St. 2.
V Gorici, dne 3.^ januvarija 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat aa teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Jetrtek in soboto, zjatranje !*• daaje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto   . ,......13 K 20 h, ali gld. 6-60
poMeta ........-."6.Y.€0 „.._,. ^ 3:30    ,
četrt let«.......3 , 40 .   .   .',   V?0
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v «GoriSki Tiskarni« Af GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do 12. are. Na naročilu brez duposlitiie naročnin? se ne oziram«.
„PRIMOREC" izhaja nSodvfeno "od- .8oce» vnb* petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
cSoča* in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici-, — v Trstu v tobakarni Lavrenčlč na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj K An Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
VeKt« v V.
Danes volijo vsi volilni možje cele dežele enega državnega poslanca. Umeje se samo po sebi, da bo izvoljen Slovenec, a boj gre za to, ali bo ta klerikalec ali naprednjak.
Narodno-napredna stranka je nastopila že pri tej prvi priliki boj tudi v V. kuriji. Marsikdo je rekel, da je škoda tolikega napora, ker klerikalci imajo še veliko preveč v krempljilfnaše ljudstvo, zlasti široke vrste naroda. Konec volitve na Kranjskem je to ludi pokazal. — Toda naši stranki je bil boj vsiljen, ker so klerikalci v septembru odklonili kompromis. Dr. Gregorčič tiči do ušes v pogreških svojega prednika: tudi on je živel v domišljiji, da je nenadomestljiv in nepremagljiv, — čemu bi torej kaj popuščal v korist, nasprotni mu stranki?!
Naša stranka je torej šla pogumno v boj, ker tudi pozna naše ljudstvo v deželi, med katerim je čedalje manj prostora za brezdomovinski klerikalizem. In že prvi poskus se je sponesel tako, kakor rojaki naši izven dežele niso nikdar pričakovali, t. j. dosegli smo večino, dasi le majhno, volilnih mož.
Danes volijo torej že poslanca. O volitvi in vspehih bo mogoče morda še kaj povedati yn& drugi strani, tu le naglašamo zopet in zopet, da današnja zmaga tiče narodno -napredni stranki, ako store vsi naši možaki svojo dolžnost. In kaj drugega nego dolžnost niti ne zahtevamo od njih! Le žalostna nemarnost in izdajalstvo kdo ve iz kako skrivnih vzrokov bi moglo potisniti našo stranko v manjšino.
Tako stoji naša stvar danes. Vspeh tega volilnega   boja dokaže  še  tekom
dneva, v koliko je vse zlato, k&r se nam je kot zlato svetilo.
Zmaga tiče torej nam! Ali povedano bodi že naprej, da bi nam i morebitna prevara ne vzela niti trohice poguma za bodočnost. Ta klerikalna zmaga bi bila zadnja, ki bi se še posrečila s spletkarijami, s korupcijo, s pomočjo neslovenskih življev.
Že danes stojimo s svojo organizacijo tako visoko, da z vso pravico računamo na oba mandata. In naše vrnte se hitro množč, naša je vsa zavedna mladina: torej naša prihodnost, na celi črti!
Ako bi danes propadli vsled grdih spletkarji klerikalcev, ki so vsega zmožni, tedaj bo toliko ložja in lepša naša zmaga v IV, kuriji. Zato naj ne bo nikdo poparjen, ako bi nas danes doletelo kako iznenadenje nam na škodo, kajti vedeti treba, da v tej kuriji Slovenci ne volimo sami, marveč da je ludi 172 italijanskih glasov. Tu je torej mogoča marsikaka kombinacija, ki je za Slovence več ali manj častna in koristna. Mi naprednjaki stojimo skrbno na straži in zasledujemo vsak korak klerikalcev; ako se oni vežejo z helcebubom, da bi nam škodovali, moramo poslati v boj če treba tudi nenavadna sredstva, da se ubranimo klerikalnih nasilstev. Naši ljubeznivi klerikalni nasprotniki naj nikar ne mislijo, da nas uženejo v kozji rog s svojo brezdomovihsko nesramnostjo, ker i proti tej znamo najti leka! Šah klerikalizmu v celi deželi!
Današnja bitka, ki bi morala končati z zmago našega kandidata, je jako poučen pojav za vse Slovence. Goriški Slovenci, ki irnajo najdalje narodno ljudsko šolo, so znani, da so v vsakem pogledu najbolj napredovali in da razmeroma največ čitajo. Zato so se tudi   tako   odločno  uprli klerikalizmu,
Uredništvo
se nahaja v Gospoaki ulici 5t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dop. UpravniStvo se nahaja v Gospoaki ulici SL 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlStvu.                                                           .
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.______
..          Oglasi In poslanica
¦ie računrjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru.
Naročnino in 'offlaaeje plačati loco Gorica.
„Gori5ka Tiskarna« A; "oabršček tfcka in zalaga razen «Soče» m .Primorca. Se .Slovansko knjlžuloc«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstfoa.
tGor. Tiskarna* A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
ko je pretil, da proplavi našo deželo. To dokažejo tudi današnje številke oddanih glasov, pa naj bodo za zaželjeni konečni vspeh še tako neugodne, toliko bolj v slučaju, ako bode res tudi izvoljen kandidat narodno - napredne stranke g. dr. Henrik Turna, kar bi se moralo zgoditi, ako bi klerikalci ne bili sposobni tudi najgrših sredstev v dosego svojih strankarskih naklepov.
In radi pogleda v bližnjo prihodnost se veselimo današnje volilne bitke, ki je brez dvoma vesel pojav napredne misli v naši deželi. Že danes nam zmaga tiče, upamo tudi na njo, računamo z gotovostjo na zmago tudi v IV, kuriji — in s tem klerikalizmu odklenka za vedno. Kar je še treznih duhovnikov, se sami sprijaznijo z novim položajem, ki je le neizogiben rezultat mogočnih lezenj, in v deželi napoči zaželjeni mir — za združno delo po stalnih načrtih. Dotlej pa: boj klerikalizmu na celi črti!
Dopisi.
Planina nad Vipavo, dne 29. decembra 1900. Nekaj strašnega je Lilo za nas Planince, kar je počel g. nune v teku volitev in še sedaj. Prihajali smo po navadi v cerkev, da bi poslušali božjo besedo. Toda, glej g. Tončeta Antončiča! Namesto da bi nam propovedaval božjo besedo, nas je zmerjal z vsakovrstnimi psovkami. O, uboga prižnica! Če bi ne bila trdna, gotovo bi se bila podrla. Kajti g. nune se je vedei na njej kot pristen glumač. Govoril je tako zamolklo, kakor da bi bil navdahnjen od spodnjega sv. Duha, da bi se ga morali že po govorjenju bati. Zvijal se je na prižnici kakor premagan zmaj; zdaj na desno, zdaj na levo, naprej, toliko da ni padel čre? p.-ižnico na ljudstvo. S kratka, tako se je vedel, kakor da bi delal »Kraftabunge". Psoval nas je, da smo liberalne cunje in barabe. Da še cel6 vseveden je 1 Kajti prorokoval nam je, kakšne smrti bomo  umrli.    »Kot   svinje  bodete —
krepalil" Prosimo vas, ali veste, kako poginejo svinje? Gotovo nel — Svinje za-koljejo z nožem. Nas pa, fte Bog da, ne bodo, Vemo, da bi nas vi, g. nune, radi zaklali z nožem, če bi vam bilo mogoče, A nas ne bodete ne!
Toda to se je dozdevalo njemu samemu preveč, Pojavil je to ter rekel, da smo podobni le trsu v pusfiavi, katerega lahko maja vsak veterčuk, in da smo za-slepljenci.
Gospod Toncel Nismo lahko majajoči se trsi, ampak trdni — neomajani hrasti, katerih ne bode omajal 6e toliki veter vaših groženj.
Ko je te psovke slišal čisto priprost kmet, se vzdigne s svojega sedeža ter odide iz cerkve. Na vratih so ga vprašali, kam gre. »I, ven", je odgovoril; »prišel sem poslušat v cerkev krščanski nuuk, ne pa zmerjanje,"
Tudi zaslepljene! nismo, g. nune! Je* lenčka, Jolenčka smo volili; tu bi nam pomagal orati, ne pa —. Ali pa, da bi volili črnosuknarja Žitnika 1 Kaj bo neki ta vedel zb naše potrebe 1 Volili smo kot razumni možje našega velezaslužnega moža g. Božiča, ki ve in pozna kot kmet vse naše razmere. Le poglejte, koliko je storil za našo občino. Nismo torej zaslepljene« ne!
• Posetao Tftftatono pa jerMo ljudstvo preteklo nedeljo, to je 28. decembra. Namenil se je bil g. nune ponoviti ob kratkem sv. zakramente. Da, ponovil jih je; toda bolj z raznovrstnimi psovkami, kakor z naukom. »Gorje vam Planincem in sploh vsem po celi dolini, ki ste tako daleč zašli. Bog vas je zapustil in vas zapusti tudi v prihodnje. Nobene sreče ne bodete imeli ne pri eni, ne pri drugi stvari, najmanj pa pri vinski letini. . Glejte! sedaj služite hudiču in zlorabite sv. Duha, kateremu ste obljubili pri sv. birmi, da boste trdili vojščaki Kristusov*. A zdaj se vojskujete zoper cerkev S Ne spoštujete nas mašnikov itd. Gorje vam!* Med tem jih je šlo zopet več iz cerkve. Kaj bi neki poslušali te neumnosti. Glejte torej, g. nune, kdo je kriv, da vera peša t Vi sami, ki tako-rekoč podite ljudi iz cerkve,
Za zdaj zadostuj to! če pa nas tudi v prihodnje ne pustite v miru, slišali boste še kaj boljšega .... Tudi o agitaciji vaše Neže . . .!         Neomajani trsi planinski.
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. (Dalje.)
• Poslovenil Podravski.
V tej muki, negotovosti in gorju je izgubljal svoje zdravje in svojo svežost. Kot gospodar je postal okruten in nespameten. Sužnji ter zlasti oproščenci so se mu trepetajo bližali; ko pa so jeli padati po njih neusmiljeni ter nezasluženi udarci, so ga jeli skrivoma sovražiti. On jo to videl in še huje čutil svojo osamljenost ter se Še tim huje maščeval nad njimi. Premagoval se je samo pred Kilonom, ker se je bal, da ne bi opustil iskanja. Kilon je to opazil, ga nad-vladal, ter postal čimdalje bolj nadležen, zvišuje neprestano svoje zahteve. Iz početka je neprestano zagotavljal Vinicija, da pojde vse izpod rok brzo in urno; sedaj pa si je jel izmišljevati vsakovrstne zapreke, in dasiravno ni nehal trditi, da bo njegovo iskanje imelo dober vspeh, vendar ni več tajil, da bo iskanje trajalo še dolgo.
Konečno, po dolgem pričakovanju, je prišel k njemu tako mračnega lica, da je Vinicij kar zbledel, ko ga je pogledal. Skočivši proti njemu, je komaj, imel toliko moči, da ga je vprašal:
»Ali je ni med kristijani?«
»Ne, ne, gospod,« odvrne Kilon, »toda med njimi sem našel tudi zdravnika Glauka.«
»O kom govoriš; kdo je ta?«
»Ali si že pozabil, gospod, na starca, s katerim sem potoval iz Neapolja v Rim, in radi katerega sem, ko sem ga branil, prišel ob dva prsta, radi česar ne morem držati peresa ? Razbojniki, ki so pograbili njegovo ženo in otroke, so ga sunili z nožem. Pustil sem ga skoro že umirajočega v neki krčmi pri Minturni in dolgo sem se jokal za njim. Sedaj pa sem se prepričal, da še živi ter da pripada h kristijanski občini v Rimu.*
Vinicij, ki ni mogel razumeti, za kaj tu gre, je razumel samo to, da oni Glauko je nekaka velika zapreka, ki ovira poiskanje Ligije! Vsekako pa je potlačil svojo jezo, ki je že silila na dan ter dejal:
»Ker si ga branil, je njegova dolžnost, naj u bo hvaležen in naj ti pomaga.«
»Oh, dostojni tribun! Niti bogovi niso vedno hvaležni, a kaj Še le ljudje?! Da, dolžen mi je hvalo! Na nesrečo pa ima starec slab spomin, pa mi radi tega ni samo nehvaležen, marveč me, kakor sem izvedel od nekaterih enovercev, še dolži, da sem bil dogovorjen z razbojniki in da sem jaz povzročitelj njegove nesreče. To je'plačilo za moja dva prsta.«
»Prepričan sem, daje temu tako, kakor on trdi!« reče Vinicij.
»Torej veš, gospod, več, nego on,« odvrne mirno Kilon, »ker on si samo misli, da je bilo tako, kar pa
fa vsekako ni oviralo, da ne bi nahujskal zoper mene ristijane, hoteč se nad menoj maščevati. On je namenjen to gotovo storiti, in tovariši se namen|eni, pomagati mu. Na srečo mu ni znano moje ime m v oni hiši, odločeni za molitev, me ni spoznal. Jaz pa sem ga takoj spoznal ter ga celo hotel objeti. Zadržala me je samo previdnost, kakor tudi moj običaj: premisliti vsak korak poprej, predno ga storim. Ko sem
šel iz hiše molitve, sem jel poizvedovati pe njem, in oni, ki ga poznajo, so mi rekli, da je to človek, ka^ terega je izdal njegov tovariš iz Neapolja. Sicer bi itak ne vedel, da on to govori o meni.«
»A kaj je to meni mari? Povej mi, kaj si poizvedel v hiši molitve?«
»Tebi, gospod, to seveda ni man, toda meni je to zel6 mari. kakor tudi moja koža. Ker pa hočem, da bi me preživel moj nauk, so rajše odrečem nagrade, katero si mi obljubil, nego da bi žrtvoval življenje nečimnemu mamonu, brez česar kot pravi filozof, znam živeti in iskati boL.  -+"<mio reeiiico.«
Vinicij pristopi k -.''{.-ki,;* uV!^iateljskim licem ter spregovori z zamolklim          ...w?
»A, kdo ti je rekel, da v*, -prej doleti smrt iz Glaukove roke nego iz moje.? Os, kod veš, pes, da te ne pokopljem na svojem vri^*
Kilon je bil bojazljivec. Hipoma je razumel, da je troba samo še jedne besede, pa bo po njem.
»Hočem jo iskati,;.gospod, in najdem jo!« zakliče urno.                        V .•
Nastalo je molčanje, in bilo je slišati samo urno dihanje Vinicijevo ter oddaljeno petje sužnjih, ki so delali na vrtu.
Ko se pr^jriča Grk čez nekaj časa, da se je pomiril mladi .nairicij, reče:
»Smrt je šla mimo mene, toda gledal sem jo tako mirno kakor Sokrat. Ne, gospod, nisem rekel, da se hočem odreči iskanja; hotel sem samo reči, da je to iskanje združeno z velikimi nevarnostmi zLme. Dvomil si ob svojem Času, če se nahaja kak Euricij na svetu in ker si se prepričal na lastne oči, da sin.mojega očota govori resnico, torej me menda nimaš na sumu, da sem si izmislil Glauka ?
%m&n* t januvsrija; (f Ant Mrak.) — Po kratki a mučni bolezni (vnetje reberne mrene) je umrl tukajšnji c. kr. gozdnar Ant. Mrak v starosti 62 let Mož je bil za gozd-narstvo, osobilo za pogozdovanje Krasa, jako zasluzen mož. Vsled teh zaslug ga je Njeg. Veličanstvo odlikovalo s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Imel je že 39 službenih let in po končanem 40. letu je mislil stopiti v pokoj, a tako ga je Bog poklical v pokoj, preje nego je mislil on in vsi drugi.
Včeraj je bil lep pogreb. Videli smo ljudi iz vseh slojev. Za rakev je nesel predsednik »Lire* na blazinici zaslužai kri*., s in za njim je stopal g. c. kr. okr. glavar z gosp. gozdnim svetnikom in drugimi gozdnimi uradniki iz Trsta in Gorice, potem pa tukajšnji uradniki, učiteljstvo, starasinstvo, orožnistvo in mnogobrojnega naroda.
Naj Se omenim, da so mu pevci društva »Ura* zapeli lepe nagrobnice pred hišo, v cerkvi in na grobu.
Naj blagi mož v miru počiva in na svidenje nad zvezdami l
Ie Gorenje Branlce, 25. decembra 1900. — V »Prim. Listu' Štev. 52. smo či-tali dopis z Rase, da je neki mladenič dobil Sest zrn iz puške nekega lovca.
PiSe tudi, da je bil mladenič obstreljen vsled zamujene službe Božje.
Zato tukaj povemo gosp. dopisniku, da mladenič je bil pri sv. maši v Štjaku, potem je Sel le gledat, ni pa služil ne 60kr.ne 1K.
Povemo tudi, da oče mladeničev ni bil kriv sinove nesreče, čeravno je volil pri volitvah za narodno-napredno stranko !
Mogoče pa, ako bi volil oče po g. dopisnika volji, bi morda ne prijelo zrnje mladeniča? i
Gosp. dopisnik očita nekaj tudi nekemu mladenieu-vojaku, ker se je leta 1899. ponesrečil.
Ako je pa g. dopisnik pri zdravi pameti, se mora sramovati, nesreče svojega bližnjega kot kako hudodelstvo  oznanjevati.
Ali ne ve g. dopisnik, da smo vsi pod enim Bogom, torej tudi njega lahko zadene Božja roka kakor tistega mladeniča.
Znabiti je bil tudi prejšnji g. vikarij Bratina iz Gabrij »liberalec*, ker je tudi njega zadela nesreča?
Torej ako ne ve g. dopisnik večjih hudobij očitati, naj Še to molči. Piše tudi, da . mladenič ne more delati, mi pa dobro vemo, da dela mladenič za g. dopisnika, ne pa gosp. dopisnik za njega. Tirjamo pa od g. dopisnika, da v cerkvi nam oznanuje Božjo besedo, ne pa liberalcev vedno imenovati,-ker sploh mi ne vemo, kaj so liberalci. Če pa hoče g. dopisnik nam kaj o liberalcih razjasniti, nas mora v kako gostilno poklicati, ne pa v cerkvi, ker cerkev je hiša molitve. »Liberalec" pa mora kaka jed biti, ker gosp. nunci tako radi imenujejo to besedo.
Pri nas ne poznamo ..liberalcev' smo pa naprednjaki!
S Krasa. — (Gospod nunčeve klobase.) — Slišal sem v neki gostilni v Sežani tri osebe, ko jih je vprašal krčmar, kaj bodo jedli; oni so odgovorili, da nunčeve klobase, ker so prišli na preiskavo, ko jih je g. nune iz Gor. Branice založil radi javnega miru in klicev živio dr. Turna.
V tisto gostilno pa je bil prišel tudi neki klerikalni pristaš. On je pa rekel, da ne je klobas, ker je petek. Potem ga vpraSa krčmar, ali hoče imeti prašičja jetra! On odgovori da, ma morajo biti na olju cvrta.
Potem so se razgovarjali, da zmiraj g. nune v cerkvi oznanuje, da ima tudi »fraj" biro (pa saj efraj* biro ima tudi vsak berač) in da se mu ne mora tudi poljskih pridelkov prinesti. Pa saj mu ni treba nositi, ker ima svojega brata, ki hodi okoli, kakor kapuci«, pa je Se huji, kakor kapucin, ker njemu pride vse prav, naj bode repa, zelje, krompir, fižol, turšica, seno, pa tudi klobas in gnjatij se ne brani itd.
Pa za letos jih je dosti pojedel, ne da bi bil treba požirati, ker ti trije so rekli, da jedo njegove klobase in ravno tako bo pri drugih, razun pri treh. Pa tudi tisti mu jih prav dosti ne prinesejo, ker jih lahko doma porabijo. Zatorej tudi njegovi volilni shodi v cerkvi niso bili brez vspeha, ker kadar je govoril o politiki, je prav glasno in zastopno kričal, kedar pa oznanuje Božjo besedo, pa tako jeclja, da ga nihče ne razume. AH pri nas nič ne opravi, ker nismo Štanjelci, da bi nam g. nunci komandirali. Res je dosti pomagal v cerkev, pa saj ni nič prinesel v Branico. Lahko pomaga v cerkev, ker ga Braničaiji prav mastno plačujemo, pa on hoče, da bi mn bili vsi podložni. Ce kaj pomaga, mu bo Bog poplačal v nebesih, ne pa tirjati od nas plačila, ker že tako preveč plačujemo. Omenjam še, da sem videl, da tistim trem se niso nič hlače tresle, in mislim da se jim tudi ne bodo, ker kedar so odhajali, so glasno rekli živio dr. Tuma in narodno-napredna stranka ter veselo odšli po Krasu.
Neki Kraševec.
Domače i« razne novice.
„Soča" izhaja trikrat na teden:
ob torkih, Četrtkih in sobotah ter stane:
za celo leto gld. 6'60,
» pol   leta   „   3-30,
„ četrt   ,     „    1-70.
Naročnino je plačevati naprej vsaj četrt leta.
»Kažipot« dobe* vsi naročniki-do 10. januvarja. —Kdor pa ne namerava biti več naročnik, naj vrne takoj drugo številko.
Današnje številke smo razposlali mnogim bolj znanim možem v deželi. Vračati je ni treba. Kdor je sam ne mara, naj jo izroči komu drugemu.
Somišljeniki I Zdaj je pravi čas, da pridobite »Soči« in »Primorcu« novih naročnikov in s tem stranki vrlih sobojevnikov. Na delo!
Uredništvo in upravništvo.
Današnja   volitev v  V. kurfli. —
Sinoči šele se je prav pokazalo, zakaj so slovenski klerikalci nekam tak6 gotovi zmage. Česar se je bilo le bali, to se nam je sinoči potrdilo. Iz Furlanije nam je namreč došlo sporočilo, da — Zanettijevi klerikalni pristaši ne le da nočejo voliti laškega kandidata, marveč da oddajo svoje glasove dr. Gregorčiču. Morda bomo mogli niže
pred sklepom lista tudi Se povedati, ali se je ta zanimiva novica uresničila ter v koliko se nam utegne posrečiti, da prekrižamo take grde klerikalne račune. Vsekakor je to prvi slučaj, da Slovenec išče pri Lahih pomoči proti Slovencu. Take lepe čase nam je preskrbe! »ljubljenec* vitez dr. Gregorčič!
Z dežele smo dobili sporočila, kako so razni duhovniki lovili volilne može v svoje mreže; edino sredstvo so: obljube različnih osebnih dobrot in — najgrša korupcija. Upamo pa, da so skušnjavci zadeli povsod ob trde značaje. Žalostno je, ako duhovniki tako brezvestno demoraiizujejo naše ljudstvo! Maščevanje ne izostane!
Volitev v Gorici je pričela ob 9. uri, drugod menda povsod ob 10.
Komisija v Gorici mešana. Ožje volitve ni bilo, marveč, izvoljeni so bili 3 od klerikalne stranke, ki so dobili največ glasov. — Volitev se vrši mirno na tri strani. Italijani volijo vsi Finettija. — Na naši strani manjka par mož!
Vspeh prve volitve je ta:
Turna,   Gregorčič,   Finetti: i. Gorica ...   53             70             45
2.  Tolmin...   30             14
3.  Bovec ...     7               3             —
4.  Cerkno.   .   .     5             13             —
5.  Sežana.   .   .   41             19             -
6.  Gradišče   .   .     5             25             77
Skupaj   .141           144           122
Ožja volitev med Turno in Gregorčičem!
V  Gorici je naša stranka zgubila en glas (gotovo DeskleH).
Na Tolminskem smo dobili vse naprej zagotovljene glasove. V Tolminu se je en glas zgubil, ako je točna naša zasebna brzojavka.
V  Gradišču je dobil Tuma 5 slovenskih glasov, Gregorčič 6 slovenskih in 20 Italijanskih (o sramota l Kar smo rekli, to se je zgodilo! Slava viležki Gregorčič!) Vrhu tega je dobil Kristan 8, Zanetti 3 in dva listka prazna (gotovo dveh demokratov.)
Ožja volitev torej M dvema Slovencema, med Turno in Gregorčičem. Z ozirom na škandal v Gradišču, kjer so laški klerikalci volili raje slovenskega klerikalca nego domačina, utegnejo v ožji volitvi liberalci vrniti milo za drago in bodo volili Turno. Upanje torej, da je zmaga dr. Turne zagotovljena. On je dobil večino slovenskih glasov, katerih je vseh 265, njemu torej zmaga tudi tiče 1 Večina našega ljudstva se je s tem danes izrekla za narodno-napredno stranko. Slava! — Volilci četrte kurije imajo danes prekrasen zgled! Naprej tako v napredni tabor!
»Gorica* od ponedeljka, io je dne 31. decembra 1900., je res na način, njej prav primeren, zaključila preteklo leto. Kaj je nakopičila tu Iažij, podlih podtikanj in skrajnih lopovščin proti dr. Tumi, tega ni mogoče popisati. Našli so zopet »rodoljuba*, ki se je obregnil ob dr. Turno skrajno infumno, prav lopovsko, kakor so bili našli lani pri državnozhorski dopolnilni volitvi kurata Budina iz Pevme, ki je bil naperil strupene besede nasproti svojemu dobrotniku, g. dr. Staniču. Takih rodoljubov, ki se bojujejo s tako nepoštenim orodjem, kakor oni v »Gorici", nas obvaruj Bog. Ako ima dr. Gregorčič le še kaj poštenega Človeškega m slovenskega čuta v sebi, bi se moral sramovati do skrajnosti takih svojih zagovornikov. Ve3 uvodni članek v »Gorici* ima namen pokazati, da edino le dr. Gregorčič je delal na našem narodno-političnem polju tekom zadnjih desetih let, doCim to ni res. Delali so tudi drugi, delal je pred vsemi Andrej GabrSček, »n ko je prišel še clr. Tuma, je ta 3lednji popolnjeval zapričeto delo, in izvršili smo bili tisto narodno delo, katero smo imeli do zadnjih dogodkov, kolikor toliko skupno zgrajeno. Dr. Gregorčič je dajal le ime delovanju drugih; če je pa kje
soglašal s kom, nd, mili Bože, je Že vedel zakaj; pri tem pa je premišljeval, zakaj, da že on ni prišel na to ali ono idejo ! I, zakaj? Ker ni znal! — Cela Številka »Gorice" mrgoli lopovščin, katere smo sicer že zdavnaj zavrnili; ali se ponavljajo dan za dnevom kakor gobe po dežju. Vse, karkoli jim je dopustila njihova topovska narav, so že uporabili proti naprednjakom, ali dokazali še vedno niso svojih trditev. Tirali so razne stvari celo pred sodnijo, kjer pa so zadobili po izrečenih obsodbah le naslove denun-cijantov, tatov časti ter so doživeli pod »ne-krivo prisego" skrajno blamažo! Taki živi j i so se združili v boj proti poštenjaku in možu dr. Tumi! Doživeli so razne poraze za svoje 1 u m p a r i je, naj ga dožive še danes ( Silvestrov večer v čitalnici se je vršil, kakor običajno, s petjem, godbo in igro v splošno zadovoljstvo. Vdeležba je bila precejšnja. Po tomboli je nastopil Cahej ter se v kratkih besedah poslovil od prejšnjega stoletja, na kar so si navzoči voščili veselo novo leto. Večer je skončal s plesom.
Strah v čitalnici — Cahcjada na novem polju. — Mali Cahej je dobil novo polje za svoje »delovanje*. Dozdeva se nam, da v deželnozborskih aktih ne najde ničesar več, ob kar bi se mogel na znan njegov nepošten način obregniti, ker možic to zna tako izvrstno, kakor nikdo v naši deželi. Dajte mu pisane tri vrste ali pa spustite se ž njim v kratek pogovor, pa napiše o vas tako sodbo, kakor tisti slavnoznani državni pravdnik v' pregovoru, ki je rekel, da ugonobi vsakoga, ako mu da le par besed pisanih. »Tajnik* naše čitalnice v Gorici, bla-gorodni gospodek Ernesto Klavžar, je blagovolil v svoji mičkani velikosti napisati odgovor na povsem stvarno poročilo in svarilo glede na občni zbor naše čitalnice. — Naj-prvo govori o blamaži, katera grize neko gospodo, ker jo je isti dan doživela. Izzivani so (to se pravi; ta ,so* so gospod Ernesto Klavžar!) in zato morajo govoriti. Ali kaj govore ? Samo nadaljujejo svoje podle laži in podtikanja! Čutijo se primorane, da lažejo, da že na lanskem občnem zboru so hoteli naprednjaki vzeti čitalnico v svojo oblast, kar ni res! Gospodje, izvzemši Klavžarja, ker ga ne štejemo v tako družbo, prosimo, povejte, kaj je storila naša stranka lar;? in kaj je storila letos, da jej očitate v »Gorici* agitacijo in nekako hlepenje po čitalnici! ? I Ako hočete govoriti resnico, je ista le ena, in ta se glasi, da je znala naša stranka vedno čuvati čitalnico visoko nad strankarske prepire ter se je držala strogo tega načela: vsaj v to društvo ne slrankarstva! Drugače pa klerikalci, na čelu jim v tem pogledu neizogibni Cahej, ki se je predrznil celo že lani na Silvestrovo pikniti na skrajno zloben način, kakoršnega je sposoben le tak ,mož% kakor je Klavžar, Čitalniške ude-naprednjake. Tu bi vprašali g. Caheja, ki je pisal sestavek ,0 občnem zboru goriške čitalnice* v zadnji številki .Gorice«, kateri so bili tisti neudje, ki so so bili ukradli (gosp. Ernesto?) vmes lani na občni zbor in so glasovali?! Govorite ; ako ne, dobite naslov, ki edino v a nt pritiče! — Za letošnji občni zbor ni bilo nobene agitaciji*, pravi »Gorica*. Hrn ! Čudno pa, da so hektografovali listo in da so prišli na občni zbor možje, pardon, gospodje, katerih ni bilo nikdar na občnih zborih! Hm, hm, nobene agitacije, hektografovani listki, izredni udeležniki l! Res izredna prikazen, pravi »fine de siecle* I Glej, glej, pa zakaj 30 prišli ? Za Boga, saj so vendar imeli dovolj vzroka! Strah jih je bilo! Gabršček se je hotel uriniti v čitalnico, in sicer kar za predsednika čitalnice, kar bi pomenilo katastrofo in grozen polom našega čitalniškega društva. Kdo ve, kdo si je izmislil ta strah? Ali kak pogojzdni mož, aH kak zakasneli klerikalni vadniški učitelj, ali kak penzijonist, ali kak duhovnik, ali kak povišani profesor, ali kedo? Morda pa zopet »v el e um" Cahej ? Najbrže l — Strah je po sredi otel,  okoli pa
Toda ko bi bila to samo izmišljotina in ko bi mogel povsem varno hoditi med kristijani, kakor sem hodil nekdaj, pa bi dal za to ono revno staro sužnjo, katero sem kupil pred tremi dnevi, da me bo oskrbovala v moji starosti. Toda Glauko, gospod, živi in ako me en zagleda, pa je gotovo, da me ti več ne zagledaš, in kdo ti v tem slučaju poišče deklico ?«
Umoknil je za trenutek, si otrl solzo ter nadaljeval :
»Kako naj jo iščem, dokler Glauko živi, ker lahko vsaki hip naletim nanj; in ako se to zgodi, pa me bo konec, in z menoj vred bo tudi konec mojemu iskanju.«
»Kam meriš ? Kaj svetuješ ? Česa se nameravaš lotiti?«
»Aristotel nas uči, gospod, da se manjše .koristi morajo žrtvovati večjim, in kralj Prijam je pogostoma dejal, da starost je težko breme. To breme starosti in nezgode teži Glauka že davno, in sicer tako močno, da bi bila smrt zanj le dobrota. Kaj je po Senekovem mnenju smrt drugega nego osvobojen je ?«
»bali se s Petronijem, ne pa z menoj; sedai pa povej, kaj hočeš!«
»Ako je krepost to, kar je neumnost, pa naj dopuste bogovi, da ostanem bedast na veke. Hočem, gospod, na vsak način odstraniti Glauka, kajti dokler on živi, je moje življenje in moje iskanje v neprestani nevarnosti.«
»Najmi torej ljudi, ki ga pobijejo s palicami, in jaz jih piačam.«
»Oder<5 te, gospod, pozneje pa so bodo podvizali okoristiti se s tvojo tajnostjo. Lopovov je v Rimu toliko, kolikor je zrn peska v areni, toda ti niti ne verjameš, kako so dragi, kadar Človek potrebuje njihove pomoči. Ne, dostojni tribun. Kaj ko bi jih straž-
niki vlovili pri delu ? Na vsak način bi povedali, kdo jih je najel in ti bi imel sitnosti. Mene ne bi obsodili, ker jim ne povem svojega imena. Nimaš prav, da mi ne zaupaš, kajti ako tudi nimaš vere v moje poštenje, moraš vendar pomniti, da tu gre za dve reči: za mojo lastno kožo ter za nagrado, katero si mi obljubil.«
-Koliko potrebuješ?«
Potrebujem tisoč sestercev, kajti pomisli, gospod, da moram poiskati poštene lopove, kateri, vzevši aro, ne zginejo brez sledu. Za dobro delo dobro plačilo!«
Nekoliko pa potrebujem tudi sam., da si otarem solze, katere pretočim nad Glaukom. Bogove pokličem za priče, da sem ga ljubil v resnici. Ako danes dobim tisoč sestercev, pa bo njegova duša že čez dva dnij v Hadu in tam §e le spozna, ako si ohrani spomin ter dar misli, kako sem ga ljubil. Ljudi najmem še danes ter jim porečem, na jim od jutrajšnega večera vsaki dan odtegnem po sto sestercev, dokler bo Glauko živ. Razun tega imam krasen načrt, kateri se mi ne sme ponesrečiti.«                   -
Vinicij mu še enkrat obljubi zaželjeno svoto, ob enem pa mu prepove govoriti dalje o Glauku, ter ga vpraša, kake novice mu je prinesel, kje se potikal ves ta Čas, kar ga ni bilo, kaj je vse videl in našel. Toda Kilon ni mogel povedati mnogo novega. Bil je Še v dveh drugih molilnicah ter skrbno opazoval vse, zlasti še ženske, toda ni zapazil nobene, ki bi bila podobna Ligiji. Kristijan je ga že smatrajo za svojega, in od onega časa, ko je dal odkupnino za Euricijevega sina, [ga zelo spoštujejo kot človeka, ki hodi po stopinjah Kristusovih. Od njih je tudi poizvedel, da je jeden njihov veliki postavodajec, neki Pavel iz Tarse vsled »zatožbe židbv zaprt v Rimu, pa je tudi sklenil, da se
hoče ž njim seznaniti. Toda še bolj ga je razveselila novica, da je najvišji duhoven vse sekte, ki je bil poprej Kristusov učenec, in kateremu je Kristus izročil oblast nad kristijani vsega sveta, namenjen v kratkem Času priti v Rim. Vsi kristijani ga hočejo videti z lastnimi očmi, vsi hočejo slišati njegov nauk. Gotovo se skliče radi tega veliki zbor, na katerem hoče biti tudi on, Kilon, navzoč in kar je še več, ker se bo v taki gneči lahko skriti, za to popelje tjekaj tudi Vi-nicija. In oba gotovo najdeta Ligijo. Ako Glauka odpravi, ne bo to združeno z velikimi nevarnostmi. Maščevati bi se mogli tudi kristijani, toda oni so znani po svoji miroljubnosti.
Na to jame Kilon pripovedovati, a to ne brez začudenja, da nikdar ni zapazil, da bi se bili kristijani vdajaii razkošju, ali da bi zastrupovali vodnjake in vodomete, niti da bi bili sovražniki človeškega rodti, ali da bi častili osle ter se hranili z otročjim mesom. Ne, tega nikdar ni videl. Brezdvomno bi se med njimi našli taki, ki bi bili voljni za denar odstraniti Glauka. toda njihov nauk, kolikor mu je znano, za-branjuje zločinstva ter zapoveduje odpuščati krivico.
Vinicij se takoj spomni, kaj mu je pri Akti rekla Pomponija Grecina, in radi tega je rad poslušal te Kilonove besede. In dasiravno je njegova ljubezen do Ligije bila časih podobna mržnji, bilo mu je vendar drago, ko jo slišal, da vera, katero je spoznavala ona in Pomponija, ni nikakor ogavna, niti zločinska. Pač pa se ga je polastila neka nejasna zavest, da je uprav to tajnostno češčenje Kristusovo provzročilo razkol med njim in Ligijo, pa se je jel bati te vere in sovražiti jo.
(Datfe pride.)
ga ni nič. — Res, prava gorostashost je ta trditev, da občni zbor je veljal kot protest Andreju Gabrščeku, ker se je hotel uriniti v odbor kot predsednik! Gospod Klavžar, aH ste kaj mislili, ko ste pisali to lumparijo? Nič? O, da, mislili ste po svoj stari navadil Niti na um ni prišlo nikdar A. Gabrščeku, da bi se bil potegoval za predsednika čitalnice, in istotako ni prišlo na um nobenemu nase stranke. l&jecodfladeggtabnaa domišljija^ klerikalna f Skrajno perfidno je "zatrjevanje,' da občni zbor čitalnice je bil glasan protest proti pogubni nameri, koje izvršitev bi bila čitalnica gotovo razrušila, češ, da se je hotel uriniti A. Gabršček za predsednika, in skrajna lopovščina je,reči, da . protest" (kak protest?) je veljal A. Gabrsceku. Kaka smelost! Andr. Gabršček bi se še rad iznebil marsikakega delovanja, ker je tako obremenjen, ne pa da bi se potegoval on za predsedniško mesto v čitalnici. Sicer po dobro vedo vsi klerikalci s piscem Klavžarjem vred, da je podlo pod-. tikanje vsa tista pisava v .Gorici • in da je resnica, da klerikalci so naskočili čitalnico ter uvedli v njo po zadnjem občnem zboru strankarsko politiko, katera gotovo ne bovhasek čitalnici. Napravili so si strah, nepotreben strah, ali le zato« da bi jih .opravičeval", in sicer zato, ker stoji neizpodbitno, da z zadnjim občnim zborom je uvedena v doslej Se nedotaknjeno čital-nisko društvo strankarska politika, in je radi tega stavljen obstoj društva na tenko tehtnico 1 Mi imamo v tem pogledu čiste roke, krivda zadeva — razkolnike!
Celo gardo. — ,Gorica", oziroma Klavžar v .Gorici*, pravi, da je prišla na občni zbor čitalnice cela garda uradnikov posojilnice in »Trgovsko - obrtne zadruge*. To je laž na katoliški podlagi! Gujte resnico, Od uradnikov posojilnice niJ>il navzoč n i tj eden, od onih .Trgovsko-obrtne zadruge* pa le e n s a m. In ta sam uradnik je tvoril celo gardo! Gosp. Klavžar, majhni ste, ali vidite pa grozno veliko!
Strankarstvo v čitalnici. — Nesramen je članek o občnem zboru čitalnice v .Gorici", Se posebno, ako se pomisli to: Dr. Turna in Gabršček sta člana čitalnice tako, kakor kdo drugi, Gabršček je celo ustanovnik. In glejte .Gorica" piSe tako, da se med vrstami razume, kakor da bi ne bila smela omenjena gg. na občni zbor. Gospodje, kam Vas pelje tak strankarski pojav? In potem še smelo trdite, da je Vam za obstoj društva, katero naj ostane nedotaknjeno P Ni Vam za to, nego za to je Vam, da Vi strankarsko gospodujete v čitalnici. Prvi strankarski nastop je bil storil predobro znani cvetnik Vodo-p i t svoj čas, ko je bil še predsednik, ker je predlagal, da naj se izključita iz čitalnice dr. Turna in Gabršček. Torej z ustanovni kom kar ven po klerikalnem receptu, in seveda z dr. Turno tudi I Tisti je bil prvi pojav skrajnega strankarstva, katero se je razvilo pa v velik očiten pojav na zadnjem občnem zboru. Nam prav nič ne imponujejo razni profesorji, uradniki in učitelji z duhovniki vred, ki so prišli na občni zbor v znamenju strankarstva, saj so nam znani tipi iz tekočega političnega boja. Obžalujemo le, da so zanesli strankar-stvo tudi v čitalnico, kar jej ne bo v hasek. Da postopajo skrajno strankarsko, pa so pokazali s tem, da so odbrali prav največjega zdražbarja Klavžarja za tajnika, to je nekako za dušo društvu. — Skrajno impertinentna je dalje opazka o .znanem ne udu*. Ta znani neud je mlad akademik, katerega radi vidijo povsodi, kjer se prikaže v družbi. Ta mladi gospod je izvrsten pevec in kot tak je nastopal ob vsaki priliki prav rad na čitalniškem odru, in vselej je bila dika v petju. Ker je prišel pogledat na občni zbor, ne da bi volil, ga pikajo z .neudom* ter tako rekoč mečejo iz društva, dočim so ga vabili še za Silve-strovo na večer v čitalnico, kateremu vabilu se je tudi odzval. Tu tiči največja imperti-nenca. Ti, mladina, zapomni si to in ravnaj se po tem. — Tudi o bivšem biagajničarju naj spregovorimo par besed. Trdi, da je že v poprejšnjem odboru odklonil odločno izvolitev, kar ni res. To nam spričuje najbolj gosp. Mercina, ki je govoril še dva dni pred občnim zborom z g. bivšim blagajnicarjem in je bilo iz govora jasno posneti, d* ni na čistem, ali sprejme alt ne sprejme zopet od-borništvo. Rekel pa je g. M., da naslednik bo imel lahek posel, ker je g. K. vse lepo uredil. V zahvalo mu niso vedeli Usti .miroljubni" gospodje, ki so prišli na občni zbor reševat čitalnico, niti besedice! Jako značilno. Za danes dosti, ali se vidimo še, ker Klav-žarjevega strankarstva ne more trpeti v čitalnici nikdo, ako mu je res kaj do društva in mu rodoljubje ni le humbug. Zdi se nam, da bo potreba z nova okrcati tega prepirljivega človeka tako, kakor se je to zgodilo že lani. Lepo molčat je na razna na resnici stoječa očitanja, le .zbrano uradne tajnosti" si je bil zbral, da je nas tožil! Potem, ko je bilo čas nastopiti, je pa potegnil rep med noge in .zamudil" rok, Pogubonosnega delovanja tega moža ne moremo trpeti ne v deželni hiši, in tudi ne v čitalnici. Zato pa poskrbimo, da ga odstranimo. Cahejček, le bodite pripravljen na vsel
Javni protest In vprašanje novemu clialntSkemti odbora t Gorici. — Članek o občnem zboru .Goriške Čitalnice" v .Gorici" od 31. decembra 1900 je tako skrajno zlobno in zavito sestavljen (prav podoben Klavžarju), da moramo v imenu resnicoljubnosti in v skrbi za obstanek društva slovesno protestovati proti taki pisavi. Ob jed-
nem vprašamo, ali je sposoben Ern. Klavžar po svoji znani preteklosti in po dejstvu, da je strastni klerikalni strankar, biti tajnikom (torej nekako .duša") našega društva, ki ima biti   .varno   zavetje   goriški   inteligenciji" ?
Maslo se še ni stopilo,  torej-----------------?
Posledice?! Več članov."
KrSčanska usmlljeuost. — V goriški okolici živi «bog značajen delavec, ki ima jjevetero^ nedoraslih otrok, katere vzgojuje prav tako, kakor pritiče pravemu kristijanu. Zvedel je, da neki gospodar bi imel dela zanj. Šel je k njemu in ga poprosil za delo. Ali glej! Ta krščanski gospodar, seveda podpihnjen od nunca, se je zadri nad njim: Zvedel sem,, da ste liberalec; takim ne dam zaslužka. In zapodil ga je. Mož je odšel, premišljevaje, kaj takega je storil, da je liberalec in da mu tisti gospodar noče dati zaslužka. Premišljeval jerevrtž in premišljeval ter prišel slednjič do zaključka, da vsakega, kdor se jim ne hlini ter misli s svojo glavo, smatrajo za liberalca, kateremu treba vzeti celo vsak zaslužek. Vse po krščanskih načelih, po pravilih krščanske usmiljenosti!
? zakristiji. — V Kanalu je bilo. Mežnar je bil vzel namesto novega staro ogrinjalo, s katerim je ogrnil g. kaplana, ki je povzdignil pred oltarjem Najsvetejše. Ko je držal Najsvetejše v rokah, je zapazil kaplan, da ima staro ogrinjalo na sebi mesto novega. Začela ga je lomiti jeza in ko je odložil Najsvetejše ter prišel v zakristijo, je začel rentačiti nad mežnarjem in končno ga je udaril v obraz, da je mož dvakrat kri bruhnil iz sebe. Dostavljamo, da kanalski mežnar je poznat in priljubljen mož ter da ima že 64 let. Mladenči, ko so to izvedeli, so de-monstrovali po Kanalu ter dajali glasan protest proti divjemu postopanju kaplana. — Kurat Budin v Pevmi tepe ljudi na javni ulici, kanalski kaplan pa tepe mežnarja v zakristiji, Le naprej, le uklanjajte se jim ter nastavljajte jim hrbet in obraz, da bodo bili po Vas s svojimi posvečenimi rokami I
Krediti m ceste In mostove. — V državnem proračunskem provizoriju, ki je bil v nedeljo proglašen, se nahajajo tudi krediti za nekatere ceste in mostove. Tako na primer:
1.) Za dva železna mostova v Bovcu na državni cesti 80.000 K;
2.) za gradbo mosta čez Idrijo pri Mirniku 3000 K;
3.) za zgradbo ceste ob Lijaku 16.000 K;
4.) za izvršitev obmejnih cest na Kanalskem med Idrijo in Sočo 10,000 K;
5.) za zgradbo okrajne ceste Staroselo— Breginj— Logje in za baško cesto 20.000 K;
6.) za popravo koroške državne ceste med Desklo in Rodežem 9.200 K;
7.) za zgradbo braniške ceste 30.000 K;
8.) za preložitev državne ceste med Kobaridom in Trnovim 40.000 K;
9.) za zgradbo ceste ob levem bregu Soče od Kanala do Vogrščka 60.000 K;
10.) za vzdrževanje državne ceste po Idrijski dolini od Ušnika do Idrije 20.000K;
11.) za zgradbo baške ceste čez Hudo-južno eo kranjske meje 36.000 K;
12.) za obnovitev po nevihtah poškodovanih občinskih potov pri Ročinju posebno pa za pot med Ročinjem in Kambreškem 10.000 K;
13.) za popravo okrajne ceste med Rihembergom in Komnom 8000 K in
14.) za most čez propad Tominske in za napravo poti od Št Petra do Cadrav 8000 K.
.Gorica" kuje kapital za dr. Gregorčiča tudi iz teh kreditov, dočim se vidi na prvi hip, da so jih narekovale pred vsem le državne potrebe. Dr. Gregorčič stoji pri tem le ob strani. Pripisovati pa se mora njemu seveda vsaka reč, tudi če se niti ganil ni za njo, kot posebno zaslugo! To znajo.
Požar na postaji. — Včeraj v jutro okoli tretje ure je bil nastal na postaji v prostorih carinskega urada ogenj. Prihiteli so na pomoč ognjegasci iz mesta, ki so kmalu zadušili ogenj, škode je okoli 2000 K.
Umrljivost v Gorici. — Tekom preteklega leta je umrlo v Gorici 816 oseb. Odkar obstoji novo pokopališče, to je od 1. septembra 1880., je umrlo, izvzemši vojake, 14.764 oseb. V mesecu decembru lani je umrlo 80 oseb, med njimi 26 tujcev.
Agitator T krilu. — Iz Planine pri Vipavi nam poročajo, da kuharica tamkajšnjega gosp. nunca je agitovala okoli pri posestnikih, kako da naj volijo. Seveda najprvo se je spravila nad ženske, in te so morale obdelovati potem možke, da naj volijo tako, kakor želi gosp. nune po g.čni kuharici. N6, marsikdo je mirno poslušal agitatorja v krilu, ker je imel pred njo rešpekt in se je bai zamere v farovžu, ali pri F. M. je pa le slabo naletela. Dobil jo je v kleti, ko je obdelovala ravno njegovo ženo. Ko je čul, kaj govori, jo je pošteno zapodil, češ, da agitatorja v krilu ne potrebuje pod svojo streho. In šel je agitator v krilu jeznj proti farovžu, mož pa je volil po svojem prepričanju.
Ga že Imamo. — Dlje časa že prihajajo naslovljena na upravništvo „Soče" v nemškem jeziku pisma in razglednice, polne najpodlejših besed, dotikaje se raznih reči, kakor more storiti le kak pravi lopov. Niti mrtvih ne pusti na miru. Sedaj pa se je nam posrečilo primerjati rokopis z drugim, ki je v naših rokah, in- ne motimo se več, da imamo tička. Ako ima še kaj poslati, naj le pošlje, da napravimo razstavo klerikalnih lum-
parij. Tistemu možicu pa že primerno posvetimo o prvi priliki na pristojnem mestu. Prva številka .Zvončka" izide nekoliko dnij pozneje zaradi izdelovanja nove glave, ki jo je napravil za list arhitekt gosp. Ivan Jager. "Prosimo častite naročnike, da potrpe to pot, v prihodnje bo list redno izhajal.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Iz dobro obveščenih praških krogov poročajo, da bo nov/ državni zbor sklican prve dni februvarja meseca.
Volitev tekom tega tedna. — Do konca tega tedna bo izvoljenih za peto kurijo 52 poslancev, za me&tno skupino pa 6. Nas Slovence zanima poleg volitev v peti kuriji tudi volitev mest in trgov na Kranjskem, v katerih so razvili klerikalci strastno agitacijo.
Proračunski provizorij. — Nedeljska št. uradne .Wiener Zeitg." je objavila kar šest cesarskih naredeb na podlagi § 14. Mej temi so: Budgetni provizorij za prvih šest mesecev leta 1901, računski zaključek za leto 1900, državna dotacija melioracijskega zaklada ter nekaj davčnih in pristojbinskih oprostitev. Objednem objavlja imenovani list nekaj pojasnil k posamnim naredbam, Budgetni provizorij se je moral z ozirom na pozni sestanek državnega zbora določiti za celo prvo polovico leta. S tem provizorijem se vlada pooblašča, da sme za slučaj potrebe najeti 50 milijonov kron, akoravno do sedaj še ni bilo treba posegati po tem sredstvu. Dotacija melioracijskemu zakladu je za leto 1901. povišana na 2,500,000 kron.
V  Trstu bijejo naši bratje danes hud boj pri volitvi v peti kuriji. Ako bi šlo po pravici, ako bi bili upisani vsi Slovenci v volilne liste, fu bi jih ne bilo izpuščenih na stotine in stotine, ako bi vlada ne potiskala Slovenca povsodi nazaj ter ako bi slovenski socijalni demokratje volili slovenskega in ne laškega svojega kandidata Učekarja, ki je slovenski odpadnik in sovražnik slovenskega naroda, potem bi morala zmagati poštena slovenska reč. Tako pa je polno ovir na vse strani. Ali naj bo tak ali tak rezultat, zavest imajo tržaški Slovenci, da so storili svojo dolžnost,
V htrl se boji vlada nemirov, ki utegnejo nastati danes ob volitvi v peti kuriji. Do izgredov pride lahko, ker Lahi znajo izvrstno hujskati neuko ljudstvo v svoj prilog. Da bi se ne pripetilo kaj takega, je došlo na primer v Poreč pol bataljona vojakov iz Trsta. Leta 1897. so bili tam  veliki izgredi.
V  LJnblJaul volijo danes za mesto in trgovsko zbornico državnega poslanca. Nastopili so trije kandidati, dr. Tavčar, kanonik Sušnik in Nemec Baumgartner. Najboljše šance seveda ima dr. Tavčar. Poleg tega volijo na Kranjskem danes tudi druga mesta in trgi dva poslanca.
Državna rčzona Avstrije in nemški državni jezik. — .Information" prinaša dopis iz Prage in sicer iz neparlamentarnih krogov, v katerem dopisnik odločno zavrača Nemce, ki v imenu neke izmišljene državne rezone dokazujejo potrebo nadvladja nemškega jezika. Mi Slovani Avstrije — pravi — ne bi mogli prenašati ni jednote nemške, niti jednote slovanske države, in sicer na kratko zato ne, ker bi bilo to nasprotno resničnemu bitstvu Avstrije. Naše načelo se glasi: slo-boden razvoj vseh narodnostij Avstrije po lastni moči, ki jo ima sleherni narod. Da Slovanom ne manjka zmisla za mej-sebojno sporazumevanje narodov na centralnih institucijah države, to so vsikdar praktično pokazali in bodo dokazovali tudi v prihodnje tem rajše, čim odkriteje se država odreče vsakemu poskusu za odškodovanja njih jezika tam, kjer ni nikake potrebe za splošno umevnost. Naj se da nam Slovanom enkrat jezikovna sloboda in čudili se bodo moči skupnosti, spajajoči vse dele Avstrije. Temu nasproti pa se morajo - dokler ne bo spolnjen ta pogoj — sramotno izjaloviti vsi poskusi, idoči za tem, da bi po juridiški formuli vsem narodom dekretirali nemški posredovalni jezik. To vendar tako jasno resnico naj bi si enkrat vzeli k srcu, ker le po nje spolnjenju bo možno odvrniti težke katastrofe.
Socljallstlčui shod včeraj popoldne je bil sila zanimiv, Internacijonalec, kandidat Učekar je — govoril. Ali ni že to čudež? Dosedaj so govorili zanj vedno le drugi. In kako je govoril I V vsakem stavku je bila beseda .ščavo". Nevarnost preti baje italijanskemu Trstu od .ščavov". Na vseh vogalih da so tidrzneži nabili svoje .suženske" proglase Ako prodre dr.Rvbaf, postane Trieste — ščava. Na ta shod se seveda povrnemo. Za sedaj kličemo le sodrugu Kvistanu : Kaj porečete k takim razkritjem »internacijo-nalnega" srca Vašega kandidata? A, gospod Kristan? Tako piše .Edinost" od 31. decembra 1900. AH navzlic temu se ogrevajo slovenski socijalisti za takega kandidata.
S slovenske umetniške razstave v Zagreba. — V božičnih praznikih se je nakupilo že nekaj del slovenskih umetnikov, Kupljen je akvarel .Pozimi" Ant. G v a i z a. .Močvirje" Rik. Jakopiča, študija in akvarel .F u r 1 a n k a" Hen. S a n t e 1, brončeva vaza in relief T. Pogačnika. Vse te umetnine so nakupljene za hrvatsko umetniško društvo. VseučiliSčni profesor dr. Kršnjavi pa je na-
bavil dve študiji (št. 78. in 81.) Hen. S a n t e U Profesor Kršnjavi pa hoče nabaviti še nekaj : umetnin. Slika .Slovenka" Ferd. Vesela pa se bržčas kupi za akademijo. Ta prelepi uspeh so dosegli naši umetniki že prve dni svoje razstave v Zagrebu, kjer se za slovenske umetnine občinstvo in časopisje prav živo zanima.
Ruski konzulat v Pragi. — Že dlje časa se govori o ruskem konzulatu v Pragi, Avstrijska vlada takemu konzulatu ni naklonjena, kakor smo 3e omenili svoj čas, ali Slovani le nadaljujejo razpravljanja o tem konzulatu, in ni izključeno torej, da vendar pride do njega. Rusi priporočajo za konzula Ceha, ki bi bil ruski podanik.  Imajo' prav!
Buri. — Kitschener poroča, da Buri so zajeli glavno angležko stražo v Helveciji, kjer so ujeli okoli 200 mož. Baje so Buri zasedli tudi železniško progo pri Pizano. Krfiger je sporočil generalu Bothi, kar je ta tudi naznanil svojim poveljnikom, da Buri naj ali odložijo svoje orožje ali pa naj vodijo bolj samostalno naprej. Vsaka nada na vsako pomoč je izključena.
Kitajsko. — Iz Londona poročajo v zadnjem času, da 3000 Rusov prodira proti Afganistanu, Ti imajo baje nalog, biti le za predstražo drugi večji vojski, katera pride za njimi. V Batumu imajo pripravljenih za vojake okoli 1200 železniških vozov. Iz Loh-. dona poročajo Times, da so vsprejell Kitajci vse pogoje velevlastij ter izdali izjavo na poslanike, naj takoj prično mirovna pogajanja ter se sklene premirje. Kitajski cesar baje celd želi, da se pospešijo mirovna pogajanja.
Narodno gospodarstvo.
Na shod živinorejcev v  Ozcljanu
dne 30. decembra v prostorih Antona Špa-capana se je zbralo nad polovico gospodarjev. Shoda se je udeležil vabljeni dež. odbornik dr. Henrik Turna, ki je zborovalcem pojasnjeval različne načine, zavarovati govedo in pomen gospodarskega društva. Prvi pogoj uspevanja vsakega društva je, da se prizadeti Člani zavedajo svoje moči v društvu in samoupravi. Gospodarsko društvo stremi na iz* bolšanjc gospodarstva iu le gospod "rji sami bodo vedeli svoje koristi prav zas.. pati, Iz-ogibljejo naj se pa naši gospodarji posojilnic in društev, ustanovljenih po kranjski klerikalni organizaciji, ki imajo zgolj politične svihe ter v prvi vrsti merijo na to, da spravijo in obdrže kmeta pod voljo duhovščine. Posebno male posojilnice z neomejenim jamstvom med kmeti, katere se zalagajo pri večji kranjski posojilnici, so popolnoma orodje le-te in kmečkemu posestniku prenevarne. — Živahnega razgovora se je udeležilo več posestnikov, posebno razumno in pazno posegel je vmes g. Fran Spacapan. Sklenilo se je soglasno, razgovoriti se še podrobnejše med gospodarji o različnih vrstah zavarovalnic ter izbrati začasni odbor, ki naj dalje ukrene. — Shod je pokazal Ozeljance unete za gospodarstvo, napredek in neodvisnost. Župnik Grča bi imel priti med nje učit se, kako se je obnašati po shodih!
Razglas deželnega odbora. — Podpisani deželni odbor naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželnih davščin, ki so do- ' ločene za leto 1901, in sicer ono po 1 krono od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva vžitninskemu društvu goriškega mesta, in ono po 36 vinarjev od vsakega litra na drobno, to je izpod 58 litrov potočenih žganjin, navedenih v I. členu B*H. točka 1 zakona od 18. maja 1875 (drž. zak. št. 84) razun špirita iz pokvarjenega vina ter po 20 vinarjev od vsakega litra na drobno: (izpod 56 litrov) prodanih žganjin, omenjenih' v 2. točki istega zakonovega člena, za celo deželo gosp. Odonu Lenassiju iz Solkana. Županstva so povabljena, da. objavijo to v svojih občinah, posebno pa detičnim obrtnikom. Deželni o Jbor v Gorici dne 29. decembra 1900. Deželni glavar Pajer.
Književnost
.Ilustrovani  narodni koledar*. —
Dragotin Hribar v Celju je izdal, kakor vsako leto, za leto 1901. .Ilustrovani narodni koledar" z navadno koledarsko in §e' drugo prav zanimivo vsebino. Kaj bogat je zabavni -del koledarja. Pesem ,V Silfestrovi noči",' životopisna črtica o ranjkem dr. Janku Pajku, ranjkem Dragotinu Ketteju, čr. Jos. Kranjcu, povestica .Vzor", zgodovinsk«, slika »Idrijr čanka", pesem .Slepec", sličica iz življenja .Stric Kopaševič", dva portreta, važnejši dogodki v preteklem letu — tako se glase', naslovi zabavnega dela. Razno dobro gradivo; Koledar diči več l*pih slik. Cena je elegantno' vezanemu K 2, broširan stane K 1:40; po pošti 10 vin. več. Koledar priporočamo naj-topljeje, ker je lepo in zanimivo delo.
Trgovsko - obrtno druatvo in Jfe. vrševalni odbor' i»arodno:-na^iiSlwttfž stranko Y Gorici iščeta
stalnega tajnika.
Ponudbe je pošiljati takoj na dr.; Henrik Turna, odvetnik v Gorici.
Anton
Na sredi Raštelj«. 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kopovalliče nfrnberikeg* In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisaruice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaSe in čevljarje.
Stetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
8išna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in ieteije.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.       3 35   8
—              '¦¦¦*¦
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno -pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Rova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejih zahtevali in z nJ\jnovejšIml pripravami
v Gorici, Gosposka ulica štev. ?
(v hiši  ,Oor. II««. posojilnic«*).
Priporoča se slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah.
Rojakom v mestu in okolici se priporoča udaru
Ivan BotlnaHk,
lastnik knjigoveznice.
Tovarna lanenega cvirna
"" Jcis7IyriAii^Br
Post Bukowitz pr. Hahenstadt na Maravskera
priporoma svoj  izdelek   vb«4|«a * trajni svatlo.
bali hsrvl za ročno izJelovanje Čipk dva*, tri- in večkratno vseli ItevHk io barv.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Oo.Hposka ulica šter. M. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijah] po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od § klg. naprej. Ohljutuije točno In hitro postrežbo.
****************
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivan Drufovka v Gorici
na Travniku stav. 5*
Odlikovana tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Meseca julija 1901 se praaell trgovina in tovarna
V lastno hišo Gosposka ulica št. 3, nasproti Montu.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Odlikovana tovarna nadplatov (Schubobertheile), jermenov
in opray za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila o t» « « o o 999999 9 9 in Metoda v Ljubljani.
' Ceniki na zahtevo zastonj In franko.
0000©000000000
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici   ||(
Konjedie & Zajec     ©
(prej G. Darbo)
2.
0
pred nadškofijo štv. 5. Podružnica konec Raštela štv
Zaloge v ulici Morelli št 12, v dosposM nlici št 7. v posojilnični hiši.              0
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega    0
Štajerskega Železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-    gSk
scevlne, orodja za razne obrti in pohlinega, itedilna ognjišča*    l&V
peci, cevi ni predpečnlke, nagrobne križe.                                      gk
Vsakovrstne  okove  za  pohištvo in stavbe. Prevzemata vse     Y
narocbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.                            |*V
Glavna zaloga za Gorico In okolico                        X
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.    S
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a    W
v A]dovŠčmi po tovarniških cenah.                                                      /Sfc
Edina zaloga                          gL
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.      q
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    0
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.    Jg|
>®©©©©000©®0©§
Anten Pečenko
Vrtna nlica 8 — GORICA  - Via Giardino 8 priporoča
pristna bela In Črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po žek&nki na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
e<
Dobre ure in po eenl!
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. .rlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilustrovan cenik zastonj!
»Krojaška zadruga"
Go3pcska ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča eenj. odjemalcem svoj«* v obširni izbori dospelo novo svežo blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možice; vsakovrstna »ukna, kot: Lodert, Cheviot, Kammgrarn i. dr.
Krasna izbora volnenin. forštajnov (porhet), Lawn Tennfo« i. dr. za žensk«? obleko.
Priporoča izborno perilo, bonibažasto in cvirnaKto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn j med temi ima tudi preprog«, namizno prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirna.ste, \>\nL>> za blazine, plahte, kov tre, žamet in pHS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajec-, ovratnike, zapestnice, prnnike, ovratnice, nogoviee, JaipT-rtrnjee, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjili cenah forrz poirajunja.
Na željo te poilje tudi uzorce. poitnine proste,
k
y^-^^^^^^^ + ^-^^fy^-^^^y> y y^> + ^y^^^.^^^^X
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v  Pragi
sklepu
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-Ietni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini   K 0*42 zaostalim svoiim
K IOOO*—f plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 00. teta«   Po
petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. -— Ves dobitek pripada členom.
V poslednjih letih je bilo i/jiLi auo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda.........K        718.641-28
Reserve In fondi..........K   20,579.484*88
Dosedanja izplačila........        K   62,922.942-88
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke JUVHE" v Pragi
na Hiivličkoveiii trgu,
kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
i*
l
HMA*&L&A*4ALAL
4   Odlikovana tovarna vsakovrstnega
«6
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.    -»>>»«<«-    Lastne žage.
Zalega vsakavrstiefla pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejSega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolie, kakor
tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
»Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špitalske ulice št, 2.
Nakup In prodaja
vseh  »rst ren*, državnih  papirjev, zastavnih
pisem, srečk, novcev, valut Itd. po nujkulant-
uejSih pogojih.
j) Posojila na vrednostne papirje proti nizkim ft na rt Jjj^SjP*1*!* fe?™? Tlo»   f H                              obresttm.                              K?11 «oin« »»Jižlce, aa teko«i ra^un In na giro-
U        „                            ™                              W konto s 4!/t«&Bim ohrestovanjeai od dae vloge
, A       Zavarovanje proti kur/ni izgubi.       p                    *~ «•»« ^-^t-»                  B
Zavarovanje proti kur/ni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
do dne rzdiga.
Eakompt menjie najkulaittueie
--------       '06Ua.
Borzna naročila.
1