2019, letnik 12. št. 45 mavrica KOLOFON: Založnik: SKD Istra Pula, Držićeva 2, 52100 Pula, Hrvatska Ime publikacije: Mavrica 2019, letnik 12, št. 45 Urednica: Maja Tatković Diklić Uredniški odbor: Klaudija Velimirović, Danica Avbelj, Danica Bojković, Mirjam Pram Lektoriranje slovenskega jezika: Mateja Klemenčič Oblikovanje in grafična priprava: Aiko, Maja Cerjak s.p. Tisk: Tiskara Nova Fotografija na naslovnici: Panj, shutterstock Fotografija na zadnji strani: Čebela na cvetu, shutterstock Naklada: 300 izvodov Mavrica je glasilo društev: SKD Istra Pula SKD Oljka Poreč SKD Ajda Umag Uradne ure Skd Istra Pula: Uradni dnevi: 10.00 – 12.00 razen ob četrtkih: 16.00 - 18.00 Facebook ime: Skd Istra Pulj Spletna stran: www.skdistra.hr Prispevke za Mavrico pošljite na: slovenci@skdistra.hr Glasilo sofinancirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Savjet Republike Hrvatske za nacionalne manjine, Mesto Pula Fotografije: Če ni drugače navedeno so fotografije last Skd Istra Pula, ostalih slovenskih društev v Istri, Fotolie, Slovenske turistične organizacije in drugih internetnih virov. Pred vami je poletna Mavrica, kjer lahko preberete, katere slovenske filme smo pri- kazali na 3. dnevih slovenskega filma v Pulju. Bili smo na Brionih na odprtju razstave, naslovljene Plečnik na Brionih, ter na Festivalu multikulturalnosti, na katerem se vsa- ko pomlad predstavijo vse manjšine iz Pulja in okolice. Zbor Encijan je nastopal na 50. taboru pevskih zborov v Stični, v SKD Ajda Umag pa so praznovali 8. rojstni dan. Njihov zbor je nastopal na Primorska poje, nekaj vtisov so tudi zapisali. Konec maja smo se člani vseh društev iz Istre zbrali na Učki, se družili in kuhali enolončnice. Odlično smo se imeli. Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika so šli letos na izlet na Gorenj- sko, kjer so med drugim obiskali tudi Čebelarski muzej. V tej Mavrici smo zapisali ne- kaj besed o Antonu Janši, začetniku čebelarstva na Slovenskem, ki je zelo pomemben tudi v svetovnem merilu in v zgodovini razvoja čebelarstva. Na naslovnici te rumene Mavrice je čebela. Pa ne kar tako, brez razloga. Najprej zato, ker je 20. maj rojstni dan zelo pomembnega Slovenca, Antona Janše, predvsem pa zato, ker je bil izbran za svetovni dan čebel. Zadnja leta se veliko govori o tem, da so čebele zelo pomembne za ohranjanje stabilnega ekosistema, ki pa je zaradi intenziv- nega onesnaževanja okolja povsod ogrožen. Oceani so zelo onesnaženi s plastiko in tudi mi vsak dan zaužijemo mikrodelce plastike prek pitne vode in hrane. Slovenija veliko skrbi za ohranjanje naravnega ravnovesja na praktični pa tudi legislativni ravni. Tako je pitno vodo in človeško pravico dostopa do pitne vode zaščitila v Ustavi. V skladu z evropsko direktivo je prepovedala uporabo plastike za enkratno uporabo. Do leta 2021 se bo namreč moralo z evropskega trga umakniti osem kategorij plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Nekateri slovenski trgovci vrečke, plastične krožnike, pribor in slamice že umikajo s prodajnih polic, drugi poleg plastičnih ponujajo tudi alternativne izdelke. Ali bo Slovenija prva država brez plastenk? Tudi sami lahko prispevamo k ohranjanju narave. Lahko ločujemo odpadke, kupujemo izdelke lokalnih proizvajalcev ter se izogibamo uporabi plastike za enkratno uporabo, kolikor se le lahko. Pogosto pozabljamo, da narava brez nas lahko živi, mi pa brez na- rave ne moremo preživeti. p.s. Opravičujemo se za naslednje napake v prejšnji številki Mavrice: Vesna Jelinčić pomotoma ni omenjena kot članica Dramske sekcije SKD Istra v članku na strani 9-10. V članku na str. 20 je pomotoma namesto leta 1848 napisano 1948 ter namesto leta 1856 je napisano 1956. Maja Tatković Diklić, urednica 04 Dogodki v društvu 4 Dnevi slovenskega filma v Pulju 6 Encijan na taboru v Stični 8 Razstava Plečnik na Brionih 10 Festival multikulturalnosti v Titovem parku 12 Anton Janša – slovenski in svetovni čebelar 23 Dogodki v društvu 23 Podporno okolje – krepitev vodenja zamejskih društev 24 7. čezmejno srečanje slovenskih društev na Hrvaškem 25 Razstava spominkov 14 Iz drugih društev 14 Proslava 8. obletnice SKD Ajda Umag 17 Domovina je ljubezen 18 Primorska poje tudi v Umagu 19 Slovenska delegacija u Buzetu 20 Govorimo slovensko 20 Izlet na Gorenjsko 22 Kako se peče orehova potica 30 Poezija 30 Damijana Pezdirc - Tišina kriči 27 Zdravo življenje 27 Bezeg 31 Dogodki v mestu k kazalo 4 Gajin svet je najstniška romantič- na komedija z elementi kriminalke. Komedijo je režiral Peter Bratuša. Enajstletna Gaja živi skupaj z oče- tom Petrom in štirinajstletno sestro Teo, potem ko se njena mama Nina pridruži organizaciji Zdravniki brez meja v Liberiji. Ker so v družini tako rekoč čez noč ostali samo trije člani, se skušajo znova postaviti na noge in ujeti ritem vsakdanjega življenja. Gaja vadi saksofon in se zelo dobro razume s svojo učiteljico saksofona Emo, prosti čas pa rad preživlja s svojim najboljšim prijateljem Ma- ticem, ki je sicer računalniški genij, a je hkrati tudi večna žrtev svojih močnejših sošolcev. Gaje seveda nič ne ustavi, da mu ne bi stala ob strani na vsakem koraku. Skupaj med drugim izpilita tudi načrt, kako rešiti sestro Teo in njeno prijatelji- co Dašo, ki sta zaradi svojih naiv- nih najstniških glav zabredli v svet spletnih nevarnosti. Celovečerni dokumentarno-igrani film Cankar odpira vprašanje, kako se je v dobrih stotih letih izobli- koval mit o največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Cankar je večino del ustvaril v dunajskem de- Že tretje leto zapored je Slovensko kulturno društvo Istra organiziralo Dneve slovenskega filma v Pulju 2019 v sodelovanju s Slo- venskim filmskim centrom iz Ljubljane in Kinom Valli iz Pulja. Dnevi slovenskega filma so potekali med 16. in 19. majem. Vsak večer je bil predvajan en slovenski film, tri sodobni in en starejši, in sicer Gajin svet, Cankar, Na svoji zemlji in film Rudar. d DOGODKI V DRUŠTVU nevi slovenskega filma v Pulju Klepet članov društva pred projekcijo Gajin svet Maja Tatković Diklić lavskem predmestju Ottakring, kjer je pri družini Löffler najel majhen kabinet. Film se vrača k izvirnim ro- kopisom, pismom in razglednicam, risbam, redkim materialnim sle- dem, ki so ostale za Cankarjem, ter se ustavi ob pomembnih postajah 5 nevi slovenskega filma v Pulju DSF gosti Rudar Na svoji zemlji Cankar DOGODKI V DRUŠTVU na njegovi življenjski poti. V igranih prizorih pa je v fragmentih prika- zano