SLOV Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (i n t e r a t •) vaprejema upravništvo ln ekspedlclja v „K»tal. TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 3. Po pošti prejeman velja: Ca cel« lato predplačaa li fld., ia pol Uta 8 fld., sa četrt lata 4 fld., u jedea mesec 1 fld 40 kr. V Administraciji prejeman valja: 8 Rokopisi se na vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo. Srn selo Isto 18 fld., u pol leta « fld., ia četrt leta 8 fld., ia jeden mesec 1 fld. I . „ .. ... .. „ T ,, Vr 1.M1..1 j____.. , " * ' , , Vrednistvo je v Semenlsklh ulicah St. 2, I., 17. Ljubljani na dom poeiljan volja 1 fld. 20 kr. toč na leto. Posamna Številke po 6 kr. I izhaja veak dan, uviemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telo f 6 n - Itev. 74. &tev. 279 V Ljubljani, v torek 5. decembra 1899. Letnilc XXV II Shod avstrijskega krščansko-so-cijalnega delavstva na Dunaju. (Izvirno poročilo.) Plot, izza katerega se je za avstrijsko krščansko-socijalno delavstvo raznih narodov radi jezikovnih razlik onemogočevalo z raznimi »ljubeznjivostmi« skupno delo na Bocijalnem polju, je končno vsaj deloma na tleh. A ne samo to! Veleznačilno je, da bo malo trenotkov po tem dejanju delavcev tudi zastopniki krščanskega meščanstva pozdravljali — novo dobo. Delavstvo, ki najbolj trpi ob sedanjih malo socijalnih razmerah, je pokazalo dobro voljo, da prične skupno krščansko-socijalno akcijo v pravem pomenu tega načela. Slovenska krščansko-socijalna organizacija je bila, ki je šla na Dunaj ter s svojim nastopom ob navzočnosti »izvrševalnega odbora krščansko - socijalnega delavstva«, ki je bil izvoljen že pred dvemi leti od nemških krščanskih socijalcev, ne da bi vsaj pi-čico storil tega, kar bi bila naloga takega odbora, pokazala to-le svoje mnenje : »Tako ne gre naprej ! Treba je ožjega združenja, a ne samo v teoriji. Krščanstvo združuje nas vse. Tedaj, ko ste izvolili odbor, niso bili Slovenci poleg. Danes smo prišli, ko polaga račun. Morda ni storil radi tega ničesar, ker se nismo poznali, ker niste morda vedeli za slovanske organizacije. Ker nas krščanstvo združuje vse, hočemo, da nas združuje tudi veliko socijalno delo!« In Slovenci smo imeli vspeh! Že pri pozdravnem večeru v »Franziskanerkeller« se je pokazalo, da naše dreganje ne bode zastonj. Zastopstvo »Slovenske krščansko-socijalne zveze« je došlo na večer v družbi vrlih »Daničarjev«. Ude ležnike je pozdravil državni poslanec Prochazka. Povdarjal je, da bodemo združeni lahko mnogo storili za krščansko-socijalno delavstvo. Predsednik »Slovenske krščansko socijalne zveze« je povdarjal, da smo tudi Slovenci tega mnenja. Danes nismo prišli sem, da bi se prepirali, ali naj se kliče »Hier!« ali »Zde!« (Splošno pritrjevanje), prišli smo, da se združimo v socijalnih vpraša-i njih. Kristijani smo, zato si vredimo po tem svoje I postopanje. Naša iskrena želja je, da se združijc/ vse krščansko-socijalne zveze v korist krščanskega ljudstva. Te kratke besede so uprav elektrizovale. Na-daljni govorniki, celo iz Severne Češke, so se vsi strinjali v načelu, da je dosedanji separatizem jako škodljiv. Ako bi se združilo vse krščansko ljudstvo, zavel bi po naših postavah drug veter. Prav krepko je dokazoval nato državni poslanec dr. Krek, da mora to gibanje dobiti določno obliko. Taka oblika bi bila rešilna za državo. To bode zdravejši, nego vsi »Verstandigungscomiteji«. Ob živahnih razgovorih se je že ta večer pokazalo, da bode na shodu došlo do zmage pravih krščanBko-socijalnih načel. V nedeljo se je zbralo v stari magistr. dvorani 118 (ne 18, kakor smo včeraj pomotoma poročali), delegatov, ki so zastopali 30.000 org. delavcev. Predsednikom je bil izvoljen Dunajčan Emil P a n o š. Poročilo izvrševalnega odbora je pokazalo, da je bil zelo teoretičen. No, končno je premagalo mnenje, da je samoizpoved odbora, v čegar imenu je poročal č. g. B i 11 n e r, vendarle pozdraviti, ker zastopstva nasprotnih strank nikdar ne povedo odkritosrčno svojih grehov, kar se vidi so-sebno v patetičnih poročilih socijalnodemokratskih ■voditeljev njihovim strankarskim shodom. Vse seve na našem shodu ni šlo v redu. Precej hrupnih prizorov je bilo pri predlogu Dunajčanov, naj se od vsakega člana pobere na leto 4 kr. stran- karskega davka v korist izvrševalnega odbora, ki potrebuje denarja vsaj za korespondenco. Pri tej priliki je prišlo do male praske mej »katoliškimi« delavci »katoliške ljudske stranke« in mej »krš-čanskosocijalnimi delavci« dunajske »krščansko-sooijalne stranke«. Posredovali so Slovenci in sicer precej srečno. Pomirili so se duhovi. G. Štele je predlagal, naj se glede strankarskega davka dogovori izvrševalni odbor s posameznimi delavskimi zvezami ter naj se to vprašanje uredi po denarnih razmerah posameznih delavskih zvez. G. Bittner je nato odtegnil svoj predlog ter je bil posredovalni predlog soglasno vsprejet. Sklenilo so je redigirati program. Soglasno je bil vsprejet predlog, da se izvršuj najodločnejši boj napram židovstvu. Z raznimi predlogi se je soglasno spopolnil poslovni red izvrševalnega odbora in prihodnjih strankarskih shodov. Sklenilo se je, da se odpravi dosedanji posvetovalni svet poslancev, ki so imeli odločilen glas pri posvetovanjih odbora, pa da se namestu tega da meščanskemu zastopstvu pravico odposlati k posvetovanjem svoje zastopnike brez glasovalne pravice. Dalje se je sklenilo, da se društva, ki niso naznanila svoje ustanovitve, ne podpirajo od stranke. Vsprejet je bil predlog, naj so zvrSevalni odbor posvetuje o ustanovitvi splošnega društva avstrijskega krščanskega ljudstva po vzgledu »katoliškega Volksvereina« v Nemčiji. Predlog »Slov. kršč. soc. zveze«, katerega je zastopal g. K rega r , se je izročil novemu izvrševalnemu odboru. Predlog zahteva, da se programi posameznih organizacij v socijalnem delu spravijo v popolno soglasje, v ta namen je treba skupnega vodstva, sosebno v svrho ustanovitve in vodstva starostne in invaliditetne zavarovalnice, v svrho ustanovitve LISTE Zakaj sem popustil svojo službo. Spisal Mark Twain. (Konec.) »Pri kabinetni seji? Rad bi vedel, kaj ste imeli Vi pri kabinetni seji opraviti.« Rekel sem, da sem šel tja na posvetovanje — iz miroljubnosti si hočem misliti, da se ga to na kakršenkoli način tiče. Tedaj je pa postal surov in naposled se je drznil celo omeniti, da me išče že tri dni, — da prepišem neko poročilo o polžih, ostrigah in bogve o čem še vsem, kar je v zvezi b školjkami. To je bilo preveč. »Gospod«, sem dejal, »ali mislite, da nameravam jaz za šest dolarjev na dan delati ? Ce si kaj tacega mislite, bi svetoval senatnemu odseku za školjke, da si koga druzega najame. Jaz nisem za sužnja na prodaj! Vzemite svoje nesramno naročilo nazaj. Dajte mi prostost ali pa smrt!« Od te ure nisem bil več v zvezi z vlado Ministri so me ozmerjali, kabinet me je surovo razžalil, slednjič me je globoko užalil celo odso kov predsednik, in jaz sem podlegel svojim preganjalcem, vrgel vse nevarnosti in skušnjave svoje velike službe daleč od sebe ter ostavil svojo krvavečo domovino v uri nevarnosti. Toda državi sem vendar nekaj časa služil in zato sem odposlal svoj račun : Zedinjene države dolgujejo tajniku senatnega odseka za školjke Za jedno posvetovanje s pomorskim ministrom........ 50 dol. Za jedno posvetovanje z vojnim mi nistrom......... 50 » Za jedno posvetovanje s finančnim ministrom . •...... 50 » Posvetovanje s kabinetom .... zastonj Miljnina v Jeruzalem in nazaj*) via Egipt, Algier, Gibraltar in Kadix 14.000 milj po 20 centov . . . 2800 dol. Tajniška plača pri senatnem odseku za školjke, 6 dnij i 6 dolarjev . 36 » Skupaj . 2986 dol. Niti jednega postavka v tem računu mi niso izplačali, razven malenkostnih 30 dolarjev tajniško plače. Finančni minister, ki me je preganjal do poslednjega hipa, jo prečrtal s svojim *) Poslanci si dadrt plačati miljnino za sčm in tje čeprav se nikoli več ne vrnejo nazaj, ako s® enkrat tukaj. Zakaj so meni odrekli miljnino, — to mi je nerazumljivo. peresom vse druge postavke in ob robu lakonično pripomnil: »Se ne ugodi!« Tako! Moja krivda potemtakem ni, ako je narod izgubljen. Za enkrat imam dovolj javnega življenja. Taki tajniki, ki se dado radi za nos voditi, naj le ostanejo. Poznam jih precejšnje število v mi-nisterstvu, katerim so nikoli ne sporoči, ako se vrši kabinetna seja; katerih se nikoli ne vpraša za svet, ako se gre za finance ali trgovinske stvari, — prav kakor bi ne bili v zvezi z vlado, in oni ostanejo dan na dan v svojih uradih in delajo! Dobro poznajo svojo veliko važnost za narod — to kažejo nevede v svojem vedenju, ko naročajo v gostilni vrček piva — toda oni delajo. Poznam tajnika, ki mora vsakovrstno izrezke iz časopisov prilepljati v neko zbirko — včasih cel6 po osem do deset komadov na dan. Ne napravi tega sicer ravno dobro, toda napravi, kakor pač more. In to je grozno utrudljivo. Silno mora napenjati svojega duha. In vendar dobiva za to samo 1800 dolarjev na leto. Z razumom, kakoršnega ima, bi si lahko nakopičil ta mladi mož tisočake in tisočake, ko bi hotel. Toda ne, — njegovo srce je udano domovini in služilo ji bode, dokler bo še kje kaka knjiga /,a časnikarske izrezke. Poznam tajnike, ki ne znajo niti ortogra-fično pisati, ki pa polože vse svoje znanje ple- delavskih hranilnih in kreditnih zadrug, v svrho organizovanja zborovanj o skupnih akutnih vprašanjih in v svrho podpore kršč. soc. časopisja. Pri vol tvi strankinega odbora je pokazal g. Štefe na slovensko krščansko - socijalno organizacijo. Vsprejel se je predlog, da se izvoli za Slovence poseben zastopnik. Nato je bil izvoljen nov izvrševalni odbor, v katerem je kot zastopnik kršč.