9. številka.
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Ceciiijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z mnzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Ceciiijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v Rlojzijevišču, upravništvo v Marijanišfu.
Gregorianski koral,
njegov postanek, razvoj in uporaba.
(Po svojih predavanjih na poučnem tečaju v Ljubljani spisal dr. .los. Mantnani.)
(Dalje.)
/C^vidon, ali pa vsaj eden njegovih učencev je teoretično zavrgel staro-grški tetrachordj in je na njegovo mesto postavil razširjeno šestero-^^ stopno tonovsko vrsto, ki jo je nazval „hexachord". Sesterim tonom te vrste je nadel posebna imena. V to svrlio je uporabil začetne zloge, stoječe v začetku vsake vrste in pa v začetku njene druge polovice v kimnu na čast sv. Janezu Krstniku:
CJt quaeant laxis resonare fibris Mira gestorum famuli tuorum,
Solve polluti labii reatum	Sancte Ioannes.
Zakaj ravno ta himnus?
Zato, ker je vsak teh odbranih zlogov za en ton, ozirno za polton višji od predhajajočega, kot značijo v nastopnem primeru debelejše note:
				*	i—i		1
	■ J	. m m m ■ ■	■ ■ ■ ■			\ ■	
■ ■		■ ■ ■ . ■					
Ut ijuaeaut la-		xis re-so-na-re 11-bris	mi - ra	gesto-rum famuli tu		o - rum,	
		■ - ■ " 3	B.				
iC	s ■			F- " .			
			1 ■				
sol - ve polluti labii re-a-tum, sancte Jo-an-nes!
Najprej je krstil z zlogi ut, re, mi, fa, sol, la naravno šesterostopno lestvico (hexachordum naturale): j °t f ^ ■[ fol £ }
a ista tonovska imena je morala dobiti tudi vsaka druga škala, tudi če se je začela z f ali g, tako torej, da se je potem imenoval / ali g: ut. A tu se je pokazalo, da se dospe tedaj, če je a ----- mi, pri naslednji stopinji na drug ton, kot z mi tistega hexachorda, katerega temeljni ton ut je bil g. Solmizacija je torej v prvi vrsti služila v razločevanje med i in h. Prvega so pisali pozneje — kot še dandanes — t?, drugega Izvirna pisava je bila: navadni b za naš p, a voglat J za naš J«. Prvega so imenovali mehki b (b molle) in tiste hexachorde, v katerih se je nahajal, mehke. Drugega so
Š6
imenovali trdi h (b dimim), in hexachorde, v katerih se je nahajal, trde. Od todi še naša imena dur in mol.
Ce se je ton a c d e f g a prekoračil, je moral priti v naravnem hex-achordu pevec bodisi v mehki, bodisi v trdi hexachord. Prva terjatev je bila ta, da mora priti polton vedno na zloga mi f a. Vzemimo naravni hexachord:
C D E^F G a ut re mi fa sol la.
Če se je pa ta vrsta šesterih tonov naravnega hexachorda prekoračila, je
bila pa stvar taka:	^