pisateljevo zasebno življenje, kakršno je mogoče razbrati iz nje- govih del. Po končani projekciji filma Cankar je njegov režiser Amir Muratović obiskovalcem predstavil ključne elemente tega filma. Kot producent se je predstavil tudi gospod Rado Likon, ki je obiskovalce seznanil s svojim delom pri filmu Cankar, ka- kor tudi pri filmu Na svoji zemlji, pri katerem je govoril o digitalizaciji in restavriranju omenjenega filma. Tako kot vsako leto, je bil predvajan tudi starejši slovenski film. Tokrat je to bila Štigličeva epopeja o naro- dnoosvobodilnem boju, posneta po noveli in scenariju Cirila Kosmača. Igralci so bili naturščiki in slovenski gledališki igralci v svojih prvih film- skih vlogah. Prvi slovenski zvoč- ni celovečerni igrani film Na svoji zemlji se je leta 1949 kot prvi slo- venski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem progra- mu filmskega festivala v Cannesu. Igrani film Rudar Hanne Slak je nas- tal po življenjski zgodbi zasavske- ga rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče. Rudar v zapuščenem rudniku odkrije po- smrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zo- perstavi zunanjemu svetu. Rudarja Alijo pošljejo odkopat rov, ki je bil zazidan od konca druge svetovne vojne. Njegova naloga je čim prej napisati poročilo, da v zapuščenem rudniku ni ničesar. Toda Alija kmalu odkrije, da rov ni prazen. Kljub vsem nevarnostim nadaljuje s kopanjem, dokler se ne prikoplje do neljube resnice: v rovu je skrito množično grobišče. Najdba najprej odjekne v javnosti, nato pa je nemudoma uti- šana. Alija vztraja, da je treba žrtve identificirati in pokopati. Oblastem pa tako predstavlja nevšečnost, ka- tere se je treba znebiti. 6 Po petletni pavzi se je naš zbor Encijan ponovno udele- žil Tabora, ki se je že 50-tič odvijal v Šentvidu pri Stični in sicer 15 in 16 junija. Pred tem smo na tej manifestaciji sodelovali 6-krat. e DOGODKI V DRUŠTVU ncijan se je udeležil jubilejnega 50. tabora Klaudija Velimirović Kakšna je to pravzaprav manifesta- cija? Znano je dejstvo, da ima zborovsko petje v Sloveniji zelo dolgo tradi- cijo in da skoraj vsaka vas ima zbor ali celo dva, posebno če v njej ima- jo tudi gasilski dom. Na spletni stra- ni www.dnevnik.si/1042781950 se najde podatek da je v Sloveniji 3.000 pevskih zborov. No, pred 50--timi leti je nekoliko entuziastov prišlo na idejo, da se v Šentvidu pri Stični na enodnevnem srečanju čim večjega števila zborov organizira skupno petje istih pesmi in manifestacijo poimenovali Ta- bor. To ime je v 19. stoletju pomeni- lo kulturno-politično ljudsko zboro- vanje na prostem Ideja je pobudila takojšnje zanimanje večjega števila zborov in je število sodelujočih iz leta v leto naraščalo da bi letos na jubilejnem 50. taboru sodelovalo čez 120 zborov, med njim ženski, moški in mešani pevski zbori. In naj poudarimo, da to ni manifesta- cija za publiko (saj je Šentvid vas s pičlih 1000 prebivalcev) temveč za pevce same, ki jim je do skupne- ga petja. Manifestacije se odvija na šolskem igrišču osnovne šole. Na prvi naši udeležbi na Taboru je nas pevce Encijana enostavno oča- ralo doživetje ko iz več tisoč grl za- doni ena in ista pesem. Letos so se vaščani posebno potru- dili okrasiti prav vsak kotiček z ve- liko domišljije. Domačije ob glavni Od neznosne pripeke smo se skrili pod sonč- nike - glavno, da se tabla vidi. 7 ncijan se je udeležil jubilejnega 50. tabora DOGODKI V DRUŠTVU cesti so verjetno med seboj tek- movale, katera bo v svojem prosto- ru postavila lepši cvetni aranžma, napr. »vsajen« v leseno kolo kme- tijskega voza, v štor zanimive obli- ke, v leseno posodo, ki ji ob strani stojita leseni polkni. Ideje, ki so prav vse vredne posnemanja! Prireditev se vedno začne ob 13.00 z mimohodom sodelujočih pevskih zborov z napisom imena in kra- jev odkoder prihajajo. Mimohod se konča na igrišču, kjer se pevci postavijo na stopnišče, ki obkroža prostor. Vse to v s prenosom v živo spremlja TV Slovenija 1. Skoraj neverjetno se sliši podatek, da sta dva zbora in sicer iz domače vasi, nastopila prav vsako leto torej že 50-tič in sta zato dobila poseb- no plaketo. In veliko zborov je, ki se Tabora udeležuje, 20, 30 in več let. V nekaterih zborih so pevci tudi v zelo poznih letih in s tem doka- zujejo priljubljenost zborovskega petja ter privrženost Taboru, kar je v neznosni vročini podvig tudi za mlajše pevce. V dopoldanskih urah se odvija prva in edina skupna vaja. Pred žgočim sončnimi žarki se pevci skušajo ub- raniti z dežniki, ki imajo vlogo sonč- nikov. Vajo in nastop že več let vodi Igor Švara, sicer dirigent ljubljanske opere, ki ga pevci obožujejo, saj te- žave na vaji rešuje z veliko humorja. Letos so mu občinske oblasti Ivanč- ne Gorice v zahvalo za njegovo pre- dano in požrtvovalno delo dodelile naslov častnega člana. Letos, ko Tabor slavi častitljivo obletnico, je navzoče nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki je bil tudi pokrovitelj manifestaci- je. Poudaril je, da z odobravanjem spremlja to edinstveno tradicijo, ki prispeva k proslavljanju zborske- ga petja, ter k ohranitvi slovenske ljudske pesmi in s tem slovenskega jezika. Tu je treba pripomniti, da se ma- nifestacije redno udeležujejo tudi zbori, ki delujejo pri slovenskih društvih v zamejstvu oziroma tuji- ni. Le ti se še posebej predstavijo na koncertu, ki se odvija na predve- čer Tabora. Tako je tudi Encijan, (iz Hrvaške še slovenski zbori iz Splita, iz Za- greba in Reke), sodeloval v progra- mu, v katerem je nastopilo skupaj 13 zborov, in zapel ob spremljavi našega glasbenega ansambla tri pesmi: Slovenija odkod lepote tvo- je (skladana pesem), Nocoj, pa oh nocoj (ljudska, zapeta poskočno v aranžmaju naše zborovodkinje Ine Cerovečki) in skladbo nedavno pre- minulega hrvaškega avtorja Đela Jusića La musica di notte. Glasbe- niki Ema Ulemek klavir, Alen Belul- lo kitara, Tomo Divić bas kitara in Srečko Savretić violina, so v lastnih aranžmajih in z izvrstnim muzicira- njem veliko prispevali k zanimivi izvedbi pesmi. Zdi se, da je naš zbor tudi tokrat naredil dober vtis, saj so se slišali komentarji, da smo mi dru- gačni, torej izdvajamo se med osta- limi z bolj živahnim programom in to nam je prepoznavnost, saj nas publika rada posluša. Letos je omenjeni večerni koncert trajal skoraj tri polne ure in vendar je pri vsej vročini v dvorani, publika strpno in pazljivo poslušala celo- ten program in venomer zaploskala tistim izvajalcem, ki so ji s pesmijo segli v dušo. Lepo je