Prea. Van Iluren, Cherbourg. 17. januarja: Sui'fren, Havre: Thuringia. Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Uremen. 19. januarja: Antonia, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Brem.n; Conte Verde. Genoa. 22. januarja: | l>erfllinger, Bremen. 1 23. januarja: Pres. l'olk. Cherbourg: Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg. [ 24. Januarja: L>eutschlaiid. Hamburg. ! 26. januarja: Aquitar.ia, Cherbourg; Prt-s. Harding. |Cherbourg. Brt-mcn; Veendam, lioulogne; j Yorck, Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. Januarja: Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.