-soc. slovenske organizacije drž. poslanec gosp. dr. K r e k. Z velikanskim navdušenjem je bil pozdravljen na shod došli dr. L u e g e r, ki je kazal na to, da kršč. soc. organizacija noče provocirati boja stanov, nego spraviti interese stanov z mejsebojnim, odkritosrčnim posvetovanjem v soglasje. Tudi narodnostno vprašanje se mora urediti na stališču krščanske pravičnosti po krščanskosocijalni organizaciji. Shod se je vršil do poznega večera. Po shodu je bil komers, o katerem poročamo jutri. Državni zbor. Dunaj, 4. dec. Spravna pogajanja. Vse kaže, da se spravne obravnave zopet raz-bijejo. To je obžalovanja vredno, kajti vse naše nade splavajo zopet po vodi in pred durmi je državna kriza. Nemci po večini odklanjajo vsako, tudi najmanjše zadoščenje češkemu narodu, ob jednem pa posredno zahtevajo, naj bi desnica glasovala za vse že znane državne potrebe. Ali je mogoča še večja ironija! Pod temi pogoji Cehi ne morejo in nočejo odnehati, in v tem slučaju stopi v Avstriji v veljavo takozvana »ex lex«, kakor za BanfTyja na Ogerskem. Ko je v soboto bil v spravnem odseku razgovor o predlogu posl. Povšeta glede jezikovnega zakona, so takoj nemški zastopniki ugovarjali koncesijam za moravske Cehe in Slovence v obmejnih pokrajinah. Celo vitez Javvorski je baje naglašal, da za sedaj obravnave o splošnem jezikovnem zakonu niso umestne, temveč samo o češko nemški spravi. Temu so ostali desničarji odločno ugovarjali, kar moramo z zadoščenjem zabiležiti. Mej tem pa so modre glave iznašle nov recept, ki bi bil v normalnih razmerah sicer primeren, a je danes prepozen. Zbornični predsednik dr. pl. Fuchs, o čegar dobrih in odkritosrčnih namenih ni najmanjšega dvoma, je danes spravni konferenci ponudil posredovalni predlog, ki se približno glasi: Izvoli naj sepermanenten odsek 48 članov, v katerem bodo zastopane vse narodnosti in dežele. Ta odsek naj v šestih tednih, za kateri čas se zborovanje državnega zbora preloži, izdela načrtjezikovnegazakona. Tudideželni zbori naj se v tej dobi ne snidejo. Cehi naj dopuste, da se do Božiča, ako mogoče, rešijo začasni proračun, kvota, predloga glede vojaških novincev in užitninskih davkov. Nasprotno pa se vse stranke, torej tudi levičarji, s menitega srca domovini na altar ter se mučijo in trudijo za letnih 2500 dolarjev. Kar oni pišejo, morajo sicer včasih še drugi tajniki prepisovati; toda ako stori človek za domovino, kolikor je v njegovi moči — ali naj se domovina pritožuje? Dalje živi mnogo tajnikov, ki nimajo službe in čakajo in čakajo in čakajo, dokler se ne izprazni kako mesto — ki potrpežljivo čakajo na prvo priložnost, da prihite domovini na pomoč — in kateri dobe za časa svojega čakanja le ubozih 2000 dolarjev na leto. To je žalostno, — zelo, zelo žalostno. Če ima kak kongresni član prijatelja, ki je nadarjen a nima službe, kjer bi mogel uporabiti svoje velikanske zmožnosti, — ga žrtvuje domovini ter mu da tajniško mesto v tem ali onem ministerstvu. In tukaj mora revež vse svoje življenje uprav suženjski delati, boriti se z raznimi dokumenti narodu v korist, — a narod se ga nikoli ne domisli, nikoli ne simpatizuje z njim — in vse to za borih 2—3000 dolarjev. Ko bodem dovršil seznamek vseh tajnikov različnih ministerstev, ko bodem navedel vbo, kar morajo delati in kar dobe za svoje delo — bodete videli, da je tajnikov polovica premalo, in da imajo še ti, ki so v službi, polovico premalo plače. podpisi zavežejo, da sme vlada potom naredbe vpeljati zopet v čisto deških okrajih čeiki notranji jezik pri vseh okrajih, ako parlament v štirih mesecih ne rešijezikovega zakona. To je v bistvu novi posre*dovalni predlog. »N. Fr. Pr.« ie v današnjem večernem listu napoveduje, da bodo Nemci ta predlog odklonili. Sicer Singer ni merodajen za vse nemške skupine, toda vidno je, da hočejo levičarji vso stvar zavleči »ad calendas graecas«. Spravni pododsek se je danes takoj razšel, da člani dobe nova navodila od svojih klubov glede Fuchsovega predloga. Jutri se zopet snidejo v posvete. Državni proračun. Na dnevnem redu Bta sedaj začasni proračun do 1. aprila in proračun za 1. 1900. Oglašenih je mnogo govornikov Že v zadnji seji je govoril nemški radikalec dr. F o c h 1 e r. Razvijal je znani linški program Schonererjeve stranke, ki zahteva, da se Galicijo izloči iz avstrijskega parlamenta, da se mej Avstrijo in Ogersko ustanovi personalna unija, in da ostala Avstrija sklene z Nemčijo ožjo carinsko in trgovinsko zvezo ; z drugimi besedami : Avstrija naj se razkosa in postane pruski pašalik Taki poslanci sede v avstrijski zbornici! Danes je okoli l/tl. ure pričel govoriti dr. Š i 1 e n y. Mej tem govorom se je v zbornici raz nesla govorica, da bivši zbornični predsednik dr. Smolka v Lvovu umira Okoli tričetrt na 5. uro naznani brzojav, da je Smolka umrl. Dr. Sileny takoj konča z dostavkom, da hoče v prihodnji seji nadaljevati svoj govor. Predsednik dr. pl. Fuchs se v prisrčnih besedah spominja pokojnega dr. Smolke, ki je bil vedno zvest sin poljskega naroda, izkušen parlamentarec in ljubeznjiv predsednik, katerega gotovo vsi njegovi znanci ohranijo v na|boljšem spominu. (Živahni dobro-klici na desnici.) Dr. K a t h r e i n predlaga, naj se predsednik z dvema članoma zbornice udeleži pogreba. Predlog soglasno obvelja. Prihodnja seja je jutri. Kot govornik je oglašen posl. Povše, ki bode v imenu »Slov. kršč.-narodne zveze« označil stališče nasproti vladi. In to je sedaj potrebno, da javnost pozna mnenje slovensko hrvatskih in rusinskih poslancev, ki so navezani na sedanjo desnico in bodo ž njo v soglasju uravnali tudi nadaljno svojo taktiko. Politični pregled. V Ljubljani, 5. decembra. Sprememba § 14. Včeraj dopoldne se je sošel v poBvet odsek, kateremu je poslanska zbornica poverila nalog, naj proučava vprašanje glede spremembe zloglasnega paragrafa 14 in stavi potem primerne nasvete. Dunajski desniški listi, mej njimi posebno »Vaterland«, so mnenja, da je pri teh razpravah precej upanja na sporazumljenje mej vlado in desnico, ker je izjavil poslanec Zal-linger, da je voljan v toliko spremeniti svoj predlog, da se bo z njim strinjala tudi vlada Pravosodni minister je namreč v seji pododseka izjavil, da se vlada protivi obema stavljenima predlogoma in da si hoče ohraniti tudi nadalje proste roke. Minister je že vedel, zakaj to zahteva; pred durmi je namreč novo leto in »državne potrebe« še niso pod streho. Do kakega uspeha se je dospelo v včerajšnji seji, dosedaj ni znano, gotovo pa je, da so levičarji in tudi nekateri člani z vso silo zahtevali, da pride § 14 v porabo le v najskraj-nejih, državni proračun trajno ne obremenjujočih slučajih. Vlada in češki postulati. Krakovski ofi-cijozni «Czas« je izvedel iz zanesljivih virov, da bi Clary po naročilu cesarjevem pritrdil demisiji pravosodnega ministra Kindingerja, veliko težkočo bi pa provzročala po njegovih trditvah rešitev narodnostnega vprašanja. Vlada in baje tudi levica bi se konečno ne ustavljali zahtevi čeških zastopnikov glede češčine pri uradih, a težko je neki najti pravo obliko, s katero bi se ne bilo treba dotakniti celote. Potem pa pride na vrsto še neka druga koncesija na drugem polju, ki bi morala takoj slediti, ko bi se prva izpolnila. O tem pa, končuje »Czas«, sedaj še ni umesten razgovor. Kaka konfuznost! Ako bi bili češki postulati odvisni od Poljakov, bi pač še zaman čakali na njih rešitev. Kvotna razprava v agentki poslanski zbornici. V ogerskem parlamentu se je pričela včeraj razprava o kvoti, ki sta jo obe kvotni de-putaciji določili za državni polovici. Gotovo je sicer, da večina ogerske poslanske zbornice, mogočna liberalna stranka, brez ugovora odobri kvotno razmerje, vendar pa tudi tu ne bo brez burnih prizorov. Proti določeni kvoti bodo šli v boj Ugronovci in pa člani ljudske stranke, ki vprizarjajo po vseh svojih volilnih okrajih gibanje proti določenemu kvotnemu razmerju in bodo z umetno uprizorjenim javnim mnenjem operirali v zbornici. Vidi se iz tega, da je mažarski narod po prizadevanju svojih Avstriji nasprotnih elementov in po tridesetletni praksi dospel takorekod do prepričanja, da so v naši monarhiji Mažarje gospodarji in da morajo vsa skupna bremena nositi narodi v drugi polovici države Razmerje 30 : 70 je bilo pri njih že tako ukoreninjeno, jim je prešlo tako v meso in kri, da si sploh ne morejo misliti na kako spremembo v tem oziru. Umevno je, da jih je sedaj iznenadila postavka 34-4 in da bodo sedaj poskusili vsa sredstva v dosego svojega namena. O kakem čutu pravičnosti pri teh ljudeh seveda ni govora. Najnovejša trozveza m tj Nemči|o, Anglijo in 8everno-ameriškimi zveznimi državami je še vedno na dnevnem redu javnega časopisja, posebno pa v Rusiji in Franci|i, ki se čutita bridko prevarani. Nemški oficijelni listi skušajo pomiriti razburjeno prebivalstvo, ki je trdno uverjeno, da je najnovejša zveza v prvi vrsti sklenjena proti južno-afriškim Burom. Anglija v tej polemiki popolno molči, kar je zelo sumljivo, mesto nje se je pa oglasil neki newjorški list, ki prihaia precej pozno z dementijem, čeS da se mej Nemčijo in Anglijo ni vršil nikak dogovor glede zveze. Res čudna pot Kako neki pride ameriški oficijelni urad do tega, da mesto Angležev pošilja v svet take dementije. Še bolj sumljivo ! Vsi ti koraki nemških in ameriških oficijozov potriujejo le, da je res dogovorjena neka tajna zveza, ki bržkone obstoji že delj časa in so |o ob priliki bivanja cesarja Viljema na angleških tleh le z nova potrdili. Vsa akcija tega tajnega dogovora meri po izjavi pariškega lista »Soleil« na sledeči načrt: »Afrika Angliji, Evropa Nemčiji , Amerika Be zadovolji z Ameriko in njenim otočjem, Azija se pa prepusti Rusom« Da pa načrt ni kaka zastarela stvar ali izmišljena iznajdba, kaže pač vsa zunanja politika Anglije in Nemčije. Angleški poskusi v Afriki in rovanja Nemčije proti Avstriji so dokaz, da se že marljivo izvršuje zgoraj navedeni načrt. Razpor met francoskimi socijalisti. Odkar je sodrug Millerand vstopil v sedanji francoski kabinet, se je znatno poostril razpor mej raznimi socijalistiškimi strankami na Francoskem, ki seveda zelo škoduje skupnim interesom. Da se temu zlu odpomore, sklicalo je osrednje socijali-stiško vodstvo splošen kongres v Pariz, ki se je pričel minulo nedeljo. Na dnevnem redu je vprašanje o strankarski taktiki sploh, o nje razmerju do vlade in pa vprašanje, kaj naj se zgodi z Mil-lerandom. Prvi dan se ni doseglo v tem oziru še prav ničesar in gotovi krogi so mnenja, da pride težko do sporazumljenja, ker bo spravi nasprotni sodrugi Guesdovi v precejšnji večini. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. decembra. (Kardinal dr. Missia) je danes preko Ravene in Loreta odpotoval v Rim, kamor ga spremijo prošt dr. Glbert, kanonik baron Oer in tajnik Zam-paro. 14. t. m. bo slovesni ali javni konzistorij; pri tem prejme kardinal po navadnem običaju (zavez* in odveza ust) iz rok svetega očeta kar-dinalski klobuk kot najvišji znak tega dostojanstva, katero ga veže za cerkvene pravice, ako treba, tudi kri preliti. Ob enem se kardinalu od-kaže njegova naslovna cerkev v Rimu, pri kateri ima posebne pravice, ter se mu naznanijo oni zbori ali kongregacije, pri katerih ima sodelovati. Par dni pozneje bode kardinal imel slovesni vhod v svojo naslovno cerkev. Morda bo to cerkev svetega Klemena, ki zdaj nima svojega kardinala. (»Mrtva roka«.) »Slov. Narod« govori zopet o neizmernem bogastvu katoliške cerkve na Kranjskem. Pravi, da je katoliška cerkev edini kapitalist v deželi in da ima 13'/» milijonov pre- možen j a. 18'/« milijonov ponavlja zopet in zopet. Petrafemfatično ponovi refren: 18'/» milijonov! Kakor Judež Iškarijot maje z rujavo brado: »S tem premoženjem bi se dalo veliko dobrega in občekoristnega storiti, ko bi bilo v drugih rokah. Koliko trdnih samostojnih kmetov bi lahko bilo v deželi, ko bi se samo obresti tega kapitala mogle porabiti v korist prebivalstva. Samo obresti bi zadostovale, da bi dežela lahko odpravila vse deželne davke in naklade, in še bi jej preostajala vsako leto znatna svota ... Ta številka, tako miga »Narod« z rujavo brado, naj bi vendar ljudstvu odprla oči, da bi spoznalo, kako grd in nedostojen humbug tiči v tem, če služabniki največjega in jedinega kapitalista v celi deželi rohne proti kapitalu in kapitalizmu, katerega niti ni pri nas«. Koliko podlega iu farizejskega hinavstva tiči v tem »Narodovem« članku, lahko spozna vsak, kdor le nekoliko pozna dejanske razmere. Ko bi tudibilores, da ima cerkev na Kranjskem toliko premoženja, bi p r i š 1 o n a enegaduhovnika iztega premoženja letnih dohodkov okroglih 10 00 gld. Pri tem bipa bile š e v s e r ed o v n i c e 3) rez kruha. A »Narod« je hinavsko zamolčal, da sovštete medcerkveno premoženje cerkve same, cerkvena oprava,vsacerkvenaposlopj a. Cerkva pa je na Kranjskem čez 1600 in okrog 200 kapelic. Res je, da je vrednost teh poslopij velika, a zidovi, to ve »Narod« tako dobro kakor mi, nenosijo nobenih obrestij, pač pa nakladajo velike davke Zakaj torej »Narod« uganja hinavščino? Naj od-računi »Narod« od onega nebotičnega kapitala vrednost cerkvenih poslopij in njih oprave — potlejpanaj izračuni, kakberaški •del pride od tega premoženja letnih dohodkov na enega duhovnika. Zra ven te rubrike naj postavi rubriko dohodkov Slancev in Tavčarjev, Sch weglov in Bornov, da bo svet vedel, s kakšno pravico ,rohni1 »Narod« proti katoliški cerkvi. Sicer pa je vsemu svetu znano, kdo stori s kakršnimkoli pre m o ženjem več dobrega na Kranjskem: »mrtva roka« — ali pa roke t i s 11 h ž u r n a 1 i s t o v , k i po liberalnih časnikih vihte batino nanjo!! (Društvo za krščansko umetnost) je v odbo rovi seji dne 30. novembra ocenjalo narisa za ve liki oltar in prižnico v Velikih Poljanah pri Ribnici. Res, da imata narisa precej vrlin, a v celoti se nista vsprejeta, ker nista brez nedostatkov in ker je želeti, da bi bila oltar in prižnica izvršena v oblikah istega sloga. — Ravnatelj Šubic je opozoril na dvoje novih cerkva. Cerkev v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je kaj lična in napravlja zelo ugoden utisek. Posebno je pripomniti, da je izpeljava do najmanjših delcev natančna; cerkev v Lučinah je bolj priprosta. — »Leonova družba« je prepustila društvu nasvete, stavljene z ozirom na domače umetnine pri njenem zadnjem občnem zboru. Odbor skuša delovati že sedaj po teh načelih. — Kupilo je društvo pet zvezkov Knackfussove zbirke življenjepisov večjih umetnikov, zlasti onih, ki so bolj vplivali na naše domače umetnike. — Zahvala se je izrekla č. gosp. K. Texterju, župniku v Višnji "Gori, za star železen lestenec, in č. g. Sitarju, ki ga je preskrbel, dalje gospodu pasarju Kregarju, ki je popravil brezplačno gotični kelih iz 1. 1540, in gospodu kiparju Tončiču v Kamniku za fotografije svojega najnovejšega izdelka, kipa Matere Božje za St. Vid pri Vipavi. (Umrl je) v Kranju danes zjutraj 82-letni g, Peter Mayer, ki je nad 40 let vodil pivarno, sedaj lastnino njegovega sina. Pogreb je v četrtek popoldne. (Ponesrečil se je) včeraj zvečer ob 5. uri uradnik banke »Slavije« g. AvSič. Padel je s stola in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnico. — Levo oko je izbila včeraj popoldne opeka Mat. Japelju iz Tomišlja pri popravljanju Avrove hiše. (Ogenj.) V Butanjevi, župnije Sv. Jošt nad Vrhniko, pogorela je dne 1. t. m. ob 5. uri zvečer hišarju Janezu Malavašič hiša. Zažgal je menda neki postopač-tujec iz zlobnosti. Zgorelo je revežu vse razven nekaj obleke. Zima tukaj in siromak je s ženo in štirimi malimi otroci brez živeža, stanovanja in denarja! Zavarovan ni bil, ker si je šele lansko leto hišo sezidal. Če bi mu hotel kdo pomagati, naj pošlje zanj svoj dar župnemu uradu v Sv. Joštu nad Vrhniko. (Od Fare pri Kosteln.) Dne 23. novembra se je vršila tu redka slavnost; ta dan se je namreč slovesno blagoslovila novododelana dvorazredna šola. V ta namen je bila slovesna sv. maša z asistenco, po sv. maši pa je bil mej popevanjem li-tanij Matere Božje in pokanjem topičev veličasten sprevod ob obilni mnoftici občinstva k novi šolski zgradbi, kjer se je izvršilo slovesno cerkveno blagoslovljenje. Vso slovesnost pa je še posebej povečalo izborno cerkveno petje, katero nam je preskrbel gospod učitelj Povše iz Osilnice se svojim mešanim cerkvenim zborom. Po dokončanem cerkvenem blagoalovljenju šole je zapel Osilniški pevski zbor pod vodstvom gospoda učitelja Pov-šeta še kantato, katero je gospod Povše sam v ta namen zložil in uglasbil. Po dokončanem cerkvenem opravilu je bila šolska mladina pogoščena z jedilom, katerega je preskrbel slavni krajni šolski svet. Da se je toraj toliko zaželeno in res po trebno novo šolsko poslopje zidalo in letos tudi izvršilo, se moramo zahvaliti domačemu gospodu župniku Matiju Gerzinu in slavnemu krajnemu šolskemu svetu. (Ustrelil se je) zadnji dan minulega meseca delavec Štefan Kostanjevec, doma iz ptujskega okraja na Štajerskem. Po dovršenem delu v kamnolomu je kakor navadno obesil na ramo nabito puško kot graščinski gozdar in hotel oditi. V tem trenutku se mu sproži puška in krogla mu je zdrobila glavo, da je v trenutku umrl. (Vse železnice.) tudi projektovane in take, ki se sedaj grade, kakor tudi poštne in parobrodne zveze so načrtane na najnovejšem G. Freytago-vem zemljevidu o prometnih zvezah v Avstro-Ogerski in na Balkanu v najnovejši izdaji za leto 1900, ki je ravnokar izšla in stane 2 Kr. Dobi se v vsaki bukvami. Vse prometne zveze, postaje in razdalje mej postajami so natančno označene. (Mesečni pregled.) Minoli mesec listopad je bil izvanredno prijazen in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2*7 stopinj, ob dveh popoludne 8'4 stopinj, ob devetih zvečer 4-7, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 5-3 stopinj, za 17 stopinj nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 741-7 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 5'7 mm. nad normalom. — Meglenih dnij bilo je 12, deževnih 4, padavina znaša vsega skupaj 20-5 mm. — Izmed vetrov prevladoval je severovzhodni ter je 17. listo-pada zelo razgrajal. * * * (Masarykovo brošuro) je sedaj vsled rekurza državnega pravdništva potrdilo praško deželno nadsodišče, ob jednem je pa uvedlo proti Masa-ryku subjektivno postopanje. (Roparski napad) se je izvršil te dni blizu ogerskega mesta Deaki. Trgovec s perotnino Fischer z Dunaja se je peljal s svojim hlapcem proti domu. Na nekem samotnem kraju je napadlo nakrat Fischerja šest roparjev. Vrgli so ga z voza in tako dolgo obdelovali z nožmi in drugim orodjem, dokler ni nekdo zaklical: Jozsi, imam že denar! Tudi po hlapcu so dobro udrihali, vendar je pa imel koncem boja še toliko moči, da je spravil na voz nezavestnega gospodarja ter pognal konja, potem je pa tudi sam izgubil zavest. Konj je oba pripeljal domov, kjer so domači naglo storili potrebne korake. Fischerja so morali odvesti v bolnico. Nekaj roparjev je policija že prijela. (Točnost Amerikanov.) Neki ameriški list piše: V ponedeljek je namignilo neko tukajšnje dekle ptujcu z robcem in v torek je bila že poroka. V sredo mu je namignila z metlo in v četrtek je mož vložil tožbo za ločitev. Tako se godi v dobi elektrike. Društva. (Družbe sv. Cirila in Metoda) veliki dobrotnik veletržec gospod Ivan Perdan je za vselej zatisnil zemske oči. Stotakov in stotakov pmo prejemali iz njega domoljubnih rok. V kratkem času, odkar je založil družbine užigalice, nam je namreč izročil nad 2000 gld. Ko žaluje družba ob pač prerani rakvi svojega dobrotnika, podpisano spoštljivo vabi svojih ljubljanskih ženskih in moških podruiin čč. odbore in ude: naj se kolikor le moč korporativno udeleže jutri dne 6. t m., ob ■/» 3- u« po-poludan, vršečega se pogreba, spremljajoč na kraj večnega počitka moža, ki ga vpisujemo v vrsto na)večj>h družbinih dobrotnikov. — Svetila mu večna luč! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Lj ubij ani. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 771 strank 199.248 gld. 51 kr., 673 strank pa dvignilo 184 833 gld 9 kr. (Mestna hranilnica v Kranju) V mesecu novembru uložilo je 282 strank 35.111 gld. 20 kr., vzdignilo pa 189 strank 23 453 gld. 70 kr., 20 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 14 720 gl., stanje ulog iznaša 972 674 gl. 93 kr.. stanje hipotečnih posojil pa 620.176 gld. 3 kr. in denarni promet 82.312 gl. 99 kr. (MestnahranilnicavNovem mestu.) V mesecu listopadu 1899 je 184 strank vložilo 52 112 K 81 bel., 131 strank vzdignilo 53.337 K 98 bel., torej manj vložilo 1225 K 17 bel, 8 strankam se je izplačalo posojil 15.120 K — bel. — Stanje vlog 1.344 603 K 56 bel. — Denarni promet 208.370 K 08 bel. Telefonska m orzojavna poroCiu Dunaj, 5. decembra. Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o budgetnem provizoriju. Poslanec Ud r žal je pričel češki ter nadaljeval nemški. Izjavil je, da njegova stranka prav dobro ve, da je sedanji čas doba ne-poštenostij in nezakonitostij, ter da so vse dosedanje vlade gojile sovraštvo do Slovanov. Ura je 3. in govornik še nadaljnje. Dunaj, 5. decembra. Odsek glede § 14 je sklenil z 20 proti 12 glasovom, da se ta § popolno odstrani. Dunaj, 5. decembra. Pododsek spravnega odseka je imel včeraj sejo, v kateri se je sklenilo, da se vsi predlogi predlože po-samnim klubom. Od odločitve klubov je odvisno, ali se nadaljujejo v pododseku pogajanja na dosedanji podlagi. Dunaj, 5. decembra. Spravna akcija počasi napreduje. Pododsek se je sinoči zbral v posvet, a vspehov ni dosegel; sklenil je pozvati posamne klube, naj povedo, kako je njih zastopnikom delati v odseku. Dunaj, 5 decembra. Levičarji in nemški nacijonalci so se izjavili proti predlogu dr. Fuchsa glede pogajanj. S tem je vsa spravna akcija pokopana. Dunaj, 5. decembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije je z veliko večino vsprejel predlog poročevalca, naj se izrazi zunanjemu ministru popolno zaupanje. Levov, 5. decembra. Včeraj popoludne ob 4. uri je umrl tukaj bivši predsednik poslanske zbornice dr. Fran Smolka v starosti 88 let. V zbornici je predsedoval od leta 1881. do 1893.. ko je vsled bolehnosti odložil dr-žavnozborski mandat. Leta 1848. je predsedoval teda n jemu drž. zastopu v Krem siru. Dunaj, 5. decembra. Pri pogrebu bivšega zborničnega predsednika dr. Stnolke bo zastopana zbornica po predsedniku in dveh poslancih, poljski klub pa po deputaciji štirih članov. Dunaj, 5. decembra. Predsednik zbornice z odposlanstvom štirih poslancev se udeleži pogreba dr. Smolka. — Vsi klubi državnega zbora so izrekli svoje sožalje. — Pogreb se zvrši na deželne troške. Dunaj, 5. decembra. Posl. Povše bo zastopal desnico državne zbornice pri Smolkovem pogrebu, zvezo bo zastopal posl. Bar vinski. Budimpešta, 5. dec. Današnja seja zbornice se je pričela v znamenju obstrukcije. Skrajna levica je vprizarjala velike škandale v zbornici. Malo je nade, da bi se ta mesec še nadaljevala razprava o kvotnem vprašanju. Vojska v Južni Afriki. Položaj v Južni Afriki je po najnovejših »n-gleških virih nespremenjen ; obe angleški armadi, ona pri Modder River in pa Bullerjeva v Natalu se ne ganeta z mesta vkljub temu, da je došla nova pomoč. Oficijelno se upravičuje to neprostovoljno premirje s tem, da so ljudje in živina vsled dolgotrajne poti tako utrujeni, da niso zmožni za boj. To je seveda lep izgovor, toda v tako kritičnem času ne kaže odločevati celih tednov za po Čitek, ko je lahko vsak dan usoden za angleške posadke v zag ti. Sicer pa tudi nihče no veruje, da je položaj na bojiščih nespremenjen, marveč splošno se domneva, da so bili zadnji dnevi za Angleže kritični dnevi prve vrste, o takem položaju pa Buller navadno ne poroča. Angleži imajo sedaj na bojiščih v Južni Afriki skupno 61.000 mož, in sicer pod Whitejem pri Ladysmithu baje še vedno 12.000, pri uolenso pod Cleryjem 10.000, v Pietermaritzburgu pod Bullerjem 7000 in v Durbanu 2000, toraj v Natalu 31.000 mož. V severnem delu pri Queen-stownu jih ima Gatacre 6000, pri Nauvvpoortu French 4000, skupno 10.000 mož. Ob zahodnji oranjski in transvalski meji jih ima Methuen 9000, na potu mej De Aar in Oranje River jih je 5000, v Kimberleyu jih ima Kekevich 3000, v Mafekingu Baden - Povvell 1000, Plumer v Rhodeziji 2000, toraj skupaj 20.000 mož. Kazalo bi pa bržkone dostaviti temu poročilu besede: jih je — bilo ali imel jih — je ob pričetku vojske. V trenutku, ko toraj Angleži ničesar nočejo sporočiti o dogodkih na bojišču, pa prihaja iz Kapstadta poročilo o splošni ustaji med Afrikani. Iz Benterstadta v Kaplandu prihaja namreč poročilo, da se je vzdignil ves okraj kot jeden mož in se združil z Buri. Angleški poročevalci cenijo število upornikov na 2300 mož. Vsi vplivneji far-merji so se pridružili odboru. Skupna armada je namenjena v Kapstadt. Navdušenost mej njimi je nepopisna. Proklamacijo, ki jo je izdal Buller in dal afižirati, trgajo raz vogalov in teptajo z nogami. Tega gibanja se Buller boji bolj, nego burske armade v Kaplandu. Bruselj, 5. decembra. Tran^valsko poslanstvo zatrjuje, da je bil general Joubert v začetku preteklega tedna z veliko vojno pri Bloemfonteinu, odkoder se je podal na za-padno bojišče. Ta novica je malo vrjetna, pač pa se zatrjuje, da so Buri odposlali nekaj svoje armade iz Natala pred Kimberley proti Methuenu. London, 5. decembra. Vojnemu uradu je došla vest iz zaliva Sv. Helene, da se je potopil „Ismore" s topništvom in delom hu-zarskega polka. Nekaj vojakov se je rešilo. London, 5. decembra. Vojni urad je prejel iz Kapstadta sledeče poročilo: Polkovnik Kekevich poroča iz Kimberleya, da se je policija v Bečuani 28. m. m. polastila burskega tabora na zahodni strani mesta. London, 5. decembra. „Morning Post" poroča iz Ladysmitha 25. m. m., da prov-zročajo sedaj burske bombe mnogo več škode, kakor poprej. Buri imajo zbranih 10.000 mož. London, 5. decembra. Iz Eastcourta poročajo 30. m. m.: Tuje utaborjenih 1500 Burov s 15 topovi na zelo ugodnem kraju. Poveljuje jim Joubert. Las Palmas, (Kanarski otoki) 5. dec. Angleški parnik „Sumatra" je predvčeranjim došel z angleškimi ranjenci iz Kapstadta. Večina ranjencev je nezmožna za vsako delo. Angleški častniki izjavljajo, da so burske izgube velike, vendar so angleške neprimerno večje. Cena žitu na dunajski borzi dn<5 4. decembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . . gl. 8-16 do gl. 817 Rž za pomlad . . . . » 6-79 » » 6-80 Turšica za maj - junij . . » 5-30 » » 5-31 Oves za pomlad ...» 5'39 » » 5;4.0 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m. , srednji zračni tlak 736-0 mm. Cm opazovanja Stanje Tempera- ■Na « barometra t mm. tura po Celiijn Vetrovi Nebo iu« 4 9. zvečer | 741-3 — 1 0 | fl. sever oblačno 0-0 K 7 zjutraj 1 734 8 20 j sr. jzah. oblačno 2. popol. | 733 9 64 | sr. zah. del. jasno Srednja včerajšnja tempef^ra —16° normale: 01°. 957 1-1 Prostovoljno gasilno društvo ljubi J anale o javlja žalostno vest, da je Vsemogočni izvolil poklicati častnega člana, gospoda Ivana Perdana predsednika trgovske zbornice, deželnega poslanca Itd. Itd. danes 4. decembra ob *;4 na 6. uro zjutraj po dolgi bolezni v boljši svet. Pogreb bode v sredo, dne 6. decembra, ob polu 3. uri popoldne od hiše žalosti Cesarja Jožefa trg štev. 13. Pokojnik se priporoča prijaznemu spominu vseh p. n. članov, kakor tudi prijateljev in znancev. Počivaj v mirul V Ljubljani, dnž 4. decembra 1899. Odbor. Umrli ho: 4. novembra. Ivan Perdan. trgovec in poaestnik, 62 let,. Cesarja Jožefa trg 13, otrpuenje pluč. Vsebina 23. zvezka 1899: Dr Janko Pajk. (Spisal dr. Fr. L.) Jesenski dihi. (Speval Silvin Sardenko.) V.. VI. Kvišku. (Spisal Fr. S. Finžgar.) [Dalje.] Dekadentski biseri. 8., 9., 10., Epilog. (Zložil M. O.). Roža in trn. (Slika iz naroda. — Spisal Fr. Vrhovski.) [Dalje.] Celje in okolica. (Proste črtice. — Sestavil Andrej Fčkonja ) [Dalje.] Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek,) [Dalje.] KraBOslovne črtice. (Predaval v slovenskem klubu na Dunaju dr. Janko Pajk.) Eros in Nejkos. (Dušeslovna črtica. — Spisal dr. Fr. L.) [Dalje.] — Književnost: Črtice iz malo-ruske književnosti. (Piše Podravski.) [Dalje.] — Na platnicah. — Slike : Dr. Janko Pajk. Pri slačenju kuruze. (Risal M. Jama.) Noč. (Sklepna vinjeta.}. Zlati rudnik pri Johannesburgu v Transvaalu. Boer (Bur) z desetero sinovi. Vladna palača v Pre-toriji. Dobro Izabela-vino hektoliter po 10—15 gld., postavljeno na goriški kolodvor, se k n p u j e potom „Kmetljske druge v St. Petru pri Gorici". 959 3-1 Izvrstna, naravna hrvaška vina - vi priporoča iz svojega kleta Mirko JBroz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896.. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 726 50—39 h iS m e i o o CD rt N rt t> 'in P n=t rt bo o a > o M t/J o C La ¥ S > > © o o C C _a D fc. 3 •S s | i p (V lj eo N N O a J* S co o —>c C g 2 ® > S 2's c -t? co t« co > u M N TŠ g ■ti o T3 ED o j* 'S w -M 'a. o T3 "SE rt N •S to S >0 s 93 „ a. -2 S o c © fc Ja Cfi CO —-0 > „, fcD-g -iri >cn •3 0 D bo _ > a. o c ■č S O a. "5 -s Št. 41146. Razpis. 958 2-1 Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s stavbnim ln žaganim lesom, 8 kamnoseškimi deli ln materljalom ter s posipalnlm materialom za javne oeste in pa preskrbovanje mestne vožnje za leto 1900, oziroma tndl za 1901 ln 1902 1., vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri stavbnem urada mestnega magistrata (Mestni trg štev. 27, III. nadstropje) in sicer: 1. za dobavo stavbenega in žaganega lesa dnč 11. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne; 2. za dobavo kamnoseških del in materijala dne 11. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne; 3. za dobavo posipalnega materijala za javne ceste dnč 12. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne in 4. za oddajo mestne vožnje dnč 12. decembra t 1. ob 11. uri dopoldne. Pogoji in druge podrobnosti poizvedd se v pisarni mestnega stavbenega urada a uradnih urah. Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih trrdk in posameznih podjetnikov in da se morajo dotična vadija pred dražbo dražbenemu komi-sijonu izročiti ali pa pri mestni blagajn ci položiti. Na ponudbe, ki ne bodo o pravem času vložene, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnd 30. novembra 1899. Telefon štev, 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane etekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg sodišču protokollrana južne železnice 3°/0 . 166 » — » » južne železnice 5°/0 . 118 » — »_» dolenjskih železnic 4*/„ 99 » 50 Kreditne srečke, 100 gld............203 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 27 » Salmove srečke, 40 gld........85 » St. Gendis srečke. 40 gld.......85 » VValdsteinove srečke, 20 gld......9i » Ljubljanske srečke.........25 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .149 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3055 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 423 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 102 » Montanska družba avstr. plan..........277 » Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. . 206 » Papirnih rubljev 100 ..............127 » 90 75 75 50 75 60 60 50 jBJT Nakup ln prodaja TES vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na borzi. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Menjarnicna delniška družba E K C U B" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 2Z£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naložonlh tclnvnie. SM RHBBRIflHHHMMRMMHHHBBBMS^''