biti del takšnega praznika zborskega petja, vendar naša bo- doča udeležba je vprašljiva, saj se najvažnejši del manifestacija odvi- ja na odprtem po največji pripeki. Sprašujemo se, ali se ne bi iz dr- žavne blagajne dalo financirati nekakšno konstrukcijo ki bi vsaj s platnom zaščitila nastopajoče, saj najmanj 5 ur prebijejo na žgočem soncu. Veličastno prizorišče, 120 zborov, 2000 pevcev 8 Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem je v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico iz Ljubljane pripravilo potujočo razstavo, prvič prikazano v Splitu leta 2017, sedaj pa na otoku Veliki Brion, In zakaj tu? Predvsem zato, ker je prav tu zadnje Plečnikovo delo dokončano v njegovem življenju in sicer vrtni paviljon, ki ga je arhitekt zasnoval leta 1955 na prošnjo Zveze slovenskih borcev kot darilo predsedniku Titu. r azstava Plečnik na Brionih Klaudija Velimirović Odprtje razstave je bilo 31. maja in v okviru slovesnosti je na pova- bilo Veleposlaništva, sodelovalo tudi naše društvo deloma v orga- nizaciji in z nastopom zbora Enci- jan. Svečanosti so bili navzoči, iz Veleposlaništva dr. Smiljana Knez veleposlanica in mag. Matjaž Mar- ko minister svetovalec, zatem na- mestnica župana Istrske županije Giusepina Rajko. Razstava zajema prej nevidene fotografije Plečnika nastale pri prvem obisku Brionov leta 1955, ko je arhitekt želel vi- deti lokacijo, kjer naj bi vrtna lopa bila postavljena in leta 1956, ko si je Plečnik prišel ogledat dokončano delo. Na razstavi se »vrti« tudi film- ski posnetek spominov, ki jih pred kamero govori zgodovinar Lojze Gostiša kot spremljevalec arhitekta od samega začetka, ko je 83 - letni Plečnik z veseljem sprejel nalogo. Znano je da, je Plečnik izdelal prvi projekt, ki pa žal zaradi visokih zah- tev ni mogel biti udejanjen. Zasno- val je nov načrt, ki so ga v celoti izvedli slovenski umetniki in drugi strokovni delavci. Gradnjo je vo- dil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. DOGODKI V DRUŠTVU Plečnik na Brionih Vrtni paviljon, v ospredju naša predsednica Danica Avbelj v narodni noši 9 azstava Plečnik na Brionih Isti dan je v hotelu Istra bil organi- ziran simpozij o Plečnikovem delu. Govorilo je več poznavalcev arhi- tektovih stvaritev. Zanimivost, ki smo jo slišali je, da je Plečnik izde- lal še nekoliko projektov za objekte načrtovane od nekaterih hrvaških investitorjev, vendar je vrtni pa- viljon na Brionih edini uresničen. »Gradnja brionskega paviljona sodi med zadnja Plečnikova dela, čeprav v določenem pogledu pooseblja njegove celotne umetniške ideale. Graditi s kamnom v mediteranskem okolju je bila njegova želja že od študija.« (citat iz članka Plečnik na Brionih dr. Damjana Prelovška, ob- javljenega s strani Plečnikove hiše) Z zavzemanjem Veleposlaništva in Uprave otočja Brioni pri držav- nih organih, je bil na ta dan udele- žencem odprtja razstave odobren ogled paviljona. Namreč le ta se na- haja v neposredni bližini znamenite Bele vile, (v prejšnji državi reziden- ca predsednika Tita), in je le ta po osamosvojitvi postal del protoko- larnih objektov hrvaške države, ter obiski temu, s stražarji čuvanemu območju na Velikem Brionu, javno- sti niso dovoljeni. Blizu 200 obiskovalcev, med kateri- mi je bilo strokovno osebje več in- štitucij iz Slovenije in kakšnih 150 članov slovenskih društev na Hrva- škem, se je odpeljalo z izletniškim vlakcem do paviljona, zanimivega v več pogledih, saj je to paviljon v pa- viljonu. Tu so zunanji gladki kamniti stebri, ki podpirajo kamnito streho okrašeno s kipi različnih ptic in z drugim kiparskim okrasjem. Not- ranji del paviljona tvorijo votli le- seni stebri iz slovenske hrastovine, umetniško izrezbarjeni, vsaki z raz- ličnim vzorcem okraskov ter stropni mozaik. Vsekakor impresivno delo, ki ga je arhitekt, kot je sam izjavil, projektiral z vso predanostjo. Vse nas Slovence, ki smo doga- janjem na Brionih bili prisotni, je ogled čudovite Plečnikove stva- ritve, bilo enkratno doživetje. Kot nameček pa smo imeli na simpoziju priložnost spoznati veličino našega največjega arhitekta, Jožeta Plečni- ka (1872 – 1957) ki je dal pomem- ben in upečatljiv prispevek v arhi- tekturi, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v evropskem prostoru. Dvema mestoma je tako dal značilen pe- čat, Pragi in Ljubljani, za katero se včasih uporablja celo izraz »Plečni- kova Ljubljana«. DOGODKI V DRUŠTVU Zbor Encijan poje na odprtju razstave Plečnik na Brionih Detajl s strešnega okrasnega kipa - ptica Paviljon z vidnim enim od notranjih lesenih stebrov 10 Nakon uvodnih pjesama "Dragi kamen", "Grazie Pola" i "pozitiva" u interpretaciji Bruna Krajcara, nastupio je Makedonski kulturni forum, odnosno duet Edna Jurcan i Milena Ramović Stojkoska s dvije popularne makedonske pjesme a cappella: "Eleno, kerko Eleno" i "Jovano, Jovanke" f estival multikulturalnosti u Titovom parku Vir: Glas Istre, avtor: Vanesa Begić Brojna je publika prisustvovala na otvorenju 6. Festivala multikultu- ralnosti, manifestacije koja se već tradicionalno održava u povodu Dana Europe. SUŽIVOT I TOLERANCIJA To je najljepši primjer multikultural- nosti i suživota te stoga hvala od srca svim manjinama, a nema ljepšeg načina za predstavljanje njihovog rada od nastupa i upoznavanja nji- hovih nošnja, folklora i posebnosti, kazao je pulski gradonačelnik Boris Miletić, a istarski župan Valter Flego otvarajući festival izrazio je svoje zadovoljstvo što je festival postao sve veći i značajniji i što je iz Doma hrvatskih branitelja prešao u Titov park, gdje je postao dvodnevni. DOGODKI V DRUŠTVU Puljski župan Boris Miletić in predstavniki manjšinskih društev Voditeljica kreativne delavnice Štefanija Sliško za stojnico SKD Istra 11 estival multikulturalnosti u Titovom parku Mi se oduvijek možemo ponositi što se tiče tolerancije, otvorenosti i su- života, a možemo reći da ćemo vri- jednost tih manjina ne samo obrani- ti, već i unaprijediti, kazao je Flego, a potom su pročelnik za talijansku nacionalnu zajednicu i druge etnič- ke skupine Valerio Drandić i dožu- panica Giuseppina Rajko zajedno sa svim predstavnicima manjina nazdravili ovogodišnjem izdanju. I zbilja, u Titovom je parku bilo ve- selo, šareno, uz raznolike melodije, koreografije i druga obilježja, ali i iće i piće. Nakon uvodnih pjesama "Dragi kamen", "Grazie Pola" i "po- zitiva" u interpretaciji Bruna Krajca- ra, nastupio je Makedonski kulturni forum, odnosno duet Edna Jurcan i Milena Ramović Stojkoska s