(jospodarsku stvari. Tiso/iiausivo (Dalje.) Vredn^ost. Rjavi burgundec je ua francoskem v Buigonji in v Šampanji doma, tutli na Reuu je vdomačen inda izvrstno prijetnosladko vino, naj boljše za jtriruešanje slabejemu; v zalog je traminec in rizlec boljši. Trs obstane skoraj v vsaki legi in zemlji, Hstje rano odpada, in rožje bitro dozarja in je v zimskern iu sporaladuem mrazu trpeče. Vsaka izreja in rez nm je prav, veudar naj boljšeje nizko izrezau, kralko s nekojimi biki ali locni rezau. Bolj stari trs je prav rodoviten, v cvetu obstoječ, in rano zori, zato je priličen v takejege, kder drugo neracio dozarja. Št. 66. Burgundec pepelnati, (stablgrauer Rulander, lat. vit. clavenea einerea). Jagode bolj rdečerjave, bolj pepelnate, drugače vse enak prejšnemu. Št. 67. Burgundec črni, sclnvarze Burgunder, schvvarze Klevner, Chainpagner, Klebrotb, Fiiibblaue, Gutblau, Augustiner, francosko: Frauc-Pineau, bon plaut, Rajscn de Bourgogne, Novien, itd. laško: Pignola; znabiti kranjska piujela, lat. Claveuia nobilis, Vit. viuifera var. burgundica. Trs, listje in skoraj vse enako rjavemu burgundcu, samo listje postaDe v jeseni bolj ldečkasto ali samo rdcčemarogasto, iu jagode so bolj temnoinodre, naduhane, s belinii brazgotinami. Vrednost. Ravna se z njim, kakor s prejšmm rjavim, Ie to velja več, da je modii burgundec prva skoraj edina trta za žlabno rdece vino in je v resnici kralj rdečib vin, zato, ker še v slabi legi in pozui jeseni dobro vino da, in ker prej zori, se naj za se sadi; za črno viuo niora grozdje prav zrelo, jagode že zgrbančene biti, in z niešički zavreto da tisto žlabtno kapljico, na ktero Nemec poje: _Der Kaiser allein, triukt Burgunderwein"!, tudi belo vino da ravuo tako dobro in na francoskem delajo šampanjec (penino) iz njega. Štev. 68. Burgundec modri ali Arbstec, (blauer Arbst) ima blizo tista imena kakor prejšnji trije, lat. Clavenia tenuicorma. Razloči se od črnega ali rjavega burgundca po niacj narezanem, bolj ravnem okroglem listju z debelo in bolj kratko petljo, posebuo tudi po debelem receljnu iu ker pozneje zori. Je bolj rodovit, da močno vino, in se priporočuje kakor prejšnji. Štev. 69. Burgundec rdečelistni ali raorlinec modri, (blaues Mobrchen), ima mnogo imen, kakor prejšnji burgundci, se tudi od teh malo razloči, post: listje postane že julija rdečkasto, v jeseni celordeče, ima žoltozelene, svetle žile, grozdje je rahlo, trta manj rodovita, ker se v cvetu rada stnodi, zato je zadosti o njem. (Dalje prihodnjič.) O nasoljenju svinskejSfa mesa. Kerje došcl čas, v kterem se navadno koljejo svinje, ,je naša dolžnost, da kratko opomniino, kako umetni gospodarji svinjetiao Basoljevajo. Maogi gospodarji še zdaj sviajetiao ravno tako aasoljevajo, kakor so ]o nasoljevali aekdaj aaši predstarši, da aaaneč aieso samo s subo soljo ali tudi solitrom potrosijo ia vterejo ia za tiai raeso v kako posodo vložijo. To delo je sila težavao ia mudao, ker se aiora meso dolg čas prelagati ia poljivati in pri vseia tem, Be premoči _aasol inesa skoz ia skoz ia se zatoraj labko pokvari. Ce pa se po tem aačiBu meso aasoli, kterega tukaj priporočamo obljije soljeaa voda aieso od vseb straai (ker se meso celo v ajo vloži) in vsak lahko zastopi, da je tako nasoljenje ae saaio lahko, teraoč tudi zlo koristao, kersoljena voda premoči meso skoz ia skoz ia uieso se ae aiore pokvariti in pokoačavajo se tudi tribiae, če bi v aiesu bile. Tako nasoljeno meso se labko niaogo let celo dobro obrani, ia kar še je tudi nekaj vredao, dobi aiaogo boljši okas. V Aagleški, Belgiji, BcroliBu, Vratislavi itd. je to že dolgo zaauo ia sc ravna tako-le: Za ceat mesa aasoliti se vzenie. 7 fuatov 15 lotov kahiaske soli — „ 11 „ solitra — i) 7y2 n sladkora (cukra) kaadisa ia 27 piatov vode. Ta zmes se mora aiočao ia tako dolgo kubati, dokler na kubajoči se zmesi ae plava črstvo jajce. Ko se ta juha popolnoma razbladi se raeso v njo vloži in tako obteži da julia za dva palca čez aieso stopi. Poprej, ko se rneso v jubo vloži ia kedar se iz nje vzeme ia poprej, ko se v dim obesi, se mora 1 ¦— 2 dni aa hladaem, subcai in vetrovnem aiestu obeseno dobro posušiti. Dobro je, čo se ta slana voda nekoliko dni prej, ko se rabi, napravi. V sol.jeai juhi uiorajo ležati pleča 4—5 tedaov, slaaiaa (špeh) 4 tedae, rebra ia drago aieso 2—3 tedne ali prav za prav tako dolgo, dokler ineša popolaoma rudeča ne poataac. Ta slaaa voda je, če se več ac rabi aaj boljši gaoj za špargeljeve grede, iaora se veadar prej ko se rabi, z voda zaiešati. P. L. HodovHost kroinpirja. Nekenm vrtnarju je bil poslan po pošti iz početka marca jedea krompir, o ktereai je pešiljavec pisal, da ga je dobil izraven iz Aleksandrije, in da ima vse lastaosti dobrega kroaipirja. Vrtaar je taki začel ž njim po vrtnarskera do tega ravnati, da dobi od njega kolikor aaj vcč mogoče krompirčekov za saditev, ia že iz početka aiaja jili je dobil 2301 ktere je taki na prostetn v dobro zeailjo zasadil. 14. oktobra je krompir popolaoma dozorcl ia ko so ga izkopali, so dobili blizo 2 vagana lepega kroaipirja, aied kteriai so neki goiuolji bili debelejši od aioške pesti.