I JA Leto IV. Litija, maj 1976 St.5 lavno razprava o osnutku zakona o združenem dolu Po večmesečnem, neprekinjenem delu delovnih skupin in posebne komisije, v katerih so sodelovali vodilni predstavniki zveznih, republiških in pokrajinskih organov, je bil sestavljen osnutek zakona o združenem delu. V tem trenutku se nahajamo v najbolj živahni javni razpravi o ciljih in vsebini tega dokumenta. V naši občini smo javno razpravo o tem izredno pomembnem zakonu pričeli 24. aprila s sejo konference SZDL Litija. Na konferenci je bilo poudarjeno, da bo novi zakon ali »delavska ustava«, kot ga radi imenujemo, novo, močno orožje v rokah delavcev proti vsem tistim, ki žele še vedno upravljati in odločati v njihovem imenu. Javna razprava mora doseči slehernega delavca in občana, ker se bo le oborožen Z znanjem, uspešno boril za svoje neodtujljive pravice, ki izvirajo iz njegovega tekočega in minulega dela. Na vseh ravneh organiziranosti v sindikatih in SZDL moramo delovati tako, da bomo v javni razpravi o osnutku zakona: — dosegli najširšo seznanjenost delavcev v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z osnutkom zakona o združenem delu, spodbudili kar najbolj množično in organizirano obravnavanje osnutka, ter hkrati — opravili kritično oceno samoupravnih razmer v sleherni delovni sredini in v drugih samoupravnih okoljih s stališča predlaganih zakonskih rešitev. Družbenopolitične organizacije v Litiji so se na javno razpravo temeljito pripravile. S cilji javne razprave so bili seznanjeni sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, vodje delegacij in še nekateri drugi. Za spremljanje in vodenje razprave je bil usposobljen tudi 70-članski politični aktiv. Člani aktiva aktivno posegajo v javno razpravo v sleherni delovni organizaciji oz. samoupravni sredini in so vez med delovno skupnostjo v kateri organizirajo razpravo in občinsko organizacijo sindikata. Najbolj intenzivno razpravo v delovnih organizacijah pričakujemo koncem maja in v mesecu juniju. V vseh delovnih sredinah in v krajevnih skupnostih morajo biti zbori delavcev oz. občanov zaključeni do konca junija, to se pravi pred sezono letnih dopustov. Politični aktiv in predsedniki osnovnih organizacij ZK in sindikata pa so seznanjeni s podrobnejšo razporeditvijo rokov pri javni razpravi. Osnutek zakona je pomemben tudi za življenje in delo v krajevni skupnosti, zato bo javna razprava organizirana tudi v teh sredinah. Pobudniki razprav bodo predsedniki krajevnih organizacij SZDL, predsedniki krajevnih skup. nosti in vodje delegacij za zbore občinske skupščine oz. samoupravne interesne skupnosti. V krajevnih skupnostih se odvijajo specializirane razprave, in sicer zaradi tega, da se delavci in občani ne bi dvakrat srečevali z isto ali podobno razpravo. Pri osvetljevanju nekaterih določil zakona lahko veliko pomenijo tudi društva in druge specializirane organizacije, saj se tudi v teh sredinah opravlja svobodna menjava dela, oz. tudi tu se odvijajo družbenoekonomski procesi, ki zavzemajo pomembno mesto v tem zakonu. Rezultate javne razprave bomo strnili na seji občinskega sveta zveze sindikatov v sredini meseca septembra. Aktivnost v delovnih organizacijah pa mora potekati vse dotlej, dokler ne bodo delovni ljudje ugotovili, da je samoupravna organiziranost v skladu z določili »delavske ustave«. Zmotno je mišljenje, da s spreminjanjem prakse in odnosov v delovnih sredinah lahko počakamo, saj zakon tako še ni sprejet. Prav- zaprav zakon pomeni potrditev pravnih rešitev v naši praksi, oz. razgraditev besedila, ki je napisano v naših ustavah. »Zakon o združenem delu mora postati orožje v rokah delavskega razreda. Pomeni tudi odločilen korak naprej v smeri spreminjanja oblasti v imenu delavcev v oblast samega delavskega razreda. Velik pomen ima tudi za nadlj-nji razvoj socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v združenem delu in družbe kot celote«, je bilo rečeno koncem aprila na seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Vse organizirane socialistične sile se morajo zato zavzeti zanj, da bodo njegova določila in določila ustav, uresničena v praksi. L. V. Zvezna štafeta zopet pri nas Po petletnem premoru je letos šla 11. 5. 1975 skozi našo občino zvezna Titova štafeta. Delavni ljudje, občani in mladinci jo s ponosom spremljajo, saj prinaša pozdrave in mi in pozdravi naših najmlajših tov. Titu ob njegovem jubileju. Dijaki osnovnih šol, člani športnih društev RK Usnjar In KK Litija, delavci Indu- Svečan sprejem Titove itafete. Foto: Zofka Prve razprave so že stekle. Foto: Zofka najboljše želje vseh naših narodov nam vsem dragemu tov. Titu. Letos so nam jo predali pri Režkovem mlinu pod Čatežem, maldinci iz občine Trebnje. Od tam je v koloni svečano okrašenih vozil krenila skozi Gabrovko proti Smart-nem in Litiji, kjer je bila osrednja proslava posvečena njenemu sprejemu. Med potjo so se ji priključile številne lokalne štafete iz vseh krajev naše občine z iskrenimi želja- strije Usnja in pripadniki teritorialnih enot v Gabrovki, Šmartnem in Litiji so ji ob prihodu v njihov kraj pripravili topel in prisrčen sprejem s krajšim kulturnim programom. V Litiji ji je v imenu vseh naših občanov zaželel srečno pot Hauptman Ciril predsednik OK ZSMS Litija z željo, da bi tov. Tito še dolgo živel med nami in uspešno vodil naše narode. S. J. Urednikov stolpec Republiška skupnost za ceste je razpisala javno posojilo za modernizacijo cest v SR Sloveniji. Zakaj posojilo? Vedno večij promet v naši republiki in vedno večje obremenitve naših cest zahtevajo temeljito modernizacijo vsega cestnega omrežja v SR Sloveniji. Tudi naraščajoče število žrtev cestnega prometa nas opazarja, da bi z boljšimi cestami imeli veliko manj žrtev. V naslednjem srednjeročnem razdobju toliko sredstev za modernizacijo cest v Sloveniji z rednim sistemskimi sredstvi ne bi mogli zbrati. Zato posojilo. Zbrali bomo 90 starih milijard din, v naši občini pa bomo zbrali 541 starih milijonov din. Posojilo bomo vpisovali vsi občani in OZD. Pričetek vplačila posojila je bil 1. maja, 31. oktobra pa se vplačevanje zaključi. Občani lahko vplačajo posojilo tudi v 24-tih obrokih. Posojilo bo vrnjeno v petih letnih obrokih z 10 % obrestmi do leta 1983. V naši občini bomo asfaltirali 123 kilometre regionalnih cest, kar je z že asfaltiranimi do leta 1975 več kot polovica vseh regionalnih cest. Vrednost vseh del bo preko 4 stare milijarde din. Nedvomno bomo z uspešnim vpisom posojila veliko pridobili. Za hiter in varen promet, za hitrejši gospodarski ravzoj SR Slovenije, to je geslo ob javnem posojilu, ki nam vse pove. Politični pomen te akcije ni potrebno posebej poudarjati, gotovo je vsakomur zato, da to posojilo dajemo pravzaprav samemu sebi, saj bomo vsak dan na cesti, kot pešci, vozniki, potniki. Občani bodo vpisovali posojilo na posebnih vpisnih mestih, ki bodo v vsaki OZD, ter nekaterih krajevnih skupnostih in poštah. Ce bomo vpisali več denarja kot je predvideno, bo višek ostal v naši občini za nadaljnjo modernizacijo naših cest. Torej, kdor hitro da, dvakrat da. Cim preje vpiši-mo posojilo. Staro se umika novemu Po mnenju vseh objektivnih opazovalcev smo v Litiji dosegli v zadnijh letih velik napredek pri graditvi novih stanovanj. Za take dosežke smo lahko hvaležni predvsem: — novemu sistemu zbiranja sredstev za stanovanja, ki predvideva izločanje najmanj 6 % sredstev od osebnih dohodkov za stanovanja, — pametni uporabi vsega zbranega denarja in najetju možnih kreditov, — pozitivni tradiciji Predilnice, ki je gradila stanovanja v vsej svoji zgodovini in tako tudi zadnja leta, — povečanim naporom vseh delovnih ljudi, tako delovnih organizacij, kot posameznikom za gradnjo stanovanj. Za »štalami« je ostal le spomin Novo stanovanjsko naselje na Rozmanovem trgu. Foto: I. Godec — razmeroma nizki ceni novih stanovanj in dobri or-ganizaciij stanovanjske izgradnje tako pri Betonu kot Komunali. Ob planiranju stanovanjske izgradnje za srednjeročno obdobje do 1. 1980 smo ugotovi, li, da bomo morali sprejeti nove ukrepe, če bomo vzdrža-li tak tempo izgradnje stano vanj, kot smo ga imeli do-sedaj. — s samoupravnim sporazumom bo treba uresničiti plan razvoja občine, ki med drugim predvideva, da bomo v prihodnje združevali 7 % za stanovanjske namene. V nekaterih delovnih organizacijah se neopravičeno upirajo takemu združevanju, čeprav so dosedaj združevali celo več kot 7%., — doseči bomo morali večje rezultate pri vzdrževanju stanovanj (več sredstev za vzdrževanje, boljše delo hišnih svetov, večja kultura stanovalcev), — vsa zbrana sredstva za stanovanjsko izgradnjo bomo morali sproti uporabiti in do. seči, da bomo morali pri zbiranju sredstev sodelovati tudi delavci tistih delovnih organizacij, ki tega dosedaj še niso storili (Zdravstveni dom, Beton.itd.), — del solidarnostnih sredstev bi bilo potrebno nameni, ti za nekatere kadrovske intervencije (vsako leto bi bilo dobro nameniti eno ali dve stanovanji za učitelje, zdravnike, miličnike itd.), — stanovanjsko izgradnjo bomo morali bolj smotrno razporediti, graditi bomo morali tudi v drugih krajih ne samo v Litiji, — poiskati bomo morali nove oblike angažiranja privatnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Delegati v Samoupravni stanovanjski skupnosti menimo, da je te naloge mogoče uresničiti ob ustreznem sodelovanju vseh delavcev in tako čimprej doseči cilj: dobro stanovanje vsakemu delavcu in občanu. Ivan Godec Odlikovanja predsednika republike lov. Tila Z ukazom predsednika republike tov. Tita so bili nedavno odlikovani 103 občani za njihova dosedanja prizadevanja, delo in družbenopolitično aktivnost. V večini organizacij so bile ob podelitvi odlikovanj že slovesnosti. Podeljena odlikovanja so simbolična zahvala družbene skupnosti za dolgoletno družbenopolitično dejavnost, kakor tudi za delo v organizaciji združenega dela vsem tistim občanom, ki so si še posebej v vseh dosedanjih le- tih prizadevali za hitrejši razvoj, bodisi delovne organizacije ali krajevne skupnosti. Čeprav odlikovanje samo po sebi predstavlja prav simbol družbenega plačila, se vendar moramo zavedati, da je to enkratna velika čast za vsakega posameznika, ki družbeno priznanje prejme. Take občutke so izrazili na slovesnosti mnogi odlikovan-ci, ko so notranje vznemirjeni prejemali priznanja. Priče smo bili izraženim občutkom, da mnogim ljudem pomenijo družbena priznanja veliko več kot le enkratno doživetje. Mnogi so se zaobljubljali, da bodo tudi še naprej požrtvovalno, nesebično in z veliko vnemo delovali v korist družbene skupnosti. Vsem prejemnikom odlikovanj čestitamol B. N. Občinska priznanja OF so prejeli Na slavnostni seji Občinske konference SZDL Litija, dne 24/4 1976 so bila podeljena letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. To priznanje je letos prejelo 5 občanov, ki so se odlikovali s svojim dolgoletnim družbenopolitičnim delom. Priznanja so prejeli: Franc Ribič iz Polsnlka Franc Šinkovec iz Jablanice Jožica Hauptman nika Zavrsl- Nace Gradišek Iz Smartna Ivan Andlovec Iz Litije Foto: Zofka LESNA INDUSTRIJA LITIJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. glavni knjigovodja 2. več pohištvenih in stavbenih mizarjev 3. več NK delavcev Pogoji: 1. ekonomist finančne smeri, 2. KV in PK strojni dn ročni mizar, 3. NK delavec, ki ima končanih najmanj 6 razredov osnovne šole (možnost priučitve) Objavljamo tudi potrebo po učencih v gospodarstvu (vajencih). V letošnjem letu bomo sprejeli sledeče število učencev: 20—25 učencev za poklic strojni in ročni mizar 5 učencev za poklic oblikovalec plastike — plastičar 3 učence za poklic ključavničar Pogoj: Uspešno zaključena osnovna šola. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: LESNA INDUSTRIJA LITIJA 61270 LITIJA Iz krajevnih skupnosti — iz krajevnih skupnosti — iz krajev Šmartno PROSLAVE OB STOLETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA Tudi v naši občini smo imeli v počastitev stoletnice rojstva velikega mojstra slovenske besede — pisatelja Ivana Cankarja več kulturnih prireditev. Uvodna slovesnost je bila v petek, 7. maja, ko so na gradu Bogcnšpcrku odprli razstavo zasavskih likovnih umetnikov: Jožeta Meglica in Poldeta Mihcliča iz Litije, Francija Kopitarja in Toneta Les-kovška iz Zagorja in Leopolda Hočevarja ter Janeza Kneza iz Trbovelj. Precejšnjemu številu obiskovalcev, med katerimi so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih ter delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter kulturno-prosvetnih organizacij, je najprej izvedel na grajskem dvorišču kratek koncert Studentski oktet iz Ljubljane, nato pa je v razstavnih prostorih spregovoril član odbora galerije Bogen-šperk prof. Jože Sevljak. Razstava bo odprta ves maj. V torek, 11. maja, sta bila v avli osnovne šole v Smart-nem dva literarna popoldneva, namenjena predvsem učencem višjih razredov litijske, gabrovške in šmarske osemletke. Odlomke iz Cankarjevih del sta prebirala igralca Mestnega gledališča iz Ljubljane Vladoša Simčičeva in Saša Miklavc, za glasbene točke pa je poskrbel pianist Igor Dekleva. Naslednjo nedeljo, 16. maja, pa je bil prav tako v avli šmarske onsovne šole celovečerni koncert domačega »Zvona«, ki so ga pevci posvetili spominu Ivana Cankarja. Na vseh šolah pa so tudi zaključili v tem času tekmovanja za Cankarjevo bralno značko, ki jo je letos prejelo precejšnje število mladih bralcev. VIDEN NAPREDEK V četrtek, 15. aprila, je bila v Smartnem konferenca krajevne organizacije SZDL, ki ji je prisostvoval tudi sekretar OK SZDL Litija tov. Tine Brilej. Najprej so prisotni spregovorili o vlogi družbene samozaščite v krajevni skupnosti, nato pa še o prednostih in pomanjkljivostih delegatskega sistema. Osrednjo točko dnevnega reda so posvetili problematiki družbenopolitičnih organizacij ter društev. Vsi predsedniki so pripravili obširna pismena poročila, ki dokazujejo, da je v kraju družbeno-poli-tično in društveno življenje, kljub nenchn:m očitkom mrtvila, zelo razgibano. Potem ko smo poslušali poročila organizacij, kot so ZK, ZSMS, ZB in SZDL, so spregovorili o svojem delu še strelci, lovci, gasilci iz Smartna in Zavrst-nika, rokometaši, pevci »Zvo- na«, predstavniki SKD »Zvonček« ter krajevne organizacije Rdečega križa. Člani konference so menili, naj bi podobna poročila obravnavali vsaj enkrat letno, saj bi tako imeli vedno jasen pregled nad tovrstnim življenjem Smartna. Predlagali so še, naj bi čimprej zaživela krajevna skupnost, ki sicer dela, vendar se po delegatskem sistemu še ni sestala, podprli pa bodo tudi izgradnjo TV pretvornika na Sitarjevcu, ki bo omogočil sprejem II. televizijskega programa. B. Žužek Hotič NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V ZG. HOTICU Ilotiški krajani so že vrsto let nestrpno čakali urejeno avtobusno postajališče. Tako smo minulo leto mladinci sklenili, da uredimo avtobusno postajališče v Zg. Hotiču. Ker je bil prostor, kjer naj bi bila postaja, močno močvirnat, smo morali že takoj izvesti delovno akcijo, na kateri smo izravnali teren, skopali kanal in vanj položili cevi, Avtobusna postaja je pod streho. Foto: V. Loga j Potreben material, razen lesa, nam je nudila Separaci-ja Hotič, kar pa je bilo dela I gradnjo, pa so krajani pomagali s prostovoljnim delom. Za dokončno izgradnjo postaje so bile potrebne 4 delovne akcije in 3500 N din. Denar je prispevala sama mladinska organizacija. V kratkem nameravamo skupno s KS Hotič zgraditi tudi postajališče v Sp. Hotiču. Vinko Logaj LOKA SPOMENIK ZASAVSKEGA BATALJONA Maj — mesec mladosti — istočasno pa tudi mesec zmag in praznik delovnih ljudi vsega sveta — se počasi izteka. Proslave, ki so se vrstile v ta namen, so za nami; vendar pa bom opisala proslavo 1. maja v naši KS, ki je bila precej drugačna od prejšnjih. Letošnja proslava 1. maja v naši KS je bila združena z odkritjem spominskega obeležja v Loki. Ta kraj je namreč povezan z žrtvami Zasavskega bataljona. Na mestu, kjer danes stoji spomenik, so 4. maja 1943. leta padli štirje partizani: Miha Grad iz Be-ričevega, Rudi Krištof iz Bi-tič, Ivan Lovšc iz Ribč in Toni Suler iz Litije. To ni mladinska brigada — ne mnogoštevilna, toda bila je brigada. Spet se je oglasila godba, nato pa je imel slavnostni govor španski borec — komisar Zasavskega bataljona, tov. Berkopec Jože-Mišelj. Po odkritju spominskega obeležja je sledilo polaganje vencev in cvetja. Celotna proslava je potekala po programu, ki ga je pripravila in vodila ZZB Po odkritju spominskega obeležja. Foto: D. Podjed bilo naključje, to je bila hrabrost in tovarištvo in zato je lepo in prav, da smo se jih spomnili s spominskim obeležjem, ki bo pričalo v junaštvu njihovih mladih src, ki so prenehala biti za domovino. Mlaji, na katerih so vihrale zastave ter kresovi po gričih, so naznanjali 1. maj. Zgodnje jutranje sonce je šc polepšalo to praznično razpoloženje, katerega so prevevali zvoki Sindikalne godbe iz Litije, ki je z »budnico« odkorakala proti Loki. Iz gozda je proti spomeniku prikorakala tudi Litija, vrstile so se recitacije ter partizanske pesmi, ki so jih peli pevci iz Hotiča ter pevski zbor »Lipa« iz Litije. Ne smemo pa pozabiti tudi organizatorjev, ki so morali vložiti veliko truda in volje za postavitev samega spomenika. Vreme, aprilsko seveda, je precej oviralo celoten potek dela okrog postavljanja in urejanja spominskega obeležja, vendar pa je po mnenju občanov vse lepo uspelo in je tudi proslava zadostila svojemu namenu. D. PODJED Jevnica PRED NOVO AKCIJO Zaradi vse gostejšega prometa in pomembnosti ceste se krajani zavzemajo, da bi cesto postopoma obnovili. Trase ne bi spreminjali, ker bi v tem primeru naleteli na več težav: kot je še nedokončana regulacija potoka ter zazidalni načrt. Cestišče bo potrebno razširiti ter ga v nekaterih delih dvigniti ali odvzeti. Za izpolnitev tega, pa bo potrebna zainteresiranost vseh krajanov iz omenjenih zašel kov. Zato pa ni bojazni. Z dosedanjim delom so dokazali, da je prostovoljno delo pomemben dejavnik pri razvoju tega predela KS Jevnica. Že pri ogledu decembra 1975 je bilo razvidno, da krajani želijo cesto obnoviti. Ce želimo doseči hitrejši razvoj hribovitih predelov, so želje krajanov povsem na mestu, in še nekaj je, kar daje cesti večji pomen in razsežnost, namreč tu so turistično znane Janče in preko njih bi bila primerna povezava občin Litija in Ljubljana Moste Polje. Tudi uprava za urejanje hudournikov bo morala storiti svoje, če ne bo potok kmalu dosegel za hudourniško pregrado isto višino kot cestišče. Z deli bodo krajani začeli takoj, ko dobijo dovoljenje za golosek. Zemeljska dela pri razširitvi in izravnavi cestišča bodo opravljena do konca leta. Vse kaže, da bodo krajani ponovno prisluhnili potrebi ter ponovno z lastnim delom pripomogli k hitrejšemu razvoju tega predela krajevne skupnosti, ko so se odločili za postopno modernizacijo ceste po jevniški dolini. Rokavec Slavko Litija DAN SAMOUPRAVLJANJA NA LITIJSKI SOLI Mladinci naše šole smo se odločili, da ob dnevu šole organiziramo dan samoupravljanja. O tem smo se pogovarjali s tovarišem ravnateljem in tov. učitelji. Vsi so nam bili pripravljeni pomagati. Najprej smo se člani mladinskega odbora sestali s tov. ravnateljem in razredniki osmega razreda. Na tem sestanku smo določili učence, ki bodo 8. aprila opravljali naloge učiteljev, ravnatelja, socialne delavke, računovod-kinj, tajnice, snažilk, kurjača, mizarja in kuharic. Odločili smo se, da za vsako delovno mesto .razen za mesta učiteljev, določimo po štiri učence, iz vsake paralel kc po enega, tako da bo vsak v svojem razredu kot delegat. Tako bi bili vsi učenci 8. razreda seznanjeni s samoupravnimi in strokovnimi deli določenega delavca. Vsak učitelj je dobil enega ali pa dva namestnika — učenca. Namestnik je moral seznaniti z vsemi nalogami, ki jih opravlja kot pedagoški delavec in kot samoupravlja-lec v šolski delovni organiza- Učenec in učitelj se potita pri uporabni nalogi. Foto: H. Le-slnger ciji ter ga temeljito pripraviti na učno uro, kjer ga bo nadomeščal. Prav tako so morali tudi drugi, tov. ravnatelj, računo-vodkinjc, tajnica, kuharice, kurjač, mizar, snažilke in kuharice seznaniti skupine učencev s samoupravnimi nalogami in strokovnim delom. Vsi pa so po končanem delu učencem pomagali sestaviti poročila Sam dan samoupravljanja je potekal v redu. Bil je največje doživetje za tiste, ki so nadomeščali učitelje. Strah v začetku učne ure, ob koncu pa čudovit občutek, da si učence naučil nekaj več, da »so sedaj za spoznanje bogatejši z znanjem — vse to je pripomoglo k živahnemu počutju tisti četrtek. Pa tudi tisti, ki so tisti dan opravljali kakšno drugo delo, tega dne ne bodo nikoli pozabili. Ta teden so v vseh štirih osmih razredih imeli zbore delovnih ljudi, kjer so učenci podali svoja poročila. Vse učence naše šole združuje ena sama želja, da bi bilo takšnih dni še več. Darka Ocepek SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O STIPENDIRANJU UČENCEV IN STUDENTOV V OBČINI LITIJA razpisuje v soglasju s samoupravnimi organi temeljnih organizacij združenega dela STIPENDIJE za študente in učence visokih, višjih in srednjih šol. PREDILNICA LITIJA: pravna fakulteta — 1 štipendija tekstilna srednja šola — 4 štipendije ekonomska srednja šola — 2 štipendiji IUV — TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji: tehniška srednja šola — kemija — 2 štipendiji tehniška srednja šola — usnjarska — 3 štipendije ekonomska srednja šola — 3 štipendije LESNA INDUSTRIJA LITIJA: tehniška srednja šola — strojni oddelek — 1 štipendija tehniška srednja šola — lesarski oddelek — 3 štipendije ekonomska srednja šola — 2 štipendiji GOP — KOMUNALA — LITIJA: gradbena srednja šola — 1 štipendija ekonomska srednja šola — 1 štipendija KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA DOLE: tehniška srednja šola — kemija — 1 štipendiji kmetijska srednja šola — 1 štipendija UPRAVNI ORGAN SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: ekonomist-komercialist — 1 štipendija višja upravna šola — 1 štipendija pravna fakulteta — 1 štipendija ekonomska srednja šola — 1 štipendija DOM POČITKA TIŠJE — Šmartno pri Litiji: srednja šola za medicinske sestre — 1 štipendija IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LITIJA: 13 štipendij na pedagoški akademiji ali gimnaziji s kasnejšo usmeritvijo v pedagoški poklic in sicer za naslednje smeri: — predmetni pouk kemija — 1 štipendija matematika - fizika — 1 štipendija tehnični pouk — 1 štipendija angleščina - slovenščina — 1 štipendija likovni pouk - tehnična vzgoja — 1 štipendija zemljepis - zgodovina — 1 štipendija telesna vzgoja — 2 štipendiji — razredni pouk — 5 štipendij SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LITIJA: vzgojiteljska srednja šola — 2 štipendiji Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov razpisovalcev štipendij SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O STIPENDIRANJU UČENCEV IN STUDENTOV V OBČINI LITIJA razisuje štipendije za učence in študente: — s stalnim bivališčem v občini Litija, — če v njihovih družinah dohodek na družinskega člana ne presega 2-kratno višino življenjskih stroškov po 25. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju (2.100 — 1.950 oz. za vozače 1.500 oz. 1.650 din), — če zanje ni na razpolago štipendij v organizacijah združenega dela (kadrovskih štipendij). Vloge za štipendije pri skupni komisija podpisnic se vlože pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Ljubljana — enota Litija, Ponoviška 3. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in je ni treba kolkovati, naj kandidati prilože: — fotokopijo ali overovljen prepis zadnjega spričevala oz. zaključnega izpita oz. potrdilo o opravljenih izpitih in vajah z oc nami (študenti, ki so že vpisani na fakulteti), — potrčalo o šolanju oz. frekventacijsko potrdilo (učenci in študenti, ki se letos prvič vpisujejo, morajo to pordilo priložiti k prošnji do 5/9-1976), — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (dobi se na davčni upravi pristojne občine), — učenci, ki se vpisujejo v prvi letnik srednje oziroma visoke šole, mnenje šole, ki ga dobe na šoli. Prošnje je treba oddati do 30/6-1976 pri razpisovalcih štipendij, kjer kandidati lahko dobe dodatne informacije. Nepopolnih prošenj ne bomo sprejeli in obravnavali. Razpisovalci štipendij in skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju bodo kandidate obvestili o podelitvi štipendije do 31. julija 1976. Litija, 5. maja 1976 Zanimivosti iz preteklosti gradu Bogensperk V kulturno-zgodovinskem pogledu najimenitnejši lastnik gradu Bogensperk baron Janez Vajkard Valvazor je znan predvsem kot zapisovalec značilnosti krajev, gradov, šeg in navad in drugih zanimivosti. Manj pa je poznano, da se je ukvarjal tudi z znanostjo in raziskovanjem. Med drugim je proučil tudi znan kraški Jensmen — presihajoče Cerkniško jezero. O tem delu pravi takole: »Vzel sem dve posodi, postavil drugo više od prve, bile so zvezane s cevmi v različnih višinah, tako, da je voda iztekala iz gornje posode počasi, če je bila ta do vrha polna in hitro, če je le na pol polna. Spodnja posoda je ibmela en sam iztok, oprem ljen s pipo, ki je izpuščala vodo, ki jo je sprejela iz zgornje posode — toda pipa ni bila tako široka, da bi skozi njo iztekla vsa voda iz zgornje posode, iztekala je bolj počasi, kakor se je gornja posoda polnila iz prve. Polnila se je s tem tudi tretja posoda ...« Zapleteno razlago, ki je v celoti daljša, Valvazor hudomušno končuje: »Da sem ta poskus priredil tako, sem moral preliti dokaj vode v svojem laboratoriji, da, včasih sem končal poizkuse popolnoma premočen.« Zaradi teh svojih razlag in drugih ugotovitev in pisanja je bil 1. 1688 imenovan za člana Kraljevskega društva v Londonu, kar mu je bilo v veliko priznanje in tolažbo. Se manj je poznano dejstvo, da je Valvazor želel izdelati tudi načrte za predor pod Ljubeljem. Takole pripoveduje: »Cesta čez Ljubelj je na mnogih krajih vsekana in vdelana v skale, ponekod pa podzidana. Cisto gori pod vrhom je človeška pridnost naredila majhen rov, ki nekoliko omilja vzpon čez greben. Tista umetna luknja je dolga le 150 geometrijskih korakov, dvajset čevljev visoka in devet široka. Notranjost rova je podprta nekaj z lesom kakor jame v rudnikih, nekaj pa obdane s kamenjem. Skozi tisto luknjo se je septembra 1660 s kočijo peljala njegova cesarost Leopold I., ko je prišla obiskat našo slavno deželo Kranjsko, kar kaže, da je luknja varna. Toda jaz sem hotel narediti luknjo bolj spodaj, enako široko, kakor je tista tam zgoraj, da bi se skoznjo dalo jahat in voziti, ves teren tam zgoraj sem tudi premeril. Rov bi šel v goro pri Sveti Ani, ven pa bi prišel na drugi strani pri Sv. Lenartu in bi bil speljan čisto naravnost.« Žal je epidemija kuge onemogočila njegove pogovore na Dunaju in tako mu je ta velepotezni načrt padel v vodo. Ivan Godec AVTOMOTO DRUŠTVO LITIJA razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. SEKRETAR AMD LITIJA — višja ali srednja izobrazba pedagoške ali organizacijske smeri, — izpit za voznika inštruktorja B kategorije, — najmanj 5 let delovnih izkušen na takem ali podobnem delovnem mestu, — moralno politična neoporočenost 2. VOZNIKA INŠTRUKTORJA — izpit za voznika inštruktorja B kategorije, — veselje do vzgoje bodočih voznikov Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Avto-moto društvo Litija Razpis velja 15 dni od objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Zakaj tako Cankarjeva ulica 1. maja letos. Na tem delu ulice Je bila razobešena samo ena zastava. Tudi ta nosilec zastave je 1. maja ostal prazen. Foto: Zofka Obvestilo občanom Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija obvešča občane, da bo od 20. maja do 20. junija 1976 potekal razpis III. natečaja za pridobitev družbeno najemnih stanovanj. Razpisana bodo: — 4 dvosobna stanovanja Trg na Stavbah 1 (nadzidava) — 3 dvosobna in 5 enosobnih stanovanj v stolpiču na Rozmanovem trgu — 2 dvosobni stanovanji v Gabrovki Vse dnformacije o natečaju dobite pri skupni strokovni službi stanovanjske in komunalne skupnosti na Rozmanovem trgu 28. Lov brez občutka trpkosti Vsi ljudje se ne zadovoljijo z gledanjem živali v knjigah, filmih ali živalskih vrtovih. Mnogi žele občudovati divjad v njenih prirodnih staniščih. In ne žele je tam iskati s puško, kajti po ukrivitvi prsta na sprožilcu tega bitja ni več. Ostaja le mučen občutek krivde, trpkosti... Tudi v današnji razviti družbi korist in zadovoljstvo ni več tisto glavno, kar prinaša lov z orožjem. V razviti družbi ljudje ljubijo in spoštujejo naravo in njeno vsebino. Z ubijanjem pa ostaja le trofeja, kos mesa in skrb, kako to meso v redu pripraviti, kako trofejo preparirati. Mnogokrat se zgodi, da ubijanje spremlja skrb po slabo oddanem strelu. Divjad v mukah umira. Nepoučen lovec (ali pa brezvesten stre-ljač) pa v enem samem trenutku osiroti mladiče, ko jim ubije mater. Kako žalostne so lahko velike temne oči srnjc-ga mladiča, ki nemočno gleda, kako usiha z vsako kapljo krvi življenje njegovi materi. Brez nje je sam zapisan še težji smrti. Nekaj nadebudnih lisičk pred rovom zaman čaka, kdaj jim bo mati prinesla obrok. Ko jih lakota ošibi do onemoglosti, ko v mukah zapuščajo ta svet »človeka-boga«, šele doumejo, kaj je pomenil včerajšnji slrel v bližini... Tako je vse manj prirode in prirodnosti — vse večji pa je pritisk v vrsti »ljubiteljev narave«. Med njimi pa so tudi taki, ki jim srečanje z divjadjo pomeni resnično do- menjujejo se izkušnje ne samo o tehniki snemanja, tudi o ckološko-bioloških načelih je tu govora. Prirejajo se razstave dosežkov na področju fotografije, izšla pa je tudi že knjižica o foto lovu. Tudi oprema je pomembna Kdor se želi ukvarjati s katerim od načinov snemanja, V svojem kraljestvu pod Begunjgčlco. Foto: Dane živetje in žele ga ohraniti kalna j dlje v spominu. Zato žele imeti tudi »trofejo« brez ubijanja. Divjad jc ostala živa, zato pa jo ima tak lovec »uplenjeno« na celuloidnem traku. Ima zbirko trofej v albumu, ima pa tudi »trofeje«, ki se gibljejo in jih slišimo. To so foto-lovci, lovci s kino kamerami, lovci s tonskimi snemalnimi kamerami ali pa celo s čopičem in svinčnikom. Pri Lovski zvezi Slovenije smo ustanovili že pred leti foto klub »DIANA«. V tem klubu se spoznavamo s tehniko, ki je potrebna za ta šport. Organizirani so foto lovi širom po domovini. Iz- bo nad svojimi »uspehi« razočaran, dokler si ne pridobi potrebe opreme in znanja. Za fotolov naveden aparat in znanje izletniških »knipsar-jev« še zdaleč ni dovolj. Toda z vztrajnostjo in z mnogo, mnogo več volje od »navadnega« lovca s puško ter kolikor, toliko solidnim teleobjektivom si zagrizen fotolovec lahko nadeja uspeha. Za snemanje divjadi v naravi mora tak lovec zelo, zelo dobro poznati navade, pasišče, stanišče in stečine divjadi. Da, celo bolje kot lovec s puško. In več od njega mora imeti tudi znanja o »orožju«, stokrat več pa volje za iskanje motivov in prilik za njihovo upodobitev. Začetnik naj porabi najprej nekaj črno-belih filmov, kajti cena barvnih je dosti večja. Z enim samim fotoaparatom je treba imeti v njem srednje občutljiv film (20, 21 Dinski). Z močnim teleobjektivom pa se potrebna svetlobna moč sorazmerno zmanjša, zato mora biti film občutljivejši. V zamejstvu izdelujejo Koda-kove barvne dia-filme z občutljivostjo 23 in 25 DIN. Za naše razmere vemo, da divjad izstopa tik pred mrakom. Zato moramo manjkajočo svetlobo nadomestiti z bolj odprto zaslonko in daljšim časom osvetljevanja. Za daljši čas pa je potrebna mirna roka (najbolje naslon) in pa divjad, ki ni v gibanju. Torej mikov in čarov dovolj in ne nazadnje občutek zadovoljstva, da »uplenjena« divjad še živi. Dane Obvestili Vse člane bivših kmečkih delovnih zadrug obveščamo, da je bil v skupščini SR Slovenije predložen predlog za spremembo 108. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z namenom, da naj bi se članstvo v kmečkih delovnih zadrugah priznalo v pokojninsko dobo brez kakršnihkoli pogojev. Občinska konferenca SZDL Litija vabi vse občane - člane bivših zadrug, da se do 15. junija 1976 zglasijo na njenem sedeiu, Litija, Trg na Stavbah 1 (Banka vhod zadaj), kjer bi posredovali podatke o svojem delu v teh zadrugah. OK SZDL Litija Iniciativni odbor za varstvo okolja in lepši izgled Litije organizira akcijo čiščenja mesta Litije v počastitev praznika dneva mladosti. Očiščevalna akcija bo v dneh od 20.5. do 24.5.1976. Vabimo vse občane mesta Litije, hišne svete, gospodarske organizacije in vse privatne lastnike hiš, da v akciji sodelujejo. Iniciativni odbor Gradnja TV pretvornika napreduje Projekt postavitve TV pretvornika se že uresničuje. Gradbeni odbor, zadolžen za izgradnjo tega projekta, je pridobil že vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Pričela so se tudi že prva gradbena dela. Najprej sta bili določeni trasi za cesto in električni vod. Delavci Gozdnega obrata Litija so že posekali in očistili omenjeni trasi. Akciji pa so se pridružili tudi stroji GOP Komunale, gradbenega podjetja Beton iz Litije, ki so v grobem že zgradili cesto in pričeli z izkopom temeljev, potrebnih za postavitev TV stolpa in hišice. Delu so se pridružili tudi pripadniki civilne zaščite, ki so izkopali 600 m jarkov, potrebnih za ozemljitev TV naprav. Računamo, da se bodo v akcijo vključile tudi mladinske delovne brigade. Ena prvih nalog gradbenega odbora pri gradnji pretvornika je bilo naročilo TV stolpa in potrebne opreme. Stolp je že izdelan, in predvidevamo, da bo v času, ko boste brali te vrstice, njegovo podnožje že postavljeno na temelje. Vsa predvidena dela za izvedbo projekta potekajo po predvidenem načrtu. Nekoliko počasneje gre le pri zbiranju prispevkov lastnikov TV sprejemnikov, vendar gradbeni odbor upa, da bo tudi ta del akcije uspešno zaključen. S tem pa bodo dani vsi pogoji, da bi po 17. juliju občani Litije in okolice videli izboljšan sprejem I. TV programa, II. TV program in verjetno tudi III. TV program, oziroma program študijev Koper ali Zagreb I. Seveda pa je uspešnost akcije v veliki meri odvisna od pravočasnega vplačila prispevka občanov. Zato pozivamo vse TV naročnike, da čim preje prispevajo po 200 din. Gradbeni odbor Izkop temeljev za TV stolp. Foto: Zofka Akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine v Litiji Občinski odbor Rdečega križa v Litiji bo v četrtek, 27. maja 1976, od 17. do 19. ure organiziral akcijo za zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. Akcija bo potekala na območju KS Litija, Šmartno, Kresnice, Jevnica in Sava. Podmladek RK in aktivisti RK bodo zapakirano blago pobirali po hišah oz. vežah stanovanjskih blokov. Ko boste pripravljali blago, ki ga v družini ne potrebujemo več, vas prosimo, da posvetite posebno pozornost odbiranju otroških oblačil. Zbrano blago bo razdeljeno družinam, ki jim je pomoč v oblačilih nujno potrebna. Vabimo vas k sodelovanju. Občinski odbor Rdečega križa Litija Šah Tokrat bomo posvetili pozornost izključno domačim šahovskih dogodkom. Člani so končali prvenstvo za leto 1976. Sodelovalo je 32 igralcev, izmed katerih se je v finale plasiralo 16. Bistvenih sprememb v primerjavi z lanskim letom ni bilo. Vrh tabele (prvih pet mest) je skoraj za las podoben lanskemu. Lanski prvak (Janez Jamšek) je tudi letošnji prvak, le s to razliko, da je imel letos pri osvajanju prvega mesta manj težav. Prvi štirje pa so potrdili III. kategorijo. Kljub visoki normi (10,5 točk) preseneča, da ni nobenemu novemu kandidatu uspelo osvojiti III. kategorijo, kar potrjuje premoč vodilne četvorke. Turnirska tabela (z malenkostnimi izjemami) ilustrira pravo stanje litijskega šaha. Na marčnem hitropoteznem turnirju je med enajstimi nastopajočimi člani zmagal Miro Dolinšek z 8,5 točkami pred prof. Megličem 7,5. Sledijo: Celesnik in Rink 7, Vozel 6,5, Lepold 5,5 itd. V marcu so pričeli z igranjem rednih mesečnih hitro-poteznih turnirjev tudi pionirji. V mešanem sestavu starejših in mlajših pionirjev je nastopilo 15 tokmovalcev. V izenačeni borbi sta si prvo do drugo mesto razdelila F. Cir-kvenčič in T. Gradišck s 13,5 točkami in v naknadnem dvoboju odločila zmagovalca. Zmagal je Franci Cirkvenčič, učenec 4. razreda O. Š. Šmartno z rezultatom 2:1. Sledijo: Slapničar 10,5, Gorazd Pavli-ha 10, Peterka in R. Kaplja 9, Adamlje 8,5, Jurič 8, Karmen Jamšek 7,5, Valjavec 6,5 točk itd. Zdaj pa zopet k nagradni nalogi. V pretekli številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Na potezi je namreč črni in ne beli. Pod objavljenimi pogoji je naloga nerešljiva. Kljub temu je nekaj bralcev razbralo pravi smisel problema in poslalo pravilne rešitve. Da bi omogočili še ostalim bralcem možnost reševanja, objavljamo ponovno isto pozicijo, v kateri je na potezi črni. Rok za reševanje se podaljša do vključno 31. maja. Ostali pogoji ostanejo nespremenjeni. Torej v poziciji črni vleče in matira v prvi potezi. Nove usmeritve v telesni kulturi ŠAHOVSKO PRVENSTVO LITIJE ZA LETO 1976 Ime in priimek JAM',/H JANI Z "''"P h LEPOLD H ARI MEGLIC JOŽE BERLOŽNIK ADOLF DOLINŠEK MIRKO RINK'JOŽE '"" ČOPA R ANION ČElfSNIK oožn mandelj lado Q 0 llSJEK nam dij a v/dovič 00JK0 ba jec marij obreza jani-/ voze l mitja sekulTč nino pi a/ni k miro TEKSTIL, proizvodno in trgovsko podjetje TOZD PLETILJA LITIJA Razpisna komisija pri TOZD Pletdlja Litija delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba tekstilne, ekonomske ali komercialne smeri, — 3 do 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, — družbenopolitične dn moralnopolitične vrline Rok sprejemanja prijav s priloženimi dokazili je 15 dni od objave. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA Valvazorjev trg 3 razpisuje 2 prosti delovni mesti PRODAJALK Pogoji: šola za prodajalce, poskusni doba 2 meseca Pismene prijave sprejema tajništvo zadruge. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Silovitim naporom celotne naše družbe za konsolidacijo razmer v gospodarstvu in drugih družbenih področjih delovanja in ustvarjanja so se pridružili tudi telesno kulturni delavci v naši republiki. Podprti s smernicami in dokumenti zveze komunistov in drugih družbanopoditičnih organizacij so telesnokulturni delavci končno vendarle našli dovolj moča za radikalen in brezkompromisen obračun z vsem slabim v telesni kulturi pri nas. Slabega pa je bilo in je e mnogo. Navade in razmere, ki so zrasle iz neurejenih razmer v nasd telesni kulturi, so zelo močne, zakoreninjene in za marsikoga normalne in edino prave. Nekateri posamezniki in sikupine, kd so na ta ali drugačen način krojili toksnokultunno dejavnost s svojimi delavci, so v imenu te dejavnosti trošili ogromna družbena sredstva za peščico ljudi, ki se je ukvarjala vendarle le z rekreativnim športom in ne z vrhunskim. Vsi skupaj smo preveč radi pobaljali, da so sredstva, ki so jih delovni 1 judje združevali v okviru te-lesnokulturne skupnosti, namenjene za telesno kulturno dejavnost občanov, da je pravzaprav edino možna opredelitev nosilca celotne te-lesnokulturne dejavnosti takšna, da je to naš delovni človek, občan združen v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih (KS, TOZD, šola) in na osnovi svojih interesov družbeno organiziran v okviru različnih možnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti. V bodoče bomo torej poseben poudarek dajali množičnosti v telesni kulturi. Vsi moramo delovati tako, da bo telesna kultura postajala sestavni del človekovega vsakdana in njegovega življenja sploh, kajti zavedati se moramo, da bo le v takem primeru naš človek in naš narod bolj odporen, srečen, zdrav, produktivnejši pni delu, ter uspešnejši pri obrambi in dograjevanju naše socialistične družbe. Množičnost v telesni kulturi se nanaša predvisem na telesno vzgojo in športno rekreacijo. Nikakor pa to poudarjanje množičnosti v naši telesnokulturni dejavnosti ni naperjeno proti vrhunskemu športu. Nasprotno. Se vnaprej in še bolj bomo podpirali vrhunski šport, vendar pa se bomo natančno dogovorili, kakšne pogoje je treba izpolnjevati za to. Nihče, ki ima interes in pogoje za vrhunske rezultate v katerikoli špor+ni dejavnosti, ne bo prikrajšan za možnosti, da te interese in sposobnosti razvija. To, da pa vendarle nismo mnogoštevilen narod in da nismo pretirano bogati, pa pelje do edino možnega zaključka, da vrhunskega športa v tej situacij i in v tem času le nismo sposobni razvijati v vseh njegovih pojavnih oblikah. Se celo ne, ker na tem področju nismo niti razviti, niti izkušeni in nimamo primernih kadrov niti dovolj ob- jektov. Vse to nas objektivno navaja k temu, da se za sedaj omejimo le na dve panogi, kjtr bo mogoča postopna uveljavitev celovitega koncepta vrhunskega športa. Dopolnilo tema dvema panogama naj bi bili še dve oz. štiri panoge v drugi skupini. Z javno in široko razpravo smo se delovni ljudje naše republike odločili, da bosta športni panogi v prvi skupini atletika in košarka, v drugi pa nogomet in rokomet oz. smučanje in namizni tenis v občinah, ki so se tako odločile. V okviru tretje skupine pa bomo podpirali tiste posameznike, ki bodo imeli resnične sposobnosti in interes za dost^o vrhunskih rezultatov. Vsem ostalim, ki jih pa ne bomo selekcionirali za vrhunsko udejstvovanje v športu, bomo dajali možnost organiziranega rekreativnega telesnokulturnega udejstvo-vanja (tudi tekmovalnega) v tako imenovanem telesnokul-turnem minimumu, ki obsega: HOJO, TEK, PLAVANJE, KOLESARJENJE, SMUČANJE, STRELJANJE, GIMNASTIKO in IGRE Z ZOGO. Ta dejavnost pa naj bi se organizirano odvijala v okviru predšolskih ustanov, šolskih ustanov, KS, TOZD, ustanov in zavodov, turističnogostin-skih organizacij, JLA, mladinskih aktivov in športnih ter množičnih organizacij. Pri tako Široka telesnokulturni dejavnosti pa je seveda problem financiranja objektov in kadrov, saj vemo, da je vse to za organizirano in uspešno dejavnost neobhodno potrebno, da pa smo s tem v precejšnjem deficitu. Kar se tiče fiinanoiranja, je usmeritev jasna. Denar, ki ga združujejo delovni ljudje za telesnokulturno dejavnost je treba v dosedanjem obsegu bolj racionalno trošiti in pravilneje usmerjati, Predvsem z radikalnimi posegi v tekmovalne sisteme bomo privarčevali veliko denarja, ki ga bomo v bodoče usmerjali v množičnost, kadre in predvsem v objekte. V ta namen bomo odslej namenjali vsaj 50 % vseh za telesno kulturo združenih sredstev. S ponovnim oživljanjem srednjih in višjih telesnokul-tumiih šol bomo reševali kadrovske probleme. Nova usmeritev telesne kulture v naši republiki je jasna. Dosedanje slabosti poznamo. Z njimi se bomo morali krepko spoprijeti. Boj bo silovit in najbrž dolgotrajen. Pri tem ne smemo biti nestrpni, še manj pa lagodni. Vsi moramo biti maksimalno angažirani in treba je vedeti, kaj hočemo: hočemo spremembe v telesni kulturi, hočemo čim večjo množičnost v njej, hočemo boljše pogoje za vrhunski šport, hočemo oživeti vsi tisto, kar smo že večkrat zapisali v različne dokumente. Kako se bodo odrazile te spremembe v naši občini, pa v naslednji številki. S. J. /3 od i ice — Nekateri občani odklanjajo plačlio 200.— din /a II. TV program. Očitno nočejo upoštevati načela solidarnosti in žive v prijetnem prepričanju, da bodo na račun velike večine tudi lahko gledali II. program. — Zadnje čase se v Litiji in v Smartnem povečuje zanimanje za pasjere-jo. Lastniki kosmatih če-tveronožcev se zavedajo, da mora tudi žival uživati radost svobodnega življenja in jim zato dopuščajo razgibane TRIM akcije po komaj nastalih cvetličnih in zelenjavnih gredicah. Kaj pa ob tem misli oblast, če so lastniki tako brezbrižni... — Nekaterim občanom je kaj malo mar, če ob državnih praznikih razobesijo zastave in tudi s tem izrazijo svoje občutke do družbe današnjih dni. Posebno je opazna velika abstinenca na Graški cesti v Litiji in v Smartnem. — Letos so bili šibkim družinam v občini nakazani otroški dodatki v obliki pomoči kar za 4 mesece nazaj. Najbrž te družine iz meseca v mesec ne pogrešajo pomoči. . . — Za vikende ne pobiramo davkov. Ali to pomeni, da tega denarja davčna uprava ne potrebuje, ali pa ga ostali občani »zberejo dovolj«... — odkar se je razvedelo, da bomo v našem časopisu objavili imena tistih občanov, ki še niso prispevali po 200 din za TV pretvornik, se sredstva iz tega vira hitreje zbirajo . . . GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič (tehnični urednik), Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vi-dic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Lektor: Mija Bernik Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk« Kranj Naslov in uredništvo: Litija, Trg na Stavbah 1, P. P- 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Priloga za delegate Vsem dekgatom sporočamo, da bo seja skupščine konec junija 1976. Gradivo za seje zborov smo objavili v prilogi Glasila občanov v mesecu aprilu, priloga pa bo obsegala gradivo v tej in junijski številki. Za vsako točko dnevnega reda bomo objavili izvleček iz gradiva, povedali bistvo problema; tam, kjor bo potrebno, pa bo vodja delegacije prejel celotno gradivo. Sporočamo, da bodo seje zborov ločene in bo za vsak zbor dnevni red s točnimi podatki objavljen v naslednji prilogi Glasila občanov. Dnev- ORGANIZIRANJ E TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Sklepi zborov skupščine pred enim letom za ponovno ugotavljanje ustavnih pogojev glede organiziranosti temeljnih organizacij v Predilnici, Industriji usnja Šmartno ter GOP »Komunali«, še niso uresničeni. Skupščina občine niti komisija za dograjevanje samoupravnega sistema namreč v tem obdobju nista prejeli in obravnavali poročil iz teh organizacij. Tudi v ostalih OZD, ki so sicer pravno formalno konstituirane z ustavo, še pogosto ni dosežena taka stopnja razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki bi jih objektivno že morali uresničiti. Razlog takemu stanju v OZD je v precejšnji meri stališče, da je preobrazba proces, ki teče samodejno. To pa je ravno nasprotno zahtevnosti in potrebni angažiranosti, ki jo proces ustavne preobrazbe resnično zahteva. Objektivni vzrok počasnosti naj bi bila tudi nujnost izvrševanja vsakodnevnih poslov za delo in poslovanje posameznih OZD. Zato pogosto zmanjka časa, da bi se lahko zlasti poslovodne strukture, ki nosijo pomemben del odgovornosti za uresničevanje ustavnih samoupravnih odnosov, bolj intenzivno aktivno vključevale v ustavno preobrazbo. Taka opravičila pa so nespremenljiva, saj pomenijo ob primarnem reševanju kratkoročnih interesov delavcev resnično le negiranje njihovih dolgoročnih interesov, kar jc edina pot za razširitev obstoječih družbenih protislo-vij. ni red sej bo obsežen, priprave delegatov oziroma delegacij bodo zahtevnejše kot običajno, zato prosimo delegacije — vodje delegacij, da organizirajo seje, primerno obsegu dradiva. V tej številki objavljamo: — oceno uresničevanja ustavnih določil v združenem delu, — informacijo o izvajanju politike cen v letu 1976, — poročilo socialnega skrbstva za leto 1976, — predlog odloka o zaščitenih kmetijah, — analizo stanja požarnega varstva, B. N. Pojasnjevanje vsebine ustavnih pogojev glede organiziranja temeljnih orraniza-cij je pogosto podrejeno subjektivnemu razmišljanju. To se kaže v dilemah, ali organizirati »velike« ali »male« temeljne organizacije, čeprav so ustavna določila o tem dovolj jasna, saj gre nedvomno lahko le za »prave« temeljne organizacije, t.j. take, v katerih delavec resnično lahko postane subjekt odločanja. V dosedanji praksi se je kot močan argument proti or ganiziranju TOZD navajal problem povečanja stroškov administracije. Vendar pa je ta resnično le posledica dosedanje nizke ravni organizacije dela, ne pa »pomanjkljivosti«, ki jo prinaša organiziranje temeljnih organizacij. Ekonomska nuja spremljanja stroškov je objektivno vedno prisotna v vsaki organizaciji, organizacij pa je spremljanje stroškov hkrati tudi nujen predpogoj, da bi delavci v njih lahko dejansko odločali o rezultatih in pogojih svojega dela. Zato pojav številnih pomanjkljivosti, katere je treba reševati ob organiziranju temeljnih organizacij, ne pomeni zanikanja pravilnosti ustavnih pogojev, temveč je le potrditev smotrnosti in hkrati nujnosti organiziranja tistih dolov delovnega procesa, ki izpolnjujejo ustavne pogoje, v temeljne organizacije. Predhodna ugotovitev velja tudi za t.i. »kadrovski primanjkljaj«, ki se navaja kot razlog, ki onemogoča konstituiranje temeljnih organizacij. Ta argument pa je resnično le potrditev, da v dosedanji kadrovski politiki nI bil prisoten širši dolgoročni inte- res večine delavcev v posameznih OZD. Kot nesprejemljivo ocenjujemo obnašanje tistih OZD, ki lastno neaktivnost v uresničevanju ustave skrivajo za kritiko organiziranosti v Lesni industriji Litija. Nasproti takemu pristopu moramo v vsakodnevni praksi namesto prikrivanja za kritiko drugih, uveljaviti načelo tekmovanja v oblikovanju vedno boljših in ustreznejših rešitev v posameznih OZD. DELEGATSKI ODNOSI V uresničevanju delegatskih odnosov znotraj OZD posvečamo premalo pozornosti stalni povezanosti delegatov oiganov upravljanja, tj. delavskega sveta, posebnega organa samoupravne delavske kontrole in drugih organov upravljanja z njegovo delegatsko bazo. Ustavnega določila, da se delegati volijo iz vseh delov delovnega procesa, ne uresničujelo dosledno s tega vidika, da morajo biti ti deli predvsem tudi stalna delegatska baza posameznega delegata. Nesprejemljiva so stališča, da je mogoče z organiziranjem delegatske baze t.j. »samoupravnih delovnih skupin«, »samoupravnih jeder«, informativnih skupin«, itd. kot »delov delovnega procesa« nadomestiti temeljno organizacijo v tistih OZD, kjer so sicer prisotni ustavni pogoji za organiziranje TOZD. Da revolucionarnost bistva delegatskih odnosov nasploh še vedno ni povsod dojeta, dokazuje tudi dejstvo, da imamo v splošnih aktih nekaterih OZD še vedno formalno delitev organov upravljanja na posredne in neposredne, kar pa se odraža tudi v vsebini dejanskih odnosov. Neposredno upravljanje namreč ne obsega samo osobnega izjavljanja delavcev, temveč celovito odločanje delavcev, t.j. tudi po delegatsko voljenih organih upravljanja. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA V uresničevanju samoupravne delavske kontrole še ni uveljavljeno načelo, da je njen temeljni nosilec lahko edino vsak delavec. Zato je v vsakodnevni praksi dejavnost delavske kontrole zredu-cirana zgolj na posebni organ samoupravne delavske kontrole, v manjši meri pa je delavska kontrola prisotna pii vsakem delavcu in v organih upravljanja. Razlog v praksi prisotne »odtujenosti« posebnega organa pa je neuresničen delegatski odnos, saj delegati posebnega organa praviloma nimajo opredeljene delegatske baze, ali pa ne delujejo v njej. Ob tem pa hkrati tudi družbenopolitične organizacije v posameznih OZD ne izvajajo svoje druž- bene vloge v vzpodbujanju in opori dejavnosti delavske kontrole. Temeljni vzroki, ki pogojujejo sedanje stanje, so naslednji: V vsakodnevni praksi še ni dojeta sočasnost delavske kontrole in je ta pretežno z reduciran a le na kontrolo izvajanja odločitev. Ni pa prisotna v ostalih predhodnih fazah odločitvenega procesa, kar je šele predpogoj, da resnično presežemo formalnost odločanja delavcev in to na temelju pravilne opredelitve pristojnosti poslovodne strukture in organov upravljanja v vsaki OZD. Pristojnosti poslovodne (in tehno) strukture še niso opredeljene, zlasti pa ne uresniče-čene po načelih našega samoupravnega sistema. Njen položaj se še vedno pogosto gradi na odtujevanju delavcev od oblasti. Zato so izredno družbeno škodljiva stališča, da vloga poslovodnih organov danes slabi, oziroma se omejuje. Nasprotno takim stališčem dejansko delavci v poslovodni in tehnostrukturi še nikoli niso imeli takih možnosti za lastno afirmacijo, kot v tem trenutku. Njihov položaj v združenem delu pa se gradi edino lahko ki se tudi mora le na strokovnosti, t.j. kvaliteti v pripravljanju variant za odločanje ter v izvajanju sprejetih samoupravnih odločitev. Normativna opredelitev odgovornosti v samoupravnih aktih OZD je praviloma tako oblikovana, da onemogoča uičnkovito izvajanje samoupravne delavske kontrole. Ce je že opredeljeno »kdo za kaj odgovarja«, pa ni dovolj prisotna določitev, kdo v vsakem posameznem primeru tudi izvaja odgovornost. Zato se kljub ugotovitvam posameznega organa o določenih nepravilnostih odgovornost objektivno pogosto ne more izpeljati, ker ni normativno opredeljeno, kdo je sankcij-ski subjekt. Vnaprejšnja informiranost delavcev, ki je predpogoj za izvajanje sočasnosti delavske kontrole in tudi za neposredno odločanje, je neprimerna. Ce sklepamo iz analize internih glasil, v katerih je koma 10% informacij, ki so lahko osnova za resnično odločanje delavcev in 8% informacij, k le delno tej zahtevi odgovarjajo, potem zelo verjetno tudi cc;otni sistem samoupravnega informiranja delavcev znotraj OZD ni zadovoljiv. Tako stanje pa je eden temeljnih razlogov za ohranjanje odtujenosti delavcev. ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV Združevanje dela in sredstev je v vsakodnevni praksi /.reducirano na zgolj »fizične integracije« pa še tu so pri- sotna samo razmišljanja ali začetni pogovori o povezovanju. Na ta način pa resnično še vedno negiramo objektivno dano naravno povezanost delavcev posameznih OZD. Zgolj iz finančne knjigovodske evidence namreč v vsaki OZD lahko ugotovijo, delavci katerih OZD so medsebojno trajno delovno ali poslovno povezani. Združevanje dela in sredstev zato ne more temeljita na »izmišljanju povezav, saj so te že objektivno dane. Gre le za vprašanje spreminjanja obstoječih kupoprodajnih odnosov v enakopravno opredeljene dohodkovne odnose. Edino na tej osnovi je mogoče premostiti protislovja, ki so posledica neobvladanega delovanja trga. Da pa bi združevanje dela in sredstev lahko resnično temeljilo na ustavnih principih, pa je potrebno dosledno temeljito uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev glede organiziranja temeljnih organizacij v vsaki organizaciji združenega dola. Prav zato je počasnost v organiziranju temeljnih organizacij še toliko bolj zaskrbljujoča, saj s tem zaviramo proces združevanja dela in sredstev kot strateškega vprašanja v uresničevanju ustavne preobrazbe. SAMOUPRAVNO SPORAZUEVANJE Dosedanji proces samoupravnega sporazumevanja kaže, da je v organizacijah združenega dela prisotno še dokajšnje nerazumevanje dejstva, da s sporazumi na samoupravni podlagi rešujemo tista vprašanja, ki so bila pred tem predmet administrativnega urejanja. Posledica je pavšalna kritika obsega materialnih obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih samoupravnih sporazumov ter zahteve, da moramo za dosego večje učinkovitosti sporazume nadomestiti z zakonskim administriranjem. Ob tem namreč praviloma niso prisotne ugotovitve, da se z vsakim sporazumom resnično zagotavlja uresničevanje določenih skupin interesov in s tem tudi posamičnega interesa vsakega delavca. Rezultat enostarnskega tolmačenja sporazumov (samo materialne obveznosti) pa je dejstvo, da kljub Številnim sporazumom v oblikovanju delegatskih odnosov še vedno prevladuje dominacija ali v najboljšem slučaju kompromis. Zato je še nadaljnje ohranjanje sedanjega stanja družbeno izredno škodljivo in nesprejemljivo, saj je tako razumevanje bistva sporazumov temeljna ovira v uresničevanju vsebine ustavnih hotenj. Komisija za dograjevanje samoupravnega sistema Povzetek OCENE O URESNIČEVANJU VSEBINE USTAVNIH DOLOČIL V ZDRUŽENEM DELU Informacijo politike cen Za leto 1976 je bil sprejet in podpisan dogovor o izvajanju politike cen in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976. Dogovor tako iz pristojnosti republike in občin izhaja iz nalog in ciljev politike trga in cen, zapisanih v resolucijah o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije in družbenohekonomski politiki razvoja SR Slovenije v letu 1976. V dogovoru je dan mčan poudarek na kakovostnejšem gospodarjenju, na povečanju produktivnosti in na ekonomičnosti, na usklajeni porabi z realnimi možnostmi družbe ... ter na izrazito počasnejši rasti cen. Težnja za stopnjo rasti cen je močno prisotna, kar velja zlasti za izdelke in storitve vsakodnevne rabe. V dogovoru je politika cen posameznih izdelkov in storitev tako iz republiške in občinske pristojnosti opredeljena selektivno. Dogovor omogoča, da se med izvajanjem politike do posameznih skupin izdelkov in storitev spremeni, če se oceni, da je prišlo do pomembnejših sprememb in premikov. Dogovor opredeljuje pristojnosti med republiko in občino; občina bo urejala o izvajanju v letu 1976 sledeče zadeve: — stopnjo rasti cen izdelkov in storitev mora biti v letu 1976 nižja kot v letu 75, — določene bodo s 1/5-1976 nove marže v prodaji na drobno (že sprejel izvršni svet 23/4-1976), — izvršni svet sprejel sklep o povišanju stanarin za 20 % najemnih lokalih za 45 % s 1/5-1976, — izvršni svet je sprejel sklep o povečanju cen komunalnih storitev: a) pogrebne usluge za 9 % s 1/5-1976, b) vodovod Litija, kanalizacija, smetnina za 9 % s 1/6-1976, c) storitve doma počitka »Tisje» za 12% s 1/5-1976, — izvršni svet je določil, da v strukturi cene stanovanj cena zemljišča in komunalne ureditve ne bo presegla 15 °/o končne prodajne cene; po potrebi bo sprejel ukrepe zoper neupravičeno rast cen stanovanj, — o vseh predlogih in zahtevkih za povečanje cen iz pristojnosti občine bo izvršni svet skrbel, da se bo rast cen gibala v okviru letošnje politike, — o sprejetih ukrepih bo izvršni svet obveščal skupščino najmanj dvakrat letno. Oddelek za gospodarstvo Poročilo skupnosti socialnega skrbstva Izvleček za leto 1975 Občinska skupnost soc. skr-stva je bila konstituirana 21/12-1974 na podlagi zakona o socialnem skrbstvu in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi. Strokovno delo na področju soc. skrbstva opravlja strokovna služba občinske skupnosti. V letu 1975 (do 30. julija 1975) je delovala skupnost pri občinski skupščini, nakar se je v mesecu avgustu preselila v lastne prostore. Obseg socialne problematike se v letu 1975 ni bistveno povečal, ugotavljamo, da so nekateri problemi vsak dan težji in zahtevajo večjo poglobljenost in intenzivnost pri reševanju. Pri tem moramo poudariti, da se z izključno socialno problematiko ukvarjata le dve socialni delavki, normativ pa določa vsaj enega socialnega delavca na 4.500 prebivalcev. Iz tega izhaja, da bi bili trije in pol socialni delavci polno zaposleni s čistim socialnim delom, organizacijske naloge pa so še dodatna obremenitev. Največji problem skupnosti je pomanjkanje materialnih sredstev. Po zakonu o socialnem skrbstvu imajo občani pravico do družbene pomoči, če so nezmožni za delo, in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, ali je iz drugih razlogov ogroženo njihovo vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti, vendar so kljub izpolnjevanju vseh pogojev vezani le na minimalna materialna sredstva. Posledica neugodno rešenih vlog upravičencev pa pomeni ogrožanje socialne varnosti materialno nepreskrbljenih občanov. Problem, ki nas ovira pri delu, je tudi to, da smo brez prevoznega sredstva za opravljanje terenskega dela, povezan je z materialnimi sredstvi. Delo na področju socialnega skrbstva se deli v glavnem na dve večji problemski področji: 1. varstvo otrok in družine, kamor sodi: — nezakonska rojstva, urejanje očetovstva in preživnin izven zakona rojenih otrok, — razveza zakonskih zvez in mnenje ob dodelitvi otrok ob razvezi, — rejništvo, — vedenjsko in osebnostno moteni otroci in mladoletniki ter mladoletni prestopniki, — posvojitve, — razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in vključevanje v posebne osnovne šole, 2. varstvo odraslih: — družbene denarne pomo- — zavodsko varstvo odraslih, — skrbništvo, — delo z odraslimi neprilagojenimi osebami (alkoholiki, delomrzneži, odpuščeni obsojenci) Odlok o določitvi zaščitenih kmetii Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) pravi, da občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zomljiške skupnosti in krajevnih skupnosti določi zaščitene kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja, tako da je zagotovljeno lastniku, ki se ukvarja s kmetijstvom in drugo z njo povezano dejavnostjo, primerno preživljanje. Pri zaščitenih kmetih se omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečujejo se drobitve pri dedovanju ter se omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Tako se ustvarjajo pogoji za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč, na njih se bo krepilo proizvodno sodelovanje med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče rabi za osebno delo ter organizacijami združenega dela. Vsi zainteresirani lahko posredujejo pripombe in predloge na oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Litija do 10/6-1976. Oddelek za gospodarstvo Odlok o določitvi zaščitenih kmetij 1. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij, to je tistih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot, ki zagotavljajo lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primer, no preživljanje, so kmetije določene s tem odlokom. 2. člen Pri zaščitenih kmetijah iz 3. člena tega odloka se po določilih zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, se preprečujejo drobitve pri dedovanju ter se omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Pri dedovanju zaščitenih kmetij se ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in se bo na njih krepilo proizvodno sodelovanje med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče služi za osebno delo, ter organizacijami združenega dela. 3. člen Zaščitene kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena odloka, so naslednje: I. Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji 1. Adamič Franc 2. Cerne Stane 3. Což Ivanka 4. Groznik Jože 5. Jurič Ignacij 6. Lebar Janez 7. Mrak Anton 8. Mrzel Jože 9. Povše Jože 10. Regali Analija II. Savšek Ana 12. Smuk Anton 13. Stempihar Ljudmila 14. Vidic Ivanka 15. Vozel Ivana 16. Zaman Janez 11. Krajevna skupnost Vače H i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. Krajevna skupnost Vače Beber Janez Biagio Ivan Cirar Matija Cirar Ivanka Cvctežar Stanislav Čebela Jože Drobež Ivan Erjavec Alojz Firm Vinko Garantini Viktor Grilc Janez Hribar Franc Jančar Justin Juvančič Jože Juvan Peter Kimovec Ivan Kimovec Jože Kovač Franc Kovač Tomaž Kristan Justin Lavrin Janez Lovše Franc Lukač Ivan Mizori Franc Obreza Avgust Pečar Anton Planinšek Martin Planinšek Janez Planinšek Martin Podbevšek Vinko Pograjc Janez Prašnikar Jože Pivec Janez Prašnikar Jože Požaršek Alojz Razoršek Jože Razpotnik Janez Razoršek Anton Skobe Anton Strmljan Štefan Škarja Franc Skrabanja Justin Štrucelj Jožefa Topolšck Janko Trdin Janez Trdin Lovrenc Urbanija Alojz Vozelj Ivan Vozelj Ivan Vrhove Anton Juvan Janez Janež Franc III. Krajevna skupnost Jevnica 1. Bokal Janez 2. Cerne Jože 3. Godec Franc 4. Godec Franc 5. Godec Ivan 6. Hvala Katarina 7. Jereb Anton 8. Kirn Franc 9. Kobilšek Frančiška 10. Kunst Stane 11. Lemut Martin 12. Lemut Pavle 13. Malovrh Alojz 14. Markič Helena 15. Markič Franc 16. Mlakar Alojz 17. Morela Janez 18. Nagode Ivan 19. Ostrež Jože 20. Petek Martin 21. Parke)j Jože 22. Parkclj Jože 23. Rokavec Alojz 24. Rovšek Jože '5. Slapničar Jože 26. Stros Alojz 27. Šuštar Franc 23. Šuštar Valentin 29. Vidic Franc IV. Krajevna skupnost Kostrevnica 1. Jurič Anton 2. Dugorepec Anton 3. Rozina Ivan 4. Okroglar Viktor 5. Kotar Janez 6. Mara Jože 7. Tomažič Martin 8. Dobravcc Leopold 9. Tomažič Leopold 11. Firm Stane 10. Perme Janez 12. Copar Alojz 13. Sirk Jože 14. Možina Alojz 15. Golob Alojz 16. Repina Franc 17. Potisek Alojz 18. Knez Anton 19. Martinčič Jože 20. Tomažič Angelca 21. Sirk Martin 22. Retar Stane 23. Jesenšek Franc 24. Mrzelj Ivanka 25. Hauptman Anton 26. Berčon Anton 27. Fortuna Franc 28. Sirk Ivan 29. Zaman Anton 30. Zaman Alojzij 31. Poglajen Marija 32. Zeman Stane 33. Pevec Ivan 34. Adamlje Avgust 35. Grošelj Erno 36. Možina Anton 37. Mulh Alojz V. Krajevna skupnost Hotič 1. Avbelj Kristjan 2. Bregar Franc 4. Cirar Marija 3. Cerar Ivan 5. Dernovšek Ciril 6. Hvala Franc 7. Juvan Franc 8. Juvančič Franc 9. Juvan Ludvik 10. Južnik Franc 11. Kimovec Ludvik 12. Koci Vinko 13. Koci Pavla 14. Kovic Marija 15. Lovše Feliks 16. Lovše Jože 17. Osolnik Franc 18. Pavliha Anton 19. Planinšek Franc 20. Pavliha Ela 21. Sušnik Marija 22. Severkar Jože 23. Štrukelj Ivana 24. S kar j a Marija 25. Strus Alojz 26. Tomše Elka 27. Učakar Stane VI. Krajevna skupnost Vintarjevec 1. Avbelj Jože 2. Berdajs Ivan 3. Berčon Anton 4. Groznik Anton 5. Groznik Alojz 6. Grošelj Aleksander 7. Hostnik Janko 8. Hostnik Martin 9. Hostnik Beno 10. Hostnik Martin 11. Kos Janez 12. Mandelj Karei 13. Obolnar Rudolf 14. Perme Anton 15. Rozina Janez 16. Rogelj Jože 17. Smrekar Pavle 18. Suštcršič Franc 19. Tori Janez 20. Vidic Jože 21. Zeleznik Leopold VII. Krajevna skupnost Kresnice 1. Berce Janez 2. Bokalj Jože 3. Habjan Franc 4. Jakopič Anton 5. Jclnikar Jože 6. Kos Miha 7. Kranjc Ciril 8. Jančar Miha 9. Jančar Jože 10. Jakoš Stane 11. Koncilja Franc 12. Kukovica Janez 13. Lokar Ana 14. Mlakar Jože 15. Moljavc Janez 16. Mahkovec Jože 17. Petek Avgust 18. Rajšek Anton 19. Rovšek Janez 20. Razpotnik Alojz 24. Rovšek Janko 22. Strmljan Martin 23. Sončar Martin 24. Strubelj Janez 25. Tomšič Jože 26. Uštar Martin 27. Vodlan Anton 28. Zupančič Ivana VIII. Krajevna skupnost Jablanica 1. Brk Franc 2. Bučar Anton 3. Dobravec Martin 4. Hauptman Martin 5. Joger Franc 6. Kokalj Franc 7. Lambergar Martin 8. Medved Karel 9. Medved Franc 10. Poglajen Martin 11. Pa j k Marija 12. Patcrnoster Matevž 13. Ponebšek Franc 14. Savšek Alojz 15. Strojan Slavko 16. Stok Magda 17. Segš Franc 18. Urbas Ivan 19. Zaman Lojze 20. Zupančič Jože 21. Zavrl Franc X. Kraj. skupnost Litija — levi breg 1. Dobravec Pavle 2. Pregelj Franc 3. Savšek Alojz 4. Skubic Mija 5. Zaje Stane IX. Kraj. skupnost Litija — desni breg 1. Damjan Pavla 2. Ceglar Ivan 3. Koprivnikar Leopold 4. Kopravnikar Alojz 5. Lukančič Pavla 6. Primožič Jože 7. Firm Franc 8. Tičar Ignac 9. Vegnat Nace XI. Kraj. skupnost Velika Stanga 1. Avscc Jože 2. Bučar Franc 3. Dobičkar Jože 4. Doblekar Slavko 5. Což Anton 6. Končar Jože 8. Končina Pavel 7. Končar Janez 9. Marolt Viktor 10. Marcu Anton 11. Marolt Martin 12. Menegalija Marija 13. Žagar Ignac 14. Zust Ivan XII. Krajevna skupnost Polšnik 1. Bcvc Ciril 2. Bcvc Stane 3. Blaznik Janez 4. Bcja Anton 5. Borišck Marija 6. Dolinšek Jože 7. Dolanc Leopold 8. Dolanc Janez 9. Dolar Stane 10. Gričar Zofija 11. Hiršelj Marija 12. Hribar Vili 13. Jelene Anton 14. Kos Janez 15. Kos Ivan 16. Kralj Ivan 17. Košir Franc 18. Kotar Vinko 19. Končar Alojz 20. Končar Vida 21. Kotar Ivan 22. Sirk Alojz 23. Lamovšek Janez 24. Lamovšek Frančiška 25. Medved Anton 26. Medved Vinko 27. Mandelj Slavko 28. Majcen Janez 29. Nograšek Jože 30. Petrič Martin 31. Prime Peter 32. Pire Jože 33. Prime Franc 34. Poznajclšek Štefan 35. Pikelj Janez 36. Pograjc Franc 37. Pire Leopold 38. Povše Joahim 39. Razpotnik Franc 40. Repovž Darinka 41. Ren ko Pavla 42. Renko Marija 43. Seručar Vilma 44. Sladic Alojz 45. Sladic Alojz 46. Stempihar Vinko 47. Tome Ana 48. Vodenik Janez 49. Vodenik Franc 50. Vrhkar Angela 51. Vozelj Franc 52. Vodišek Ignac 53. Verbajs Jože 54. Zagore Ivan 55. Zagore Martin XIII. Krajevna skupnost Primskovo 1. Adami je Ignac 2. Adamlje Jože 3. Adamlje Jože 4. Adamijc Avgust 5. Baje Rudolf 6. Benede Henrik 7. Bregar Franc 8. Cerne Franc 9. Femc Anton 10. Fajdiga Alojz 11. Grabljevec Albin 12. Grošelj Anton 13. Golob Alojz 14. Golob Franc 15. Janežič Franc 16. Kepa Martin 17. Kepa Ivan 18. Kolesa Jože 19. Kuhelj Jože 20. Kovačič Alojz 21. Miklavčič Ignac 22. Miklavčič Marija 23. Miklavčič Martin 24. Ovnik Marija 25. Oven Marija 26. Okoren Franc 27. Pevec Milan 28. Praznik Jože 29. Praznik Ludvik 30. Pancar Bernard 31. Pancar Franc 32. Pavčič Marija 33. Rant Jože 34. Sinjur Franc 35. Sinjurc Alojz 36. Smrekar Jože 37. Sclan Franc 37. Sclan Franc 38. Selan Miha 39. Smrekar Marija 40. Slak Jože 41. Smrekar Marija 42. Vidgaj Janez 43. Vidgaj Janez 44. Zaletel Marija 45. Zadražnik Ignac 46. Zupančič Janez 47. Zupančič Marija 48. Zidar Angela 49. Klemenčič Miha XIV. Krajevna skupnost Sava 1. Bajde Alojz 2. Berdajs Lado 3. Čebela Franc 4. Hauptman Polde 5. Gombač Lado 6. Juvan Franc 7. Karlin Janez 8. Kovač Franc 9. Mohar Jože 10. Ocepek Jože 11. Pivec Anton 12. Petrič Martin 13. Savšek Jakob 14. Sovine Niko 15. Simončič Tine 16. Smuk Matija 17. Tori Jože XV. Krajevna skupnost Stangarske Poljane 1. Bučar Janez 2. Bučar Janez 3. Bučar Ignac 4. Bičan Alojz 5. Brčon Jože 6. Bučar Ljudmila 7. Bučar Franc 8. Cerne Lado 9. Frelih Marija 10. Grum Alojz 11. Gros Anton 12. Grum Franc 13. Ilovar Anton 14. Juhant Martin 15. Jere Franc 16. Jug Alojzij 17. Koprivnikar Alojz 18. Kokalj Viktor 19. Kolesa Antonija 20. Kozlevčar Ljudmila 21. Kozlevčar Janez 22. Kukovica Anton 23. Kukovica Ivan 24. Retar Anton 25. Retar Ivan 26. Retar Ivan 27. Slapničar Alojz 28. Skoda Anton 29. Strus Alojz 30. Strus Franc 31. Tomažič Ivan 32. Trčon Alojz 33. Ulčar Jože 34. Ulčar Slavko 35. Ulčar Jože 36. Ulčar Janez 37. Vidic Anton 38. Vidic Pavle XVI. Krajevna skupnost Gabrovka 1. Bevc Alojz 2. Bevc Viljen 3. Boršnar Roza 4. Baje Ignac 5. Božič Janez 6. Borišek Franc 7. Baje Ivan 8. Bevc Pavla 9. Baje Anton 10. Baje Alojzija 11. Bevc Franc 12. Bevc Martin 13. Cerar-Gričar Štefanija 13. Cirar-Gričar Štefanija 14. Cerovšek Darko 15. Ciglar Avgust 16. Dušek Franc 17. Gracar Franc 18. Gracar Terezija 19. Gracar Jožefa 20. Grabljevec Anton 21. Grm Antonija 22. Gorjol Frančiška 23. Hostnik Alojz 24. Hostnik Anton 25. Hostnik Jože 26. Hribar Lado 27. llnikar Marija 28. Ilovar Jože 29. Jakuš Jože 30. Jurca Slavko 31. Jelševar Anton 32. Jerič Slavko 33. Jelševar Ivan 34. Kotar Matija 35. Kovačič Jože 36. Kisel Jože 37. Kozlevčar Anton 38. Komat Angela 39. Komat Franc 40. Kozlevčar Anton 41. Kastelic Božidar 42. Kotar Jože 43. Logar Ignac 44. Leben Alojz 45. Lovše Angela 46. Lokar Ludvik 47. Logar Alojz 48. Martinčič Marija 49. Meserko Lado 50. Medvešček Franc 51. Mrhar Angela 52. Mrhar Jože 53. Mantel Štefka 54. Nrhar Alojz 55. Miklič Ignac 56. Pavlic Leopold 57. Perko Anton 58. Poterbin Marija 59. Prelogar Janez 60. Petje Marija 61. Palčič Slavko 62. Pavlin Alojz 63. Potrebuješ Enži 64. Rismondo Viktor 65. Resnik Alojzija 66. Resnik Jože 67. Resnik Franc 68. Resnik Marija 69. Resnik Alojz 70. Resnik Frančiška 71. Resnik Rudi 72. Resnik Ivanka 73. Resnik Anton 74. Resnik Drago 75. Resnik Leopold 76. Ribičič Anton 77. Sotlar Stane 78. Strmec Jože 79. Smolič Marija 80. Sladic Angela Na območju občine zelo uspešno deluje Občinska gasilska . veza, ki povezuje 18 gasilskih društev v krajevnih skupnostih in eno industrijsko gasilsko društvo Predilnice Litija. V zadnjem času je bilo izvedenih več tečajev za strojnike in izprašane gasilce, številčno je porastel komand-no-poveljniški kader s strojno opremo. Na območju občine smo Imeli v letu 1975 vsega 5 po- 81. Simončič Janez 82. Strah Anton 83. Smrke Franc 84. Šinkovec Leopold 85. Šinkovec Janez 86. Tomše Anton 87. Tome Jože 88. Višnikar Jože 89. Voje Jože 90. Vodenik Jože 91. Vrana Terezija 92. Vovk Vera 93. Zavri Franc 94. Zupan Marija 95. Zupančič Lado 96. Zupan Domenik 97. Zidar Frančiška 98. Zlembergar Anton 99. Komat Franc XVII. Krajevna skupnost Ribče 1. Bizjak Anton 2. Cerar Miha 3. Lajevec Jakob 4. Lebar Valentina 5. Nolimal Marija 6. Smrkol Franc XVIII. Krajevna skupnost Dole-Litija 1. Bostič Jožefa 2. Celestina Ivan 3. Grčar Jože 4. Jesenšek Franc 5. Knez Marija 6. Kotar Ignac 7. Kotar Milan 8. Oblak Marija 9. Povše Franc 10. Prijatelj Henrik 11. Ribič Mirko 12. Zavrl Julka 13. Zgonc Franc 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Jože Dernovesk Predsednik OBRAZLOŽITEV Predlagani odlok je pripravila in sprejela Kmetijska zemljiška skupnost Litija na skupščini, dne 8. 4. 1976. Vse krajevne skupnosti so obravnavale poimensko predlog zaščitenih kmetij pred sprejemom na skupščini kmetijske zemljiške skupnosti ter dale pdsmeno soglasje. S tem je predlagani seznam zaščitenih kmetij usklajen s 5. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, štev. 26/73). Morebitne pripombe na predlagani seznam zaščitenih kmetij se lahko vložijo pismeno na Oddelek za gospodarstvo občine Litija do 31. 5. 1976. Oddelek za gospodarstvo žarov (dva zaneta v Predilnici Litija, trije na zasebnem premoženju v krajevnih skupnostih). Število požarov kaže, da je veliko pozornosti posvečeno preventivni dejavnosti. Imenovan je bil niciatrvni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari na območju občine Litija. Skupnost je v zadnji fazi konstituiranja. Ko bo tudi to po- (Nadaljevanje na 4. str.) Analizo stanja požarnega varstvo na območju občina Iz skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Telesnokulfurna skupnost Skupščina je sprejela sklop, da najame kredit pri Telesno kulturni skupnosti za sofinanciranje telovadnice na Graški Dobravi in Smartnem v višini 1.000.000 din in dograditev strelskega doma v Smartnem v višini 500.000 din. Odplačevanje anuitet za dograditev strelskega doma v Smartnem prevzameta strelski odbor Smartno-Litija in rokometni klub »Usnjar« Šmartno. Za odplačevanje anuitet najetega kredita za izgradnjo telovadnic pa je skupščina Telesno kulturne skupnosti Litija pooblastila izvršni odbor, da prouči na- DOHODKI: slednji dve varianti, ki jih skupščina sprejme: 1. Anuitete odplačuje SIS za izgradnjo vzgojno-izobra-žovalnih objektov s sredstvi iz samoprispevka, 2. Anuitete odplačuje Teles-nokulturna skupnost s pogojem da se s sredstvi SIS za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov v Litiji (desni breg) zgradi telovadnica večjih dimenzij (predvidoma 42 x 25 m). Analitični prikaz realizacije finančnega načrta za leto 1975 in finančnega načrta za leto 1976 je naslednji: 1. Saldo iz leta 74 oz. 75 309 162 52 2. Ostali dohodki 20 10 49 3. Dohodki iz OD 1.285 1.306 101 DOHODKI SKUPAJ: 1.614 1.478 91 IZDATKI: 1. Dejavnost Ob ZTK Litija 354 302 85 2. Sofinanciranje SSD 17 5 29 3. Tekmovalni šport 497 473 95 4. Množične organizacije 115 90 78 5. Vzdrževanje šport, objektov 100 100 100 6. Sklad za novogradnje 287 330 114 7. Sofinanciranje skup. služb SIS 53 140 262 8. 1 % obvezna rezerva 13 13 104 9. Nepredvidene akcije 16 15 93 10. Sofinanciranje glasila »Občan« — 10 — 11. Saldo žiro računa 162 IZDATKI SKUPAJ: 1.614 1.478 101 Občinskn skupnost socialnega skrbstva Skupščina skupnosti je sprejela sporazum o združevanju sredstev za vzajemne in skupne naloge v letu 1976. V tem je določena enotna stopnja 0,075 % od dohodka iz prispevkov OD skupnosti. Iz teh združenih sredstev zagotavlja skupnost socialnega skrbstva Slovenije v letu 76 družbeno denarno pomoč osebam, ki jim je to edini vir preživljanja; ter izvajanje skupnih nalog, ki jih je prevzela, kar je določeno v 3. in 5. členu samoupravnega sporazuma. Sprejet je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za solidarnostno dopolnjevanje programov občinskih skupnosti socialnega skrbstva v letu 1976. Enotna prispevna stopnja je 0,10% od bruto osebnega dohodka. Poročilo o delu in problematiki socialnega skrbstva Litija v letu 1975 je skupščina sprejola in predlagala, da se objavi v Glasilu občanov. Nadalje je skupščina predlagala, da koordinacijskemu odboru za boj proti alkoholizmu pri občinski konferenci SZDL Litija predlaga, da na osnovi akcijskega programa boja proti alkoholizmu v SRS iz leta 1973, ki predstavlja osnovo za akcije v občinah, pripravi ustrezen akcijski program za boj proti alkoholizmu v občini Litija. Analitični prikaz realizacije finančnega načrta za leto 1975 in finančnega načrta za leto 1976 je naslednji: Besedilo Realiz. 75 Plan 76 Indeks DOHODKI: 1. Prisp. iz OD po obč. stopnji — družbeni sektor — zasebni sektor 2. Prispevek SSS Slovenije — iz solidarnosti — za uživalce družb, pomoči, ki jim je edini vir preživljanja 3. Prisp. iz proračuna SO Litija 4. Saldo žiro računa 31/12-1975 5. Imobilizh ana sredstva iz 1.75 6. Najet. kred. za st. druž. pom. 7. Sred. iz prorač. za st. d. p. 1.497 27 234 169 180 60 2.180 35 374 492 8 128 145 130 210 IZDATKI: 1. Stalna družbena pomoč 564 689 123 — vrač. kred. za d. p. — 180 — 2. Začasna družbena pomoč 5 20 408 3. Enkratna družbena pomoč 7 4 100 4. Pomoč ncpremožnim učencem 4 4 100 5. Oskrbnine v zav. za mlad. 112 134 120 6. Oskrbnine v zav. za odras. 817 927 113 7. Rejnine za mladoletne 105 118 113 8. Pogrebni stroški nepremožnih — 5 — 9. Prevozi oskrbovancev — 1 — 10. Stroški za begavce, sprej. — 1 — 11. Pomoč odpušč. obsoj. oseb. — 2 — 12. Razvrščanje otrok 10 10 100 13. Prevent. medic, rehabilit. 4 4 112 14. Stroški kluba zdravlj. alk. 6 5 81 15. Dejavnost humanitar. organiz. — Občinski odbor RK 25 25 100 — Zveza gluhih 4 4 100 — Zveza slepih 3 3 100 — Medobčin. stalna konfer. za rehabilitac. inval. 3 3 100 16. Preživnine kmetov 23 27 111 17. Prisp. za starost, zav. kmetov — 240 ■ • 18. Stroški str. si. skup. soc. sk. 399 469 118 — nabava opreme 49 10 20 — sofinanc. skup. službe — 40 — 19. Obvezna rezerva — 1 % — 18 32 148 20. Izredni izdatki 1 — — 21. Pris. za vzaj. in sk. rini. 0,075 R SSS _ 259 _ 22. Saldo žiro računa 8 — — SKUPAJ IZDATKI: 2.167 3.217 148 štva upokojencev, Otorepec Vera — predstavnik Predilnice, Pavliha Marija — predstavnik IUV Obrat Šmartno, Svršina Tone — predstavnik Lesne industrije. Volk Dragica — predstavnik VVZ, Po-tokar dr. Metka — predstavnik Zdravstvenega doma. Skupščina je na predlog izvršilnega odbora in občinske konference SZDL imenovala za opravljanje vseh tajniških opravil te skupnosti tov. Ma rijo Poglajen. Skupščina je potrdila samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva Slovenije vključno z dopolnitvami v predloženem besedilu. Skupna strokovna služba interesnih skupnosti občine Litija Skupnost socialnega varstva Zaradi oblikovanja in usklajevanja politike in programa socialnega varstva se skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanje ter stanovanjska skupnost povezujejo v občinsko skupnost socialnega varstva. Skupnost preko svojih delegatov enakopravno soodloča o politiki in programih s področja socialnega varstva, določa prioritetne naloge in sprejema minimalne osnove socialnega varstva. Beležko: Poleg tega pa je sprejela tudi spremembe 25. člena statuta skupnosti socialnega varstva ter izvolila 11-članski izvršilni odbor, in sicer: Grošelj Gusti — predstavnik skupnosti socialnega skrbstva, Damjan Eli — predstavnik skupnosti otroškega varstva, iPntar Branko — predstavnik stanovanjske skupnosti, Gnezda Dušan — predstavnik skupnosti za zaposlovanje, Pungerčar Slavko — predstavnik pokojninsko invalidske skupnosti, Seruga Marjan — predstavnik dru- Analizo slanja... (Nadaljevanje s 3. str.) dročje samoupravno organizirano, bo gotovo še bolj zavarovano tako družbeno kot zasebno premoženje pred požari. Oddelek za notranje zadeve ima od aprila 1975 zasedeno delovno mesto požarnega referenta — inšpektorja. Tako smo tudi na upravnem področju požarnega varstva v tem letu že nekaj storili, vendar zamujenega še nismo mogli nadoknaditi. V bodoče bomo posvetili vso skrb preventivnemu delu in vzgoji kadra, s poudarkom na družbeni samozaščiti. Skupaj s samoupravno interesno skupnostjo požarnega varstva in občinsko gasilsko zvezo bomo vlagali vse napore za čim boljšo tehnično in strokovno opremljenost, ta-kot v TOZD oz. OZD. Odd. za notranje zadeve SKUPAJ DOHODKI: 2.167 3.217 148