dvije popularne makedonske pjesme a cappella: "Eleno, kerko Eleno" i "Jo- vano, Jovanke". Uslijedilo je predstavljanje Zaje- dnice Albanaca Istarske županije uz dvije folklorne točke, te potom je nastupio Klub Srba Istarske župa- nije starogradskom pjesmom "Što se bore misli moje" i dijelom spleta narodnih igara iz Šumadije. Udruga Roma Istre predstavila se svojim članovima folklorne skupine Terne Romane luluđa - Mladi Rom- ski cvjetovi koji su nastupali tradi- cionalnim romskim plesom pod na- zivom "Čoček". Potom je nastupilo Slovensko kulturno društvo "Istra", odnosno zbor Encijan s nekoliko skladbi. Naravno, nisu nedostajale niti izlož- be, kao što se predstavila Zajednica Srba u Istri Pula, a svi su predstavili i svoju tradicionalnu hranu i druge posebnosti. Drugoga dana, u petak, 3. svibnja od 17 sati u Titovom parku nastupio je KUD Bosna Istarske županije, Društvo perojskih Crnogoraca Peroj 1657, Nacionalna zajednica Bošnja- ka Istre, Mađarsko kulturno društvo Moricz Zsigmond, Demokratska zajednica Mađara Hrvatske - Udru- ga za Istru, Makedonsko kulturno društvo Istarske županije Sv. Kiril i Metodij Pula, te Srpsko kulturno društvo Istre "Nikola Tesla". DOGODKI V DRUŠTVU Nastop zbora Encijan 12 Anton Janša je znan kot začetnik modernega čebelarstva in najboljši poznavalec čebel svojega časa. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Rodil se je 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem, umrl pa je 13. septembra 1773 na Dunaju. a nton janša Maja Tatković Diklić Bil je zelo nadarjen za slikarstvo, prav tako kot njegova dva brata (doma so si na skednju uredili ate- lje), zato so se vsi trije, kljub temu da niso znali brati in pisati, odpra- vili na Dunaj, da bi se v bakrorezni šoli izučili risarske obrti. Brat Lovro je študij tudi končal in postal profe- sor na slikarski akademiji, Anton pa se je kljub svojemu talentu za sli- kanje odločil za čebelarjenje. Leta 1769 se je začel intenzivno ukvar- jati s čebelarstvom, saj so ga čebele z vsem, kar je bilo z njimi povezano, zanimale že od majhnih nog. Doma so namreč imeli več kot sto panjev, pred katerimi so se zbirali sosedje in se pogovarjali o čebelarjenju in kmetovanju. Leto kasneje je Janša opravil izpite in postal najprej če- belar pri Nižjeavstrijski kmetijski družbi, kasneje pa učitelj čebelar- stva na čebelarski šoli v Augartni na Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija. Čebelaril je na cesaričinem vrtu Augarten in potoval po ostalih avstrijskih deželah, kjer je predsta- vljal svoje odkritje povezano s pre- važanjem čebel na ajdovo pašo. Zaslovel s svojimi predavanji, s kate- rimi je pokazal svoje zelo natančno poznavanje čebel. V nemškem jezi- ku je napisal dve pomembni knjigi: Razpravo o rojenju čebel (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu. Slednja je izšla šele po njegovi smrti, leta 1775. Knjigo je kasneje prevedel in dopolnil Peter Pavel Glavar. Janša je v Popolnem nauku o čebelarstvu zapisal: »Čebele (od drugih bečele DOGODKI V DRUŠTVU Anton Janša Anton Janša na panjski končnici 13 nton janša zavoljo bečanja ali njihovega šume- nja in glasu tako imenovane) so vr- sta muh, ustvarjene od Boga zato, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvar- mi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov pot- rebna stvar kakor čebela.« Ti deli sta še vedno zelo poučni, saj nauke čebelarji še dandanes upoštevajo. Cesarica Marija Terezija je po nje- govi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Kot čebelar je znan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok. Ker je bil tudi izjemen slikar je panjske končnice, stranice nek- danjih čebeljih panjev ali kranjišč, tudi poslikaval s kranjskimi motivi. Na končnicah prevladujejo pred- vsem poslikave, slikane z oljnimi barvami, ki prikazujejo človeške slabosti ter posvetni motivi in sli- ke, ki smešijo določene poklice. V začetku 20. stoletja je s spremem- bo načina čebelarjenja poslikava- nje večinoma izginilo, vendar pa se je mnogo končnic ohranilo in so trenutno na ogled v različnih mu- zejih in zasebnih zbirkah. Slikanje na sprednje stranice panjev je po- sebno značilno za slovenski alpski prostor. Janša je ovrgel zmotno prepričanje, da so troti vodonosci ter sklepal, da matico oplodijo v zraku in da je čebele koristno voziti na pašo. Iznašel je tudi matičnjak in populariziral Scopolijeva odkritja o čebelah. Slovenski čebelarji so njegov če- belnjak ohranili, leta 1884 pa je čebelarsko in sadjerejsko društvo na njegovo rojstno hišo postavilo spominsko ploščo. Po njem nosi ime čebelarski muzej v Radovljici in čebelarska plemenilna postaja na koncu doline Završnice. Janšev rojstni dan je bil izbran za svetovni dan čebel. DOGODKI V DRUŠTVU Janšev čebelnjak v Breznici Kranjske čebele 14 IZ DRUGIH DRUŠTEV Ob 18. 30 se je začelo odprtje razsta- ve naših amaterskih slikark Neže Uč- kar, Duše Koraca in Mirjane Kozlović ter prelepih vitražev Jasne Majdak, temu pa je sledil tradicionalni maj- ski koncert ob 8. obletnici društva, 7. obletnici ŽPZ in ob Dnevih mestne občine Umag-Umago. V dvorani se je zbralo preko 150 ljudi, med katerimi so bili tudi po- V soboto, 11. 5. 2019, smo imeli kar nekaj dogodkov. Ob 18. uri smo se zbrali v učilnici POU, kjer smo ime- li volilno skupščino, saj je sedanjemu vodstvu potekel štiriletni mandat. Ponovno je bila izvoljena dosedajšnja predsednica Danica Boj- ković, podpredsednica je postala Neža Učkar, upravni odbor pa je dobil naslednjo sestavo: Vesna Car, Vesna Šereš, Monika Vračar, Ana Tilger in Zora Grbac. V nad- zornem odboru ostajajo Eva Vrtovec, Jasna Majdak in Bojan Rot. roslava 8. obletnice SKD Ajda Umag Danica Bojković p džupan mesta Umag Ivan Belušić, predstojnik oddelka za družbene de- javnosti Slaviša Šmalc, ravnateljica POU Tatjana Vujić, naši prijatelji iz Pulja, Poreča in Buzeta ter naši člani in seveda izvajalci. Program je sestavila in povezovala predsednica Danica Bojković, ki je spregovorila o Ajdi in zboru. Pouda- rila je, da je Ajda najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, a smo kljub temu našli svoje mesto, ne samo lo- kalno, ampak tudi širše, saj nas poz- najo že v Istri in drugod po Hrvaški, v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Ob predsedničinem govoru se je vrtela projekcija na platnu s slikami našega zbora in folklorne skupine. Ajdovke so zapele Ajdov cvet, Luna sije, Ple- ničke je prala, Dekle na vrtu in nato povabile na oder še Slovenčice iz Odprtje razstave 15 IZ DRUGIH DRUŠTEV ŽPZ Slovenčice in ŽPZ Ajda Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika Tuzle, s katerimi so skupaj zapele še pesem Tam sem jaz doma. Slovenska skupnost Tuzla deluje že 25 let, medtem ko bo zbor letos novembra obeležil 10. obletnico. Slovenčice so si nadele ime po vrsti pelargonije v Bosni, med članicami pa so tudi someščanke iz Tuzle, ki niso slovenskega rodu, kljub temu pa rade pojejo v slovenščini. Zbor s 26. pevkami poje narodne in umetne slovenske pesmi in bosanske sevda- linke. Nastopile so v Bosni, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Od leta 2015 se redno udeležujejo Tabora sloven- skih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Slovenčice so zapele slovenske pe- smi Slovenka sem, V dolini tihi, Bratci veseli vsi, Trzinka in bosansko Sinoć ja i moja kona. Zborovodja je prof. Samra Ibrahimović, na klavirju jih je spremljala prof. Nina Božić in na vi- olini prof. Jovan Rašković. Sledil je nastop učencev dopolnilne- ga pouka slovenščine. Dorijan Bre- čević je na harmoniki zaigral Golico in zaključil s polko, Tamara Grmača je recitirala pesem Ajda Vide Tau- fer, Viktor Sabadin pa pesem Erika Prunča, prav tako imenovano Ajda. Majda Udovičić nas je ponesla na morje skozi pesem Jutro na morju Iga Grudna, Elvis Horozović pa je prebral Pesem o Ajdi Josipa Murna. Na kon- 16 cu je Dragana Sapanjoš zapela še a capella ljudsko pesem Po Koroškem, po Kranjskem. Povezovalka programa je na oder po- vabila tudi MePZ Lipa iz Šempasa. Začetki zbora segajo v 1980, delova- nje pa je neprekinjeno od leta 2000. Pevke in pevce združujeta ljubezen do glasbe in veselje do petja. Nji- hov repertoar vključuje slovenske ljudske in umetne pesmi, ki jih po- jejo doma in pri Slovencih po svetu. Lansko leto so bili na turneji po Švici in Franciji, najbolj ponosni pa so na svoj nastop v znameniti strasburški stolnici Notre Dame. Pod vodstvom zborovodje Katje Bajec Mihelj so na našem dogodku zapeli Spomladansko, Na planine, Prišel ljubi in Slovenska dežela. Ista zborovodja vodi tudi MoPZ Vi- nograd iz Vrtovin, ki deluje 12 let, čeprav sam začetek sega v leto 1902, ko je bilo ustanovljeno bralno in pevsko društvo Vinograd. Negujejo tradicijo slovenskega zborovskega petja, pojejo slovenske ljudske, na- rodne in sodobne pesmi s tematsko vsebino. Od ustanovitve je zbor tudi soorganizator Primorska poje v Vr- tovinu. Leta 2017 so praznovali 10. obletnico delovanja zbora, izvedli jubilejni koncert, izdali zgoščenko in dobili občinsko priznanje. Pri nas so zapeli Tam, kjer pisana so polja, Ta družba naj živi in Slovenec sem. Kakor so se menjavali zbori, tako so se menjavale tudi slike na projekciji, nato pa smo se zapet vrnili na začetno sliko majskega koncerta z Ajdov- kami – pevkami in plesalkami. Slišali smo, da plesalke pri nas plešejo šele tri leta, a vendar so to vse izkušene plesalke pod strokovnim vodstvom Evelin Semeši. Hitro so se naučile korakov slovenskih ljudskih plesov in začele nastopati na vseh naših stalnih prireditvah, v Zagrebu, na Reki in na srečanju folklornih skupin v Bjelovaru. Čeprav niso več rosno mlade, so še vedno hitre, poskočne in delijo veliko ljubezen do plesa. Za konec koncerta so naše pevke in plesalke pripravile skupno točko: zapele in zaplesale so na Slovenijo in prejele velik aplavz. Druženje se je nadaljevalo v preddverju ob omamnih jedeh Olea cateringa in dobri kapljici. IZ DRUGIH DRUŠTEV Skupen nastop ŽPZ in Folklorne skupine Ajda 17 n a koncertu Domovina je ljubezen IZ DRUGIH DRUŠTEV Vesna Šereš Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprila smo se člani SKD Ajda Umag udeležili proslave na Nanosu, popol- dne pa nadaljevali pot do Šempasa, kjer so nas prijazni gostitelji, člani KPD Lipa Šempas popeljali po svoji lepi vasi in nam razkazali znameni- tosti. Ogledali smo si cerkev svetega Silvestra in obiskali muzej posvečen Mihajlu, hrabremu narodnemu hero- ju iz Azarbejdžana, ki je konec leta 1944. padel v bližnjih Vitovljah, kot pripadnik Gradnikove brigade. Us- tavili smo se tudi na odlični turistič- ni kmetiji Pri Rjavčevih, kjer se vsa družina ukvarja z vinogradništvom, poljedeljstvom, živinorejo, čebelar- stvom in svoje pridelke in domače dobrote ponudi svojim gostom. Tudi mi smo se prepričali, da delajo odlič- ne salame in pokušali dobro vino v njihovi vinski kleti. Zvečer je bil v Kulturnem domu Šempas tradicionalni, že 13. koncert Domovina je ljubezen. V zelo lepem programu so poleg našega ŽPZ Ajda, ki je bil predstavnik iz Hrvaške na- stopili in nas nasmejali člani Dram- ske skupine Štandrež iz Italije, MePZ Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji V soboto, 27. aprila je Ženski pevski zbor Ajda nastopil na 13. srečanju zamejskih kulturnih društev v Šempasu pri Novi Gorici na koncertu Domovina je ljubezen. Senik iz Madžarske in domačini MePz Lipa Šempas in harmonikar. Vse pri- sotne je nagovorila tudi mag. Elena Zavadlav Ušaj, podžupanja Mestne občine Nova Gorica. Po prireditvi je sledilo prijetno druženje ob dobri večerji, ki so nam jo postregli pri- jazni domačini. Prenočili smo v lepo urejenem dija- škem domu v Ajdovščini in si nasled- nji dan ogledali še Ajdovščino in Vi- pavski križ, kolikor nam je dopuščalo muhasto aprilsko vreme. V petsto let stari vinski kleti v Vipavskem križu smo imeli uro zgodovine, v kate- ri nam je naš vodnik Patrik govoril o burni in zanimivi zgodovini teh krajev. Po njegovem nasvetu smo si ŽPZ Ajda MePZ Avgust Pavel potem na poti proti domu ogledali v Vipavi Lanthierjevo graščino ob izviru reke Vipave in znameniti ka- mniti most. Poseben je po tem, ker je v celoti zgrajen iz velikih klesanih kamnov in je raven, za razliko od obi- čajnih kamnitih mostov, ki so grajevi v loku. Po njem se je sprehajal tudi legendarni Casanova. Posijalo je sonce in domov smo se vračali mimo lepe, od dežja umite zelene pokrajine, polni novih vtisov in bogatejši za številna nova poznan- stva. 18 IZ DRUGIH DRUŠTEV Pevsko popotovanje se je začelo 22. februarja s koncertom na Gradu Do- brovo in v cerkvi sv. Florjana v Zavar- hu v Terski dolini na italijanski strani, končalo pa s sklepnim dejanjem v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Trenti, ko je na zaključni prireditvi, 28. aprila zaz- venela neuradna primorska himna Vstala Primorska. Osrednja prireditev letošnje jubilej- ne revije je bil slavnostni koncert v portoroškem Avditoriju, 3. marca, s podelitvijo plaket tistim, ki na reviji sodelujejo od samega začetka. Častni pokrovitelj in glavni govornik na prireditvi je bil predsednik repu- blike Borut Pahor. Med nastopajoči- mi zbori je bil tudi naš Ženski pevski zbor Ajda, ki je zapel štiri slovenske narodne, Fantje po polj gredo, Dek- le na vrtu zelenem sedi, Pleničke je prala in Tam sem jaz doma. Že drugo leto zapored pa je Primor- ska pela tudi na Hrvaškem, pri nas v Umagu. Prireditev je bila v nedeljo, 14. aprila v gledališki dvorani. Nav- zoče sta v imenu soorganizatorjev pozdravila predsednica Ajde Danica Bojković in umaški podžupan Ivan Belušić. Prireditve sta se udeležila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik in glavna taj- nica Zveze pevskih zborov Primorske dr. Monika Kontelj, ki sta tudi nago- vorila vse zbrane v dvorani. Uživali smo v raznovrstnem progra- mu, odličnem petju sedmih različnih zborovskih sestavov. Zapeli so Hrušiški fanti iz Hrušice, Komorni pevski zbor Zveze Sloven- cev iz Monoštra, Moški pevski zbor Vasilij Mirk iz Proseka – Kontovela, Ženski pevski zbor Iskra iz Bovca, Ok- tet Quercus iz Goriških Brd, Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha sv. Mihaela in Mešani pevski zbor „F. B. Sedej“ iz Števerjana. Program je povezovala Barbara Kampos. Sledilo je prijetno druženje s pogostitvijo. Pesem nas bogati, povezuje, tke ćez- mejne vezi in ohranja našo narodno zavest močno, zato se že veselimo ponovnih srečanj na Primorska poje naslednje leto. Revija pevskih zborov Primorska poje je letos praznovala svojo 50. obletnico. Kar 213 pevskih zborov je v več kot dveh mesecih prepevalo v 34 krajih po Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem. rimorska poje 2019 tudi v Umagu Vesna Šereš p Barbara Kampos in Hrušiški fanti Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža MePZ F. B. Sedej Števerjan 19 IZ DRUGIH DRUŠTEV DOPUNSKA NASTAVA IZ SLOVENSKOG JEZIKA Gradonačelnik Buzeta Siniša Žu- lić primio je proteklog tjedna de- legaciju slovenskog ministarstva obrazovanja kojoj je u fokusu za- nimanja bila dopunska nastava iz slovenskog jezika i kulture. Dopun- ska nastava za djecu i odrasle već se desetak godina, naime, održava u Buzetu u okrilju Slovenskog kul- turnog društva "Lipa" Buzet i uz podršku slovenskog ministarstva obrazovanja, a u sjedištu Gradskog društva Crvenog križa provodi je Eva Ciglar. Roman Gruden, sekretar Minis- tarstva za obrazovanje, znanost i sport Republike Slovenije, izrazio je zadovoljstvo potporom koju Grad Buzet pruža učenju sloven- skog jezika, od prostornih do svih Delegacija slovenskega Mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport je obiska- la Buzet. Tako kot v Pulju, tudi v Buzetu že leta poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika. Sledi del članka, ki je 3. junija 2019 objavljen v Glasu Istre. elegacija slovenskega ministrstva v Buzetu Vir: Glas Istre, avtorja: Anđelo Dagostin, Gordana Čalić Šverko d drugih uvjeta koji omogućavaju kvalitetno odvijanje programa. Na- glasio je da se izvan Slovenije tre- nutno održava 95 takvih programa kojima je obuhvaćeno više od dvije tisuće polaznika. - Buzet kao pogranično područje tradicionalno je naslonjeno na sus- jednu Sloveniju, bilo poslovnim, obiteljskim ili prijateljskim vezama. Bilo kakvo učenje, a pogotovo jezi- ka definitivno je jedno bogatstvo koje povećava kvalitetu života u određenoj sredini, poručio je Žulić. U sastavu delegacije bili su još i Eva Jurman iz sektora za razvoj obrazo- vanja zavoda za školstvo Republike Slovenije, dr. Barbara Riman, vodi- teljica riječke podružnice Instituta za narodnostna pitanja, i predsje- dnica saveza slovenskih društa- va Republike Hrvatske, Eva Ciglar, profesorica slovenskog jezika koja vodi tečaj u Buzetu te Boris Grželj, predsjednik Slovenskog kulturnog društva "Lipa". Dopunsku nastavu iz slovenskog jezika i kulture po- hađa 14 polaznika. Pored toga, bu- zetska osnovna škola, jedna je od prvih škola u Hrvatskoj koja je upra- vo zahvaljujući inicijativi "Lipe" po- nudila slovenski jezik i kao izborni predmet. Slovenski jezik i kultura izborni je predmet po modelu C, održava se dva sata tjedno, a polazi ga trinaest osnovaca. Slovenska delegacija kod gradonačelnika Žulića 20 GOVORIMO SLOVENSKO V soboto smo ob sedmi uri zjutraj zapustili Pulj, potem smo se ustavili v Umagu in Kozini. Po prihodu v Ra- dovljico smo se napotili v Čebelarski muzej. Za eno uro smo imeli na razpolago ogled čebelarske zbirke z vodstvom strokovnjakinje. Tu smo videli vse zanimive stvari o izdelavi medu in ohranjanju čebel. zlet na Gorenjsko Po razgledu muzeja smo imeli okoli 12,30 kosilo v Gostišču Kunstelj v Radovljici. Prijeten dan in ambient, dobra hrana in pivo in na koncu kava, pa še prijetna družba in ena ura je hitro minila. Po kosilu smo imeli ogled prire- ditve Okusi piva v bližini stare- ga mestnega jedra. Na njej so se predstavili slovenski ponudniki craft piva. Na voljo je bilo več kot 50 vrst piva, glasba in ponudba okusov Radovljice. Okoli 15. ure smo prišli do Prešer- nove rojstne hiše na Vrbi.Tam smo imeli zelo dobro vodenje z dobro komunikacijo s simpatično vodičko, ki pozna vse o življenju Franceta Prešerna.To je kmečka hiša, v kateri se je rodil pesnik in odvetnik. Po obisku rojstne hiše smo šli v Kranj v hišo, kjer je pesnik živel od leta 1846 do 1849, do svoje smrti. Leta 1846 je naposled postal sa- mostojen odvetnik v Kranju. Tu je dočakal izdajo svoje pesniške zbir- ke Poezije (1847), ki jo je priprav- ljal od leta 1844. Iz zbirke je zaradi cenzure črtal Zdravljico, v kateri se zavzema za samostojnost Sloven- cev in enakopravnost vseh narodov. Objavil jo je lahko šele po marčni revoluciji leta 1848 v Bleiweisovih Novicah. Milan Miljković i Učenci dps-ja z učiteljico poslušajo o Prešernu V čebelarskem muzeju v Radovljici Umrl je 8. februarja 1849. Pokopan je v Kranju. Nekdanje mestno po- kopališče je od leta 1952 spreme- njeno v park Prešernov gaj, kjer je pokopana tudi Ernestina Jelovšek, njegova hči. Sedma kitica Zdravljice je bila leta 1991 razglašena za slovensko dr- Rojstna hiša Franceta Prešerna 21 GOVORIMO SLOVENSKO Priljubljena učiteljica Vida Srdoč Rokopisi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna Prešernov spominski muzej v Kranju žavno himno. Dan Prešernove smrti je slovenski kulturni praznik. Naj- višje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti se imenuje Prešernova nagrada. Po obisku muzeja smo imeli kratek odmor in okoli 18.30 smo imeli po- vratek proti domu. Zelo zanimiv iz- let. Dobra organizacija, posebej se zahvaljujem naši učiteljici. 22 Pri pouku slovenščine smo se odločili speči nekaj slad- kega. Brez potice si veliko- nočnih praznikov v Sloveniji ne moremo predstavljati, pa tudi košara, ki jo tedaj nese- mo v cerkev na žegnanje, bi bila bolj prazna. rehova potica Zbrali smo se učenci vseh treh sku- pin. Štefanija je prinesla priprav- ljeno kvašeno testo, sestavine za nadev pa naša učiteljica. Vsi so so- delovali pri izdelavi potice, vsak je nekaj delal: valjal testo, mešal na- dev, oblikoval štruce ali dal potico v pekač in nato v pečico. Ko je bila potica pečena in je lepo zadišalo po učilnici, smo bili vsi ve- seli in navdušeni nad njenim oku- som, delom naših rok. Zraven smo pili še zdravilni čaj iz osmih vrst rastlin nabranih v Štefičinem vrtu. Veselim se takega ''praktičnega'' pouka slovenščine, ker mi pričara košček moje rodne Gorenjske. Vesna Jelinčić GOVORIMO SLOVENSKO o Priprava slovenske potice Učiteljica Vida Srdoč in učenke pripravljajo potico Velikonočni zajtrk pri DPS 23 DOGODKI V DRUŠTVU Udeleženci usposabljanja so na praktičnih primerih v obliki delavnice poskušali načrtovati različne poten- cialne projekte. Ko se načrtujejo projekti v zamejskih društvih, vedno je treba začeti od samega začetka, ozi- roma spomniti se katere so to vrednote, ki jih mi kot društvo podpiramo in spodbujamo pri našem delova- nju. Potem premislimo o tem kaj je naše poslanstvo; zakaj počnemo vse kar počnemo, za koga in kako to počnemo. Vedno se moramo spomniti naše baze, tistega prvot- nega zakaj smo tukaj in zakaj sploh obstajamo. Takrat lahko razmišljamo o prihodnosti. Kakšna je naša vizija? V Galeriji Slovenskega kulturnega društva Istra je 11. maja je bilo organizirano usposablja- nje za voditelje zamejskih organizacij. Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z našim društvom in ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu organiziralo to poučno in zabavno druženje. odporno okolje - krepitev vodenja zamejskih organizacij Maja Tatković Diklić p Kje bo naše društvo čez pet ali deset let. Pravijo, da je človek brez vizije, človek prez prihodnosti. Zatem se moramo vrniti v sedanjost. Kakšne so de- janske rezmere v katerih delujemo, saj lahko igramo le s kartami, ki smo jih dobili v roke. Pri tem veliko po- maga klasična SWOT analiza, ki je dobro znana vsem ekonomistom. V čem leži naša moč, kje pa so naše slabosti? Kje lahko vidimo različne možnosti za naše delovanje, kje pa so nevarnosti in česa naj se izogibamo. Realističen pri- stop pri izdelovanju projektov vedno pride prav. Takrat moramo razmisliti katere so to dejavnosti, ki jih bomo izvajali, da bomo lahkoi realizirali naše načrte. Kateri so strateški izzivi, ki bodo pred nami, in ki bodo prinesli spremembe. Šele na koncu lahko izdelamo konkretno strategijo kaj, kako in kdaj bomo naredili. Želimo si več takšnih dogodkov, ki so za nas pomembni v smislu mreženja, konstruktivne izmenjave izkušenj in dobrih praks ter za kovanje načrtov za sodelovanje v prihodnosti. Ne smemo pozabiti, da le ko komunicira- mo in sodelujemo, smo lahko dovolj močni, da doseže- mo svoje cilje. Ena skupinska v Galeriji SKD Velikonočni zajtrk pri DPS 24 Pomen takšnih letnih srečanj je predvsem druženje. Druženje med Slovenci in drugimi, ki so člani slo- venskih društev. Na takšnih dru- ženjih se rodijo nova prijateljstva in utrdijo stara. Zakaj pa ne? Tudi kakšna nova ljubezen … Poleg tega so takšna druženja priložnost za načrtovanje novih projektov in no- vih gostovanj. Za obuditev spomi- nov na pretekle izkušnje in pogo- vore o še boljšem sodelovanju. Saj veste – skupaj smo močnejši. Na koncu pa še zmagovalec: najbolj- ša enolončnica je bila tista, ki so jo skuhali poreški Slovenci. Zelena Učka je bila idealno prizorišče za redno letno srečanje slovenskih društev iz Istre. 25. maja so se na Učki zbrali člani društev iz Lovrana, Poreča, Labina, Umaga, Buzeta in Pulja. S sabo so prinesli vso opremo za kuhanje, da bi lahko tekmo- vali. Le kdo bo naredil najboljšo enolončnico? Bilo je malo tekmovanja in veliko druženja. edmo čezmejno srečanje slovenskih društev v Istri Maja Tatković Diklić s DOGODKI V DRUŠTVU Druženje je bilo najbolj pomembno Konkurenca je imela svoje skrivnosti Predsednica SKD Istra Danica Avbelj kuha bograč Brankin selfie z muzikanti 25 Leta 2005 smo v naši galeriji priredili razstavo spomin- kov, ki smo jih s seboj pri- nesli iz Slovenije. Razstava je bila več kot uspešna, saj so nas razsta- vljeni predmeti z zgodbami njihovih lastnikov ponesli v naše otroštvo in z nekaterimi spomini ganili do srca. obuda za razstavo SPOMINKI Po pogovoru na odprtju razstave smo izvedeli, da bi se na podstreš- jih in predalih našlo še veliko takih predmetov. Odločili smo se za ponovno orga- nizacijo razstave z enako vsebino. Vse je bilo dobrodošlo, stare listine in dokumenti, knjige, ročna dela, predmeti iz gospodinjstva ali tisti z drugačnim namenom. Skratka, vse tisto, kar hranimo kot spomin na življenje v Sloveniji. Od prve razstave poteklo že veliko časa, zato lahko spet sodelujete z istimi predmeti in seveda tudi z novimi. Obetajo se tudi simbolič- ne nagrade: za najzanimivejši pri- spevek, za najstarejši dokument ali knjigo ... Klaudija Velimirović p Razstavo bi bila na ogled predvido- ma med Dnevi slovenske kulture v oktobru. Z biltenom boste obveš- čeni o datumu in o navodilih za pri- pravo eksponatov. Poglejmo, kaj vse lahko razbere- mo iz stare listine, ki je last članice društva, Milene Križman. Sama je dokument, ki ga hrani, opisala ta- kole: DOLGOROČNI KREDIT V Pulo je iz Lokve z mano prišla sta- ra zanimiva knjižica, ki sem jo našla med starimi dokumenti moje dru- žine in predstavlja veliko dragoce- nost in vez s predniki. Po besedilu na prvi strani sklepam, da je moj praprapranono Andrej Umek leta 1817 (ali 1816) kupil njivo »na kredit«. Dolg so potem odplačevali letno vse do leta 1894, to je 78 let. V tem času se je veliko spremenilo. Andrej Umek že dolgo ni bil več živ, njegov sin Martin tudi ne, glava družine je takrat bil Andre- jev vnuk Mihael. Moj nono Ivan, Mi- haelov sin, je bil leta 1894 star 6 let. Zanimivo bi bilo vedeti, o čem je razmišljal ta moj praprapranono, ko se je odločil za nakup njive. Jaz si predstavljam, da je dolgo tehtal, ali bi jo kupil ali ne, in se končno od- ločil za investicijo, v prepričanju, da bo lastna njiva njegovim potomcem omogočila lažje življenje. Verjetno ni niti v sanjah pomislil, da jih bo prehranjevala samo še približno toliko let, kot so odplačevali dolg. In da bo potem na njivi rasla samo trava ... DOGODKI V DRUŠTVU ROČNO DELO MOJE NONE MARIJE Ob pogledu na to kvačkano prevle- ko za okrasno blazino se človek ne- hote vpraša, koliko truda oziroma koliko dolgih ur potrpežljivega dela s kvačko je potrebno, da bi nastal tak prekrasen izdelek. To se seveda tudi sama velikokrat sprašujem, ka- darkoli to prevleko vzamem v roke. Ampak misli me vedno, prav vsakič, 26 DOGODKI V DRUŠTVU Ročno delo Klaudijine none Marije ponesejo tudi v drugo smer, v čas po prvi svetovni vojni. Moja nona mi je o tistem času večkrat pripove- dovala. Moji predniki so živeli na Krasu, v majhni vasici, v Brestovici pri Ko- mnu. Ko je izbruhnila prva svetov- na vojna, so oblasti vaščane pre- selile na Avstrijsko, saj je vas bila takorekoč na Doberdobski fronti, na prizorišču hudih spopadov med pripadniki avstro-ogrske in italijan- ske vojske. Med topniškimi napadi je bila moja vas porušena do tal. Begunci so se vrnili na rodno grudo nekje junija 1918, torej prepozno za resne posevke, zato so trpeli za pomanjkanjem hrane. Odhajali so v bolj oddaljene kraje, da bi tam ku- pili, kar se je dalo – toda s čim, saj denarja ni bilo. Tako je moja nona naložila v kovček kvačkana ročna dela, ki jih je kot pridno dekle imela veliko. In za poln kovček ročnih del je prinesla domov kovček, polno naložen s koruzo in nekaj malega svinjske masti! Še sedaj, ko o tem premišljujem, me prav zbode v duši ob spozna- nju, kako grozno se je morala po- čutiti moja nona, ko je morala dati v »brezcenje« svoj ogromen trud. Žalostno, toda vedno se najdejo ljudje, ki drugega v stiski izkoristijo brez milosti. 27 Maja Tatković Diklić b ZDRAVO ŽIVLJENJE ezeg Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika ver- jetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne last- nosti, zaradi česar so ga v prete- kosti imenovali tudi zdravilna skri- njica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolez- ni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri … Že iz preteklo- sti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi. Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporablja- jo za izdelavo magičnih paličic. Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkri- jemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda? jih shranite v platnene ali papirna- te vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je gre- nak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v naj- hujših primerih tudi mrzlico. UPORABA BEZGA Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cve- 28 tov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vre- menu. Z bezgovimi listi in poganj- ki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delo- vanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na koli- čino sladkorja v krvi. Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki so odlični ne le za čišče- nje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žre- lu ter krepijo odpornost proti okuž- bam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev pred nje- govo pojavitvijo. Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje: • Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vse- buje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu. • Bezeg uživajte v zmernih količi- nah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstve- ne težave. • Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod! V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnja- kom na tem področju. BEZGOV ČAJ Marsikdo priporoča uživanje be- zgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi. Priporočajo ga tudi pri obolenjih, pri katerih stanje malce popravimo že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravlje- nje bronhitisa, lažjih oblik pljučni- ce, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme. V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo iz- loča seč, svetujemo, da si priskrbite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v te- lesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri. Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem sno- vi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobe- ne vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa. Nekaj receptov za uporabo bezga: ZDRAVO ŽIVLJENJE 29 CVRTJE BEZGA • 0,25 l mlačnega mleka • pol čajne žličke soli • 22 dag moke • 3 rumenjaki • sneg iz treh beljakov • od 6 do 12 bezgovih cvetov • maščoba za cvrenje Mleko, moko in rumenjake umešaj- te skupaj in mešanici dodajte slad- kor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splak- nite z vodo, odcedite ter jih posa- mično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivo- vo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. ŠABESA • 4,5 litre vode • 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa • 700 g sladkorja • tanko olupljena lupina limone in sok • 12 cvetov bezga Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizi- rano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse sku- paj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno. BEZGOV SOK • 40 cvetov bezga • 2 limoni • 5 dkg citronke – citronske kisli- ne • 1 košček ingverja in 1 kg slad- korja Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limo- ni narežite na tanke rezine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, prime- šajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju. Iz bezga lahko pripravite tudi odli- čen bezgov sirup. ZDRAVO ŽIVLJENJE 30 TIŠINA KRIČI, KO NE ČUJEM TVOJ GLAS GLOBOKI, VSEM ZNANI. DUŠA JEČI, KER SEM PREVEČKRAT ŽELELA IN ŠLA SAMA, BREZ TEBE PO SVETU, A ZDAJ, KO TE NI, ŽELIM, DA SVA SKUPAJ VSE DNI IN NOČI, DA SKUPAJ POTUJEVA, PREHODIVA POTI, KI SO ŠE PRED MANO. A TEBE VEČ NI IN TIŠINA KRIČI IN ME KLIČE DOMOV, KOT ME PREJ JE TVOJ GLAS IN ME GONI NAPREJ V ŽIVLJENJE ZA NAS, DA GREM NA POTI, KI SVA JIH ŽE PREHODILA IN DALJE V SVET, KAMOR SVA ŠE SKUPAJ ŽELELA PA NAM ZMANJKAL JE ČAS. V ŽIVLJENJE - ZA NAS! Damijana Pezdirc DOGODKI V MESTU 13. - 21. 07. 2019 66. PULA FILM FESTIVAL Arena, Pulj Ob 21.30h 17. in 27. 07. 2019 Koncert: Elis Lovrić Trg Forum, Pulj Ob 21h 27. 07. 2019 L. van Beethoven - 9. simfonija Gledališče Ivan pl. Zajc, Reka Arena, Pulj Ob 21h 17. 08. 2019 Koncert: Đorđe Balašević Arena, Pulj Ob 21h p pula mavrica Ne mogle imeti medu bi čebele, če žela strupenega ne bi imele. Slovenski pregovor