f
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Uredništvo in upravniatvo: Kolodvorske ulico Stov. IB. — Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inseratl: Šoststopna potit-vrsta i kr., pri večkratnem poaav-Ijanji daje se popnot. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za oelo loto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mosoo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja za oolo
leto 10 gl., za pol lota B gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon moeoc 86 kr.	___________________________—______
Štev. 88.
V Ljubljani v ponedeljek, 20. aprila 1885.
Tečaj II.
Brez programa.
V	sredo zaključil se bode slovesno državni zbor in par dnij pozneje razpisale se bodo novo volitve. Od vseh stranij države dohajajo uže poročila o pripravljanji na volilni boj, na različnih krajih povzdignili so uže posamezni voditelji raznih strank svoj glas razvijajoč program in načela, kojih 8e mislijo še za naprej držati. Zlasti levica pi*i-fcfila se je zgodaj gibati in uporabljati vso svojo da si ohrani dosedanja svoja mesta. A upanja to ima le malo. Glasovi, ki v tej zadevi pri-aJajo do nas, prepričati nas morajo, da je moč a“° zvane zjedinjene levice zelo opešala, in uže danes sme se trditi, da bode le-td v prihodnje vladi ln državnozborski večini mnogo manj preglavice delala, nego dosedaj. Temu vzroka iskati je pač v tem, da se ta stranka po krivici šopiri s pridevkom „zjedinjena“. Svoje nejedinosti namreč levica ^ nikdar ni tako jasno pokazala, kakor sedaj, ko Ropajo posamezne nje korifeje na volilno pozorišče, 0 razkladajo v bombastičnih frazah svojim volil-
npiy\ 1
> KaJ da je treba nemškemu narodu, kojega zastopajo in kako da se bode moralo za naprej ravnati, da ta pride do nekedanje svoje veljave, da zopet zadobi nadvlado nad drugimi narodi v Avstriji. Ako človek različne te pojave, ki prihajajo od raznih voditeljev državnozborske manj ^ne, le nekoliko primerja, razvideti mora takoj, ^a je bil pregovor quot capita tot scnsus malu kje tako na svojem mestu, kakor je tukaj. Vsak stopa s svojim lastnim programom na dan, vsaki ima svoja pota, po kojih hoče hoditi in svoje krdelo do smotra voditi. Eni, ki so prišli še le v novejšem času do svoje veljave, a kojih pristaši se zlasti v severni Češki od dn<5 do dnč množč
vi
dijo svojo rešitev le v mogočni Nemčiji. Ti zaklinjajo se v svoji zaslepljenosti, da hočejo z vsemi močmi delati na to, da se priklopi Avstrija na ta ali drugi način sosedni dišavi, kajti le po tej poti, tako trdijo, zamore uiti nemško pleme pretečemu ;ooplavu slovansta. Ti ljudje, ki druzih težeuj nimajo, kakor narodnostne, in ki v svoji slepi strasti nečejo v miru živeti pod nobenim uvetom s svojimi slovanskimi sodržavljani, zašli so tako daleč, da je začelo uže njihove nekoliko previdneje sobojevnike proti sedanji vladi, postajati strah pred njimi. Drugim, kojim tudi nič druzega na mislih ni, nego narodnost in ki večjega veselja ne občutijo, kakor če imajo priložnost zatirati kak drug narod, hočejo po drugi poti dospeti do zaželjenega cilja. Nad tem, da bi sedaj 'Poljake ponemčili, so uže zdavnej obupali. A pri vsem tem pa so še naivni dovelj, da mislijo, to, kar se pri Poljakih doseči ne da, doseglo se bo lahko pri Čehih in Slovencih. Za to so pripravljeni, Galicijo izobčiti iz zveze avstrijskih kronovin, da se na ta način v manjšino potisue v državnem zboru slovanski živelj. Tretja frakcija liberalne stranke zopet je pripravljena, postati nezvesta svojemu dosedanjemu prepričanju, znebiti se hoče svobodomiselnih svojih načel, za koje se je nekedaj toliko bojevala, in hoče se približati konservativnim Nemcom, meneč, da bode potem s pomočjo teh zatirala Slovane.
Tako vidimo nekdaj tako mogočno to stranko vso razpalo, med seboj po polnem nejedino in azkosano v posamezne frakcije, kojih vsaka zašla je v svoj kolovoz, iz katerega si več pomagati ne znd. Dokler so imeli veljavo še stari, skušeni vodje te stranke, tako dolgo je še imponovala, tako dolgo je bila večini v državnem zboru tudi še nevarna. Dokler je imela še jednoten program
Listek.
Prisega po smrti veljavna.
. V jeseni je bilo in tedaj, ko smo velikošolci Jaj£o dolge počitnice imeli. Popotoval sem po ,^rati Sleziji, Nekega večera pridem jako utrujen sP6han do mesta Tešina, kjer se pri svoji sestri dol8VakU nasel>m za nekaj časa. Ni bilo še ravno tiivs-0 0<* te8a> da sta se Ml® ondi naselila ka
^aščino.
Sfadu je stanoval tudi še poprejšnji po-
biv ®ra^‘ne) ker	ni moSel pripravnega
a«ŠCa drugod dobiti s svojo jako ljubeznivo °0sPo. Bila sta brez otrok. Meni se je ta bivši jjraščak takoj priljubil, kajti bil je mlad, veseljak 'ez primere. Tudi mene je rad imel. Ker se je lavn° primerilo, da sva bila oba brez posebnega Posla> sva si, kolikor se je le dalo, po možnosti Prizadevala, eden drugemu kratek čas delati.
Jahala, lovila in vozila sva se. če tudi takrat UlSeth bil še, Bog v6 kako prebrisan, sem vender
0	kmalu spoznal, da je veselje pri mojem pri
in jednega glavnega vodjo, tako dolgo je smela levica tudi še zmiraj upati, da pride še kedaj na krmilo, se v6 da bi se bila morala poprej sprijazniti z mislijo, da se v Avstriji ne sme na steno pritiskati noben narod, da se brez uresničenja državnih temeljnih postav v naši državi vladati ne dd,. Pri sedanjih okoliščinah pa tudi tega upanja več nima. Stranka, ki ima sto programov, je brez programa! Ona tava kot slepec sem in tj k, in taka stranka ni sposobna za vladanje. To uvideva tudi glavno glasilo ustavoverne stranke. Iz uvodnega članka z dnč 17. aprila tega lista veje globoka melanholija. S težko zakrivanim obupom ozira se tu na dogodjaje zadnjega časa in na pojave posameznih volilnih shodov. Z zamolklim glasom svari svoje pristaše, naj ne segajo predaleč, naj ne hrepenž po stvareh, ki se doseči ne dajo, naj ne stopajo na pota, ki so preozka, da bi vsa levica po njih hoditi mogla. Z vso resnobo opomina pristaše levice, da naj ostanejo zvesti dosedanjim načelom, da naj ne rušijo jedinosti, kajti „ne močne besede, le močna stranka kaj velja11.
A mi dvojimo, da bode ta opomin, kaj vspeba imel. Čas je bil poprej svariti in stopati nasproti Knotzu in drugim, ki jih navdajajo jednake misli, jednaki nazori. Tega glavno glasilo ustavoverne stranke poprej ni hotelo storiti, a sedaj jadikovati, je prepozno. Glas Herbstov sedaj nič več ne velja. Sivolasi starec pokori se sedaj za nekdanjo svojo trmoglavost. Okraj, katerega je toliko let s tako gorečnostjo zastopal, ne mara več zanj, in še sedaj ni po polnem gotovo, kje mu bodo od-kazali mesto. Vse te bridke skušnje pa ga gotovo ne žalijo tako, kakor to, da je za večno uničen njegov nekdanji lepi sen, da bode njegova stranka
jatelju dostikrat prisiljeno; spoznal sem, da mu isto ne prihaja iz čistega sica ali iz jasne moške duše. Vse je kazalo na neko notranjo razritost in to tem več, ker je bil mnogokrat vesel do razposajenosti in tedaj mu je vedno igral zaničljiv smehljaj okolo belih zob. Govoril je pa v takih trenutkih tako frivolno, da me je tu pa tam groza sprehajala.
Materijalist je bil vseskozi iu človek, ki ni prav nič verjel, česar se ni dotaknil. Po tem načelu uravnal si je tudi vse svoje delovanje; vender pa se je meni zdelo, da mu ta materijalizem ne prihaja iz prepričanja, temveč da on tega še le išče in da mu je na tem ležeče, da bi ga ljudje za prostomišljaka imeli.
Dolgo let je hodil v šolo in tudi univerzo je imel za sabo. Vender pa vsa ta omika njegovega duha ni zjedinila v blagotvorno skupino, temveč je pri njem vse na polovičarsko učenost kazalo. Bral je silno veliko, veliko preveč, brez razločka eno za drugim, česar njegova polovičarska vednost ni bila vstani dobro prebaviti.
Vsled tega nastal je v njem tisti rečni boj, da ni ravno naravnost tajiti hotel, česar ni raz-
umel, verovati pa tudi ne, o čemur se ni mogel s občutki prepričati.
Vere mu je manjkalo in pa tiste razumnosti, s katero sklepamo iz tega, kar nam- je razumljivega, tudi na to ravnokar našim občutkom še ne razumljivo.
Dobre pol ure od Tešina ob veliki cesti ležeč je naselbina občine Herrenhuterjev v jako prijaznem in tihem kraji, ki se vsakemu na prvi pogled priljubi. Gostilnica je snažna brez primere, pri peku vse tako čedno in slastno kakor tudi po drugih prodajalnicah. Predno pa se iz Tešina preko naselbine na veliko cesto pride, treba je iti po kratki, puščobni soteski, obrasteni s pritlikavim grmičevjem. Ondi stoji tudi star sključen bqrovec, o katerem si ljudje marsikaj čudnega pripovedujejo. Posebno po noči se ga vsakdo, če je treba, na uro daleč ogne. Ljudje namreč pravijo, da ondi straši. Ko so bili Francozi v deželi, se jih je ravno ondi silno veliko pobilo in tudi oiopan je bil uže marsikdo ondi. Tako je prišel tisti borovec v jako slabo veljavo, katero so razni grički okolo njega za las mrtvaškim grobom podobni še zdatno poviševali. Strahovit je bil pa ta borovec uže zaradi tega
še kedaj stala na krmilu. To je, kar posebno britko občuti, da je nekedaj tako mogočna levica sedaj oslabljena in razdejana, in da je nesposobna za vladanje, na čemer pa nosi se ve tudi sam nekoliko krivde.
Tako prišla je zjedinjena levica, ki je v zadnjih šestih letih tolikrat naglašala, da ji programa razvijati treba ni, ker je itak vsemu svetu znan, tak6 daleč, da ga sedaj razvijati ne more, ker ga nima! Disciplina na njeni strani je po polnem razrušena, nekedanji njeni vodje so zaničevani, glavno vlogo igrajo zdaj možje, ki so politično po polnem nezreli in ki z nepremišljenim svojim postopanjem sebe in svojo stranko tirajo v propad. Ko bi se levica ne bila v protislovje stavila s postavami, ki jih je deloma sama vstvarila, ako bi ne bila zapustila pravega avstrijskega stališča, ne bila bi prišla tudi sama sabo v protislovje, ne tavala bi sedaj razkropljena po raznih stranskih potih in ne bilo bi ji pretakati solza na razvalinah nekedanje mogočnosti svoje. V postavi mora imeti podlago vsak program, stranka, ki tacega programa ne pozna, tudi za vladanje sposobna ni.______________
Iz Serbije.
p. c. — Skupščina našla se je k slednjemu zasedanju v tekoči zakonodavski dobi v Nišu. Izimši nekatere dopolne volitve in več imenovanj uladnih zastopnikov se zbornica v svoji sestavi in razvrstitvi strank nič ni spremenila. Napredna stranka je še zmerom kompaktna večina, katera se, kakor se ob sebi umeje, drži kabineta Garaščanin, saj je ta kabinet iz njene srede vzet. Ker to strankarsko razmerje opozicijskim strankam, ose-bito liberalni stranki malo dopada, se od te strani razširjajo vsakovrstne vesti secesiji, katera se namerava med napredno stranko. Kak izid bodo pokazale volitve v bodočem letu, se pač danes ne more še povedati z matematično gotovostjo; a razkosanje napredne stranke, kar so posebno živo želeli Rističijanci, se ni zvršilo, a tudi ni nikakega vzroka, zakaj bi se mogla stranka vreči. Principi-jelne diference ne ločijo vodij, in kar se tiče osebnih disonanc, so pač take, da so komaj nevarne, da bi razdrle organizacijo stranke, katera se je ob težavnih razmerah dobro skazala ter vitalnim interesom dežele mnogo dobrega storila.
Program za tisočletno slavnost Metodovo je sestavljen. Dnč 18. se bode po vseh tukajšnjih cerkvah obhajala slovesna božja služba. Slavnostni govor govoril bode rektor teologičnega zavoda, arhimandrit Nikanor. Vse šole bodo ta dan zaprte.
V	govorih, primernih tej slavnosti pojasnjeval se bode učencem pomen slovanskega apostola. Z odra, kateri je nastavljen v trdnjavi, govoril bode narodu metropolit ter se ob jednem spominal za deželo tako pomenljivega dnč 18. aprila 1867, ko je turška garnizija zapustila trdnjavo. Potem bode
sam po sebi, ker so škarjice na njem vedno šumele.
Ne bom navajal vseh pravljic, tistega borovca dotikajočih se. Omeniti pa moram vender le prečudne njegove lastnosti, od katere je dobil prej ko ne tudi ime, kajti rekli so mu „šumevec.“ Nikdo se ni brigal, da bi bil temu vednemu šumenju na sled prišel, ali pa se ni hotel brigati, od kod da prihaja.
Kedar je bilo namreč okoli in okoli vse praznično tiho, tako tiho in mirno, da se niti bilka na paši ni ganila, trepetale so škarjice na širokem kljukastem borovcu in šumele, kakor bi bile čebele med njimi. Vedela pa živa duša ni, ali tisto šumenje prihaja iz debla ali iz vej.
Sam sem večkrat opazoval šumenje na tistem borovci, ker sem prav za trdno mislil, da mora gori na vejah ali pa v votlem deblu kak roj divjih čebel ali osa biti. Deblo, kolikor se ga je od spodaj videlo, je bilo visoko in nepokvarjeno in se nikakor nisem mogel prepričati, ali je votlo ali ne. Prisežem pa lehko, da so se konji dostokrat v njegovem obližji plašili ter so hrpajoč in spenjajoč se v divjem diru mimo njega bežali.
procesija proti gledališkemu trgu, kjer se bodo slovesno položili venci na statuvo kneza Mihajla Obrenoviča III., kateri je uresničil notranjo samo-svojnost Srbije. Popoludnč priredila bodo vsa belo-grajska pevska društva na vseučiliškem trgu slovesen koncert. Član društva učenjakov govoril bode narodu ter pojasnjeval kulturelni pomen sv. Metoda. Potem pričele se bodo ljudske veselice, za katere je vojni minister brezplačno prepustil vojaške godbe. Slavnost končala se bode s splošno razsvitljavo.
Gospod Jovan Ristič praznuje tisočletnico v Petrogradu, za kar je dobil od tamošnjega slovanskega odbora povabilo. Njegovi prijatelji pripisujejo temu potovanju političen pomen, a gotovo po krivici; sploh se misli, da Rističevo potovanje nima prav nobenega pomena.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državnim poslancem razposlal je uže predsednik državnega zbora vabila, naj se snidejo dnč 22. t. m. opoludnč v poslopji cesarskega dvora k slovesnemu zatvorenju državnega zbora, katero se bode zvršilo s prestolnim govorom.
Na Goriškem pričelo se je uže precej živahno gibanje za bodoče državnozborske volitve.
V	slovenskih občinah ni ravno razdvoja zaradi kandidata, a drugače v italijanskih občinah, tam je liberalna in konservativna stranka. Pred kratkim imelo je laško katoliško društvo shod in pri tem je zopet postavilo kandidatom monsignora Va-
1	us sija. Valussi je tudi sprejel zopet mandat. Za tega kandidata glasovali bodo konservativci in slovenske občine, katere so pod gradiškim glavarstvom. Grofa Coroninija bodo zopet kandi-dovali v mestih in trgih, vender ga hotč imeti nekateri v veleposestvu, ker si tam niso v svesti zmage; v mestih in trgih pa bi v tem slučaji postavili popolnega svojega somišljenika. Slovenci bodo menda v mestih glasovali za Coroninija.
Zakon, katerega je sklenil koroški deželni zbor, gledč pripomoči interesentov pri uravnavi Drave dobil je Najvišje potrjenje. Interesentje bodo morali dati 333 333 gld., letna svota za režijo in ohranitev znaša 84 00 gld.
Tuje dežele.
Iz Niša se poroča: Prestolni govor, s katerim je srbski kralj otvoril skupščino, omenja hvaležno gostoljubnost avstrijskega cesarja povodom kraljevega potovanja, kakor tudi obiska rumunskega kralja kot dokaz prijateljskih razmer s sosednimi državami. Vzrokov skaljenih razmer z Bolgarsko ne more odpraviti kralj. Vlada je nadalje naznanila več reformatoričnih predlog. Poslanci so prestolni govor z odobravanjem sprejeli.
Ni me volja vseh okolišin na široko razkladati. Le toliko še omenim, da ga skoro ni bilo dne, da bi ne bil šel z Evaldom v naselbino, kjer sem se, prav dobro imel. Sram me je pa priznati in vender je res, da sem se po noči domu grede vedno omenjene soteske skrbno izogibal in sem šel rajši na okoli, če tudi mnogo daljšo pot.
Nekega dne vračali smo se z lova, ki ga je bil moj svak napravil. On je hitel naprej, kar nas je bilo pa druzih, sklenili smo, pred večerjo napraviti še nekoliko ovinka v naselbino, da si lačne želodce nekoliko z izbornim vinom in pivom okrepčamo. Prekrasen jesensk dan vam je bil in solnce je jako gorko sijalo. Tem večja bila je torej radost med nami o tem in onem. Da se je šegavost splošno proti tistim nedeljskim lovcem obračala, ki niso nič drugega zadeli, kakor luknjo v zraku, da je ta in oni vse svoje laži na dan spravil, da ga je sosed še prekositi skusil, mi bo vsak rad verjel, kdor je uže v kaki lovski družbi bil. Jedli smo in pili in pa veseli smo bili, da ne kmalu tako. Najbolj razposajen med nami je bil pa Evald sam. Tak je bil, da ga ni bilo vgnati. Posebno dobre volje zapustili smo gostilnico v naselbini, da ne bi večerja na uas predolgo čakala.
Iz Brunšvika se poroča, da se je med onimi osebami, katere so hotela ovreči oporoko vojvoda Viljema in kraljem saškim ter vojvodo Cumberlandom dosegel sporazum.- Tožiteljem so se priznale obile svote.
O	vstaji v Kanadi se poroča, da se vse kolone dalje pomikajo. Generala Middletona prednje straže prodrle so uže do Humboldta, kjer hotč počakati, dokler ne pridejo za njimi grenadirji, kateri so še 40 milj zadej.
Navzlic vednim zatrjevanjem, da se bode at-gansko mejno vprašanje rešilo mirnim potem, vender obe državi, Ruska in Angleška, osebito p* Angleška, oborožujete. Angleška admiraliteta sklenila je soglasno z vojnim ministerstvom, da se najemo še druge ladije trgovinske mornarice ter se kot vojne ladije oborožijo. Te ladije se bodo oborožile najbrže v Avstraliji ter se potem Prl' družile drugim ladijam v avstralskih vodah. Tudi Rusija ne miruje; oborožujejo se pridno nove vojne ladije, dozdanje pa so dobile ukaz, da morajo biti vedno pripravljene. — Slednje dni bilje v Londonu agent ruske vlade ter iskal pri lon-donskih denarnih kraljih 2000000 funtov strg. privatnega posojila. Da-si so bili pogoji zelo ugodni, vender ni dobil zahtevanega posojila.
Angleži v Sudanu polagoma dalje prodirajo. Dnč 10. t. m. zasele so njih čete Otao;
17. t. m. so dovršili železnico do Handuba. O Osmanu Digmi zdaj ni nobenega poročila; najbrže da ga zadržujejo nezgode, katere so ga zadele Pn El-Obeidu.
Dopisi.
Iz Kranja 19. aprila. (Izv. dop.) Kakor je po eni strani obžalovati, da tukajšnji, leta 1883 osnovani podružnici družbe »Rudečega križa" več udov ne pristopi ter da jih je uže nekaj izstopilo? med istimi večinoma takih, kojih mali letni donesek dveh goldinarjev gotovo ne teži — moram na drugi strani z veliko radostjo zabeležiti, da so bode na korist družbi dnč 3. maj ni k a tekočega leta v prostorih naše čitalnice veselica vrši'a-jo priredi v to svrho sestavljeni odbor, pri katerl bodo nekateri domači, glasbeno izvežbani g°" spodje (septet) in dame blagovoljno sodelovali.
Veselica obsegala bode koncert po sledečem sporedu:
1.) Weigel J.: Ouvertura iz opere: „Die Schweizerfamilie“, za septet; 2.) Parma V.: „Frou-frou“. Polka-pizzicato za sekstet; 3.) Brahms J-: „Ogerski plesi" (Stev. 2), čveteroročno za glasoviri
4.) Vieuxtemps H.: „Phantasie-Caprice“ za gosli in glasovir; 5.) Weber C. M.: Molitev iz opere: „Ver Freischutz", za sopran s spremljevanjem nagl^0-virji; 6.) Maiseder J.: ^Podoknica", za gosi* s spremljevanjem goslarskega kvarteta; 7.) Abt F.:
Po cesti gredč razdelila se je naša družba nehotč v večje in manjše gruče. Ko smo bili uže blizo šumečega borovca, opazil sem še le, da sva z Evaldom sama ostala. Vsi so bili uže spredaj-Evald mi je celo pot toliko lepega, kratkočasnega in zabavnega povedati vedel, da niti zapazil nisem* da sva sama ostala.
Ravno je bil v sredi jako vesele pripovedke, kar bliskoma obstane, in me s po polnem resnobnim glasom vpraša: „Kaj mislite, ali je p° smrti še življenje? Ali je mrtev še lastno bitje, ali ima kaj zapopadka o svojem bitji in o tem, kar je bil ?“
Kakor od strele zadet sem ga gledal, tako neljubo dirnolo me je to vprašanje, ki je bilo v gorostasnem protivji z ravno tem, kar sva se do sedaj mčnila. Zdelo se mi je skoro, da se šali/ toda resnobni njegov obraz pričal mi je ravno nasprotno. Rekel sem mu:
„Od kod to, tako izvanredno vprašanje?" „Uže cel dan mi roji po glavi!"
„ Jeli mogoče ? — danes — na lovu, kjer ste bili take volje, med veseljaki najboljši?!"
(Dalje prihodnjič.)
»Ti senj si moj v tihi noči." Fantazija flavto in glasovir; 8.) Parma V.: „Vse je rešeno!8 Polka (hitra) za septet in čveteroročno za glasovir (poklonjena poddružnici domoljubne podporne družbe za Kranjsko v Kranji). — Začetek točno ob 8. uri zve2er. Vstopnina za osebo 80 kr. — Nadplačali se hvaležno sprejemajo.
Da se bo po končanem koncertu tudi zasukalo, umeva se samo ob sebi, vender pa mi je omeniti, da je za dobro godbo skrbljeno — Obče je znano, kak blag namen društvo „Rudečega riža* zasleduje in zaradi tega bilo bi želeti, da
i	se veselice povabljeni v tako obilem številu J eležili, da bi se kolikor mogoče izdatno svoto ‘istega dohodka blagajniku izročiti zamoglo.
Razne vesti.
(Umor japanskega poslanca Saku-ra^a.) Kakor smo enkrat uže poročali, bil je japanski Poslanec Sakurada v Rottordamu od neko damo, s kojo
st r ZeW int‘mn0 obCeval> a ji Potem nezvest po-a, umorjen. Iz Rotterdama so v tej zadevi So to oroča. „Joanne Lorette — to je ime damo — jo zdaj ncki bolnici v Rottordamu, kajti po izvršonem ru ran^a bila tudi sebo. Nekoliko dni poprej, e onj jo doprinesla zločin, prosila jo necega zdrav-t -^a	^	PuSčal,	kar	pa	zdravnik Di storil, zago-
ovljajoč ji, da ji tega ni potreba. Sedaj jo jasno, za-*aj ga je to prosila. Hotela jo le zvedeti, katere so a\o ži o, da bi si jih bila potem prerezala in tim oveje usmitila se. Da je bila ros uže prej odločila _> usmrtiti Sakurado in potom tudi sebe, razvidno je ^ °ga, da jo njo lastni brat japanskoga poslanika na i'< ^°Zar^a^ *n svar*l Sa» da naj so ogiblje, kakor tudi še kl*'	°Da	Plcc^ ^ dan poslala svojemu očotu
r O frankov in \ pismu, ki mu ga jo pisala, nabost izjavila jo: „Ko bosto to pismo brali nisom v°č med živimi 1“ Njen oče podal se je na to tudi takoj v Haag, kjer je potom zvedol, kar so je bilo dogodilo, izvedelo se je na dalje tudi, da ji je Sakurado dal 3000 frankov, da bi so je znebil. Ona sprejela jo to Sv°to, a samo za to, da jo s tem svoje dolgove po-1>s«tala’ °Stal° pa sv°j°mu očetu poslala. Morilka bodo ^«la, kakor hitro okreva, pred porotniki zagovarjati.
. ~~~ (žalosten slučaj.) Velika nosroča prigodila J° te dni nocomu najemniku v komitatu Baranja na skem. Zvečer namreč peljal se je v kočiji z mlado J° ženko proti domu. Ker jo ondotna okolica baje Bia^rna) imel je revolver v roki. Užo sta bila blizu do-6 h‘So, ko zagleda, da se v nekom grmu nekaj “«*a Šibijo. On napne petelina, a v tistem trenutku 1 V°Z) revolver se sproži in krogla zadone str^a V-° S°^ro^° v trebuh, ki je še tisto noč med nimi bolečinami izdihnila dušo.
noko^ (D°b
ro sredstvo.) Pridigar zapazil je nedoljo v cerkvi med svojimi poslušalci tudi kor-jo*k a’ tai ^ bil° v tistem kraji redkost. Poklical ga °pai,.,SObl' »Moi sin«, mu je dejal, „z zadovoljstvom
»kam S°m tV°^° navzoCnost-“ — »Nll>“ °dvi'n0 oni»
Corkov a'1 11^i ^°1> kor imam malo denarja, kakor v »^u, to si lepo storil, tu imaš pol gol-
•	^>r^' Prib°dnjo nedeljo zopet v cerkev." — kot 5! "edoljo bila je vsa cerkov natlačona, in več °^ica bilo je vojakov.
Domače stvari.
, ~~~ (»Izjava" izvršovalnoga odbora.) izjavo izvrševalnega odbora, katoro jo nSle
Jo i •/	v	sobotni svoji številki prinesol in ki
JU bila tudi nam in „SloT(m^,,u j	■	l j
•	‘°Toncu	doposlana,	a	10	ta dva
Usta na izrecno žoljo	v ti.v
izvršnvnlnnn.^	.. JJul)1Jani	bivajočih	članov
izvrsovalnoga odbora prijavila
in	-i-	j	»ista, mogoče nam
danes opomniti,	da so v	,	•
ci .	.	.	,,	Kratkom	proglasi
strani izvršovalnoga	odbora popravek,	ki	bodo	to
lziavo nekoliko, in sicer zlasti v točki, ki so poc^ z ^oionj
železnico,	v toni	zmislu	popravil,	da j0	ta stvar
tu&ačna,	da	so	namroč v	občo	strinja
kar	jo	g.	prof.	Šukljo	v toj	zadovi
"ašom listu pisal.
8	(Goriška „ Soča" pripovedujo v zadnji
^ številki), da ji dohajajo iz Kobarida in ko-
;>ke okolico dopisi, ki so bavijo z novim kobarid-
111 Poštarjem, g. Palisca-o, in so tako ostri, d a s i
no upa objaviti jih, mod tem ko pa objavlja „Soča" v resnici v istem listu o imenovanji tega poštarja dopis z dosnega brega Soče, polen strupa. Dotičnidopisnik poroča „Soči“, da sta se trudila dva slovenska moža, da bi Palisca-i pridobila kobaridsko pošto, eden v Tominu, drugi, temu veliki prijatelj, v Ljubljani, in dostavlja potem todencijozno čončarijo, ki jo dobra lo za „Sočine“ predale. Nam se ne zdi me-, rodajno, kedo so je in s kakim uspehom ta ali uni trudil za Palisca-o, merodajno jo to, je li pravično, ali ni, da je vlada pošto podelila Palisca-i; in nam se zdi, da jo to popolnem pravično, in da torej, kodor koli je priporočal njega, ni delal krivice. Mi namreč vemo, da je Palisca Avstrijanec, rojen na Primorskem, če tudi ne v Kobaridu, da je sposoben za podeljeno mu službo, in da zna tudi slovonski jezik tako, da bode mogel v svoji službi občevati z ljudmi; vemo vrhu tega, da je bil Palisca hudo ranjen vBosni v vojski za Avstrijo in je vsled tega zdaj kruljovoc. Zdaj jo vprašanje, kateri drugi prosivci so se zraven njega oglasili za isto službo, kakošna je njih sposobnost, njih zanesljivost, kedo izmed njih jo uže, kje in za koga svojo kri prelil? To bi bila morala „Soča“ natanko poizvedeti, prodno je začela podajati občinstvu smeti, kojo ji pošiljajo njeni dopisniki z dosnega in levega brega Soče, in prodno jo začela prav po kristijansko (!) sumničiti vlado in druge ljudi.
— (Društvo zdravnikov v Kranjski) imelo bode v sredo, dnč 22. t. m., izreden občni zbor z naslodnjim sporedom: A. Notranje zadeve, med temi: 1.) nova volitev, oziroma dopolnilna volitev društvenega vodstva po novih pravilih, torej je troba navzočnosti najmonj 12 članov ; 2.) volitev dveh članov kot strokovnjakov v c. kr. davčno krajevno komisijo. B. Predavanja. Predavali bodo: primarni zdravnik dr. Fui, vladni sv&tnik dr. V a 1 e n t a in grajski zdravnik Majer iz Planino.
— (Trgovinsko bolniško in penzijsko društvo) imolo je včeraj ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani izreden občen zbor, katerega so je udeležilo 72 članov. Na dnevnem rodu jo bilo poročilo o dnd 12. t. m. so vršeči volitvi ravnateljstva. Poročilo se jo vzelo v znanje. Daljo volitev dveh elanov ravnateljstva mostu g. Alfreda Ledonika in Karola Klomenčiča, katera nista sprejelaizvolitvo. Izvoljena sta bila gg. Kamilo Baumgartnor in Pran Schan tel. V revizijski odsek je bil izvoljon gosp. Alfred Ledenik.
— („Literarno-zabavni klub“) imel je minulo soboto ob 8. uri v hotelu „pri Maliči" svoj „jour-fixo“. Udeložilo so ga jo blizo 20 članov Predsedoval ga jo g. M. Brone e, predaval pa je gospod dr. Šešek o slovenskem uradovanji, osobito pri sod' nijah. Navel je vse do zdaj izdane naredbe pravosod' nega ministra glede rabe slovenščino pred sodnijo ter pokazal, da nam je ravnopravnost po polnem zagotovljena; na drugi strani pa nam je g. predavatelj tudi odkril na lastnem tolosi, da se namreč naši svetniki in beležniki še vedno premalo poslužujejo slovenščino. G. predavatelj podal je tudi v kratkih potezah razvoj slovensko pravoslovne literature, navel vse slovenske prevode postav, vse terminologijo in znastveno razpravo do slednje pravniško knjige. Gospodjo društ-veniki so z velikim zanimanjem sledili govornikovim bosodam tor mu živahno ploskali ob skončetku. Tudi ta večer nabrala so je procejšnjo svotica za »Narodno šolo".
(Požarna kronika.) Dn^ 16. t. m. okolo 2. uro popoludne pričelo je goroti na skednji Janeza Repnika v Šmartinu za Cerkljami, okraj kranjski; vsled hudega votra se jo ogenj naglo razširil ter upepelil gori ime-novanomu gospodarju hišo, gospodarsko poslopje in mlin ter šo 12 drugih hiš in 9 gospodarskih poslopij. Vso to so jo zgodilo v pol uro. Naglo na pomoč prišli ognjogasci iz Kranja, iz Cerkljan in iz Gorenjega Brnika preprečili so dalnjo razširjanje ognja. Škodo jo 17 200 gld.; zavarovani so vsi pogorolci, a samo za 7550 gld. Pri ognji opokol so jo posestnik Jakob Ur-banoc tako hudo, da bodo težko ozdravel; mislil jo namreč iz gorečo hišo rešiti šo nekaj denarja, a pal jo v ogonj. Vzrok požaru jo šo neznan, domuova pa so, da jo nokdo navlašč zažgal.
— (Dnevni brzovlaki) Dunaj-Trst vstav-ljaji se bodo od 1. maja počenši v Rimskih Toplicah in če bo treba tudi v Trobovljali po 1 minuto. V Rimske Toplico prišel bo ob 4. uri 21 m., v Trbovlje ob 5. uri 2 m. popoludnč. Iz Trsta na Dunaj obstal bo b m v lak v Trbovljah ob 12. uri
9	m., v Rimskih Toplicah pa ob 1. uri 1 m. popo-udne. Tretji razred se bo pri teh vlakih nahajal lo od Trsta do Zidanoga Mosta, daljo proti Dunaju bodota pa lo I. in II. razred.
— („Slovstvena zgodovina vslovensk ljudski šloli,") spisal Janko Leban (Gradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „Uč. Tov.“, dobiva sc v Mili čevi tiskarni v Ljubljani posebej in stane mehko vezana 30 kr., pod križnim zavitkom 5 kr. več, to je 3 5 kr. — Tako zovo se ravnokar izišla 50 stranij obsezajoča knjižica v vel. 8°. V uvodu pripoveduje gosp. pisatelj, kaj ga je napotilo, da je jel spisovati „Slovstveno zgodovino v slovenski ljudski šoli", s temi besedami: „Uže predlansko leto imel sem priliko v „Učit. Tovarišu" opozarjati na to, kako dobro jo, da je v naših berilih: v II., III. in IV. podpisano malo ne pri vsakem koščeku ime onega pisatelja, ki je spisal dotični odstavek. Naravn0 Je> da se mora vostni učitelj, obravnujoč dotični košček, pomuditi tudi pri podpisanem pisateljevem imenu. V kratkih, učenčevemu razumu dostopnih, navdušenih besedah, naj otrokom pove pisateljov životopis in opiše njoga slovstveno dolovanje. Tako, dragi mi kologa budil bodoš v srčecih v odgojo izročene ti mladine ljubezen do na-šoga jezika in naroda; tak<5 položiš v srca svojih učencev kal one navdušenosti, katera jim v poznejih letih vzplamti v korist narodni naši stvari!“ Na dalje g. pisatelj v uvodu pojasnjuje še, kaj je slovstvo ter razlaga najvažnejše oblike, katere se nahajajo v poeziji in prozi. Potem podajo pri vsakemu pisatelji, od katerega se nahaja kak spis v II. borilu, kratek, a marljivo sestavljen životopis. Tako tudi pri III. in IV. berilu. Kakor rečeno, knjižica je zelo lična, in mi jo prav toplo priporočamo učiteljem in učencem. Cena je gotovo zelo nizka, samo 30 kr., oziroma 35 kr.
— („Družba sv. Mohora") v Celovci je za 1885. leta svojim družnikom podarila šestero knjig, namreč: a) Življenje Marijo in sv. Jožefa, III. snopič; b) Cecilija, II. dol; c) Občna zgodovina, X. snopič; d) Slovenski pravnik, II. snopič; e) Miklova Zala, slovenskih večernic 38. zvezek; f) Koledar za 1885. 1.
Zalivala.
V dolžnost si štejem, da se za izdatno in hitro pomoč pri požaru v Šmartnem, občine cerkljanske, v imenu nesrečnih pogorelcev sl. požarni brambi kranjski prav toplo zahvaljujem. Ravno tako tudi blagorodnemu in visoko spoštovanemu gosp. c. kr. okr. glavarju Josipu Merku, ker se ni bal dolgega pota, pogledati si stan pogorišča.
Županstvo v Cerkljah 16. aprila 1885.
Anhrej Vavken, župan.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 20. aprila. (Iz gospodske zbornice.) Predsednik spomina se umršega Eitelberga v toplih in pohvalnih besedah. Ministerski predsednik naznanja, da se bode drž. zbor slovesno zatvoril dnč 22. t. m. Peticijo geogr, društva za podporo 5000 gld. v namen znanstvene ekspedicije v Afriko, da se raziskuje mejno ozemlje med Nilom in Kongom podpiral je toplo poslanec Khevenmiiller. Peticija se izroči vladi. Med prečitanjem poročila o predlogi Severne železnice prišel je švedski kralj v dvorno ložo; ministerski predsednik Taaffe ga je pozdravil. Kralj ogledal si je pozneje poslopje. Ko je govoril še vladni zastopnik W i 11 e k, sprejela se je brez debate predloga o Severni železnici v drugem in tretjem čitanji. Predsednik izrekel je potem nekaj zahvalnih besedij vladi, na kar je zbornica navdušeno zaklicala cesarju trikratni slava! Ko je izrekel nadškof Ganglbauer še predsedniku zahvalo, zatvorila se je seja.
Dunaj, 19. aprila. Delavci in delavke v Flo-ridsorfski tovarni za juto, po številu 700, odpovedali so delo, ker se je povišanje dela dovolilo samo nekaterim delavcem. Družba je naročila potrebne delavee iz Simmerinške jutne tovarne, a
tudi ti niso hoteli delati. Tovarna je zaprta, mir se do zdaj ni motil.
C r no vice, 13. aprila. Trgovsko mesto Vic-nice uničil je ogenj. Stoinštirideset hiš je po polnem pogorelo. Dogodilo se je več nesreč.
Pariz, 19. aprila. Vnanjemu uradu se je oficijelno naznanilo, da je „Pekingšk List“ včeraj objavil razglas, s katerim se je potrdila tientsinska pogodba ter se zaukazalo vojakom, zapustiti Ton-king. Blokada Formoze se je dn<ž 16. aprila odpravila.
Pariz, 19. aprila. General Bričre brzojavlja, da se Kitajci umikajo proti severu.
Pariz, 19. aprila. „Journal Pariš* poroča, da je v Španiji nastal vojašk upor.
Petrograd, 19. aprila. Kakor se čuje, je car dovolil, da se upelje ruščina kot učni jezik na vseh elementarnih šolah v Poljski, izimši vero-nauk pri tujezemskih veroizpovedanjih. Materinščina ostane učni predmet.
Petrograd, 19. aprila. Vojneladijev Kron-stadtu se še vedno oborožujejo; vse tamošnje la-dije so dobile ukaz, naj bodo pripravljene.
Prifrudniku v Sv. Ani pri Tržidi, ilirske rudniške družbe za živo srebro, oddaje se
služba plezalca.
Prošnjiki, koji se mog6 izkazati s svojim praktičnim poslovanjem in sposobnostjo pri kakem rudniku s prav dobrimi spričevali in so zmožni slovenščine in nemščine, naj svoje prošnje najdelj do dne 30. aprila t. 1. pri obrtnem vodstvu gori omenjene družbe v Tržiči na Gorenjskem vložiti blagovolž. — Plača mesečna 45 gld; prosto stanovanje, kurjava in svečava.	2—1
Teiegrafično borzno poročilo
z dne 20. aprila.
Jednotni drž. dolg v
gld.
bankovcih................. 81 ■ 05
srebru............................81-25
Zlata renta................................................105‘25
5%	avstr, renta.........................................96'40
Delnice ndrodne banke......................................857' —
Kreditne delnice........................................... 284 • 10
London 10 lir sterling.....................................125 ' 30
20 frankovec............................... 9 '89
Cekini c. kr............................................... 5'87
100	drž. mark............................................61 • 20
Tuj ci.
Dn6 18. aprila.
Pri Maliči: Esinger, trgovec, iz Monakovega. — Kralovv-, sky in Eisler, trgovca, z Dunaja. — Sedlaczek, profesor, iz Badena. — Kroschl, trg. potov., iz Gradca. — Stran-sky, trg. potov., iz Iglave.
Pri Slonu: Labroisse, trgovec, iz Valentignyja. — Barta, trgovec, in Vosseler, trg. potov., z Dunaja. — Perko, trg. potov., z Ptuja. — Dralka, c. kr. okr. glavarja soproga, iz Kad6vljice. — Heinrich, rudnijski uradnik, z Ojstrega.	.	,	T.
Pri Bavarskem dvoru: Steinberger, zasebnik, iz St. Vida Frankowics, zasebnik, z Kranjskega.	0,	„
Pri Avstr, carji: Klein, trg. potov., iz Gissina. btauler, učitelj, iz Trebovelj.
TTnrrli so:
Dn6 17. aprila. Marija Pajek, vdova c. kr. okr. glavarja, 71 1., Frančiškanske ulice št. 4, pohabljenje pod-trebušnih organov.
DnS 18. aprila. Helena Koren, soproga hiš. posestnika. 63., Študentovske ulice št. 11, ostrupljenje gnojlne. — Urša Seunig, gostinja, Kravja Dolina St. 11, starostno opešanje. — Fran Navinšek, krojačev sin, 1/a 1., ioljan-ska cesta št. 18, škarlatica.
V civilni bčlnici:
Dn6 16. aprila. Marija Habjan, dninarica, 411. paral, bebost.	______________________
Tržne cene.
V Ljubljani 18. aprila.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 74 kr., domače 6 gld.	83 kr.;	rež 5 gld. 20 kr.; ječmen	5 g d. 20 kr.; 0Ves
3 gld.	57 kr.;	ajda 4 gld. 71 kr.; proso	5 gld. 85 kr	tur-
šica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.. leča hektol. po 8 gld. - kr bob 8 gld., fižol J gld. — kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh pc 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64kr., telečjega 60 kr., svinjini 68 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 50 kr.,	golob	17 kr.; 100 kilo sena 1	gld. 87 kr.,	slame
1 eld.	69 kr.	Seženj trdih drv 7 gld. 40	kr.; mehkih	5 gld,
_ kr-   Vino, rudeče-, 100 litrov (v skladišči) 24 gld
belo 20 gld.
Dunaj:
Gradec:
Srečke
z d n 6 18. aprila.
63 62	4
83 36 53
r
E5HSH5?SB5H£ZSEffH5H5HSHnSESHr0ffESH5iSBSB
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pristno iz tovarne	(4®) 12—1
H. P. Beyschlag-a v Avgspurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri
K. Karingerji Mestni trg štev. 8.	|]j
^EHiEsasaj a5Hsa5asasasasa5as>!sa5asa5asasa5^
oocooocooooosoooot
Štajerski deželni zdravilni zavod
Rogatec - Slatina
na
Spodnjem Štajerskem
postaja južne železnice: Policane.
Znamenita kislina trpke (glavberjeve) «oli,f jeklene kopelji, zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom. Indikaoija: Obolenja prebavljavnih organov. — Komfortabelnl nastanek.
Sezona od majnika do meseca oktobra.
Obrazci in naročbe na stanovanja so pri ravnateljstvu.	(46)	10—1
oooooooooooi
Piccolijeva esenca za
od G. Picoolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Stekleničioa 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—■!*
OOOOOOl
KX*XKKKXXIKKKXK*KK
Oznanila
IX
X X X X X X
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Du-naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
X
X
X
X
X
IX
XXXXXXXXXBXXXXXXXX
V šivanji in risanji za pri-
Predpasniki
neprekosljivo
največja zaloga
vsake oMike, velikosti in kakovosti
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(47)	1
J. €. Hamaim-ii*
založništvu našem izišla na svitlo
Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov.
Nabral
jSuntorL Brezo-viillc
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
15
v. Kleimjr & Fei. Bantag
knjigotržnica v Ljubljani.
se povičvij©-
Kje? izve se v knjigarni Kleinmayerjevi in Bambergovi na Kongresnem trgu.
41
59
73.
35.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nolio	Mo-krina v mm
18. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-71 733-99 735-39	100 12-6 9-6	svzh. sl. » >	obl. > >	0-40 dež
18. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-28 737-14 739-72	7-6 17-6 9-8	svzh. sl. svzh. m. svzh. sl.	d. obl. jasno >	0-00
Lepa
9
i izgledom na nliee in
skladišče za prevoz
sta blizu mesta na ponudba.
Natančnojo v Fr. Mull°.1'" ievi pisarni za oznanila v Ljubljani.	____
Prodaja
jalovine.
Na graščini Višnje-Ho-temež pri Židanom Mostu so raznotere, jako lepe telice, potem nokoliko parov voli-6 e v, starih l‘/9 do 9 lot, povsem pristno vzrejen:, črno in rujavo lisasti na prodaj.
G. kr. jr, vzajemna zavarovalnica zojer škodo jo opii
v <3-ra,d.ci.
IX aznanilo.
Vsled določbe § 92 pravil vsako leto vršečo so
redno društveno zborovanje
bode po ukrepu upravnega svota z dno 9. aprila 1.1.
v ponedeljek dne 18. maja 1885. 1. ol) 10. uri dopoludnč v deželni hiši v Gradci.
To se po določbah § 94 pravil raien uže osobno povabljenih, colo-skupnost društvouikov reprozentujočih društvonih poverjenikov, naznanja tudi p. n. gospodom društvenikom s pristavkom, da so za-njo posvetovanja društvenega zborovanja po § 99 pravil javna, in le vslod sklepa društvenega zborovanja mogo se posamični predmoti obravnavati v tajni seji.
Spored razpravljajočih predmetov za to društvono zborovanjo je na-slodnji:
1.) Računsko poročilo z računskim zaključkom za 56. upravno leto 1885 in predlog gled6 uporabo prebitkov.
2.) Poročilo računskih preglodnikov o pregledu in stanji lotnoga ra-6una za leto 1884.
3.) Proračun za upravno loto 1885.
4.) Prodlog društvonoga poverjenika za Kranjsko, gospoda Ottomara Bamborga, da društvo kupi lušo za zavod v Ljubljani.
5.) Volitov treh računskih preglednikov in jodnega namestnika.
V Gradci dno 18. aprila 1885.
Ravnateljstvo
c. kr. priv. viajcmne zavarovalnico zoper škod« po ognji v Gradci.
(Foufttisk 80 no plača.)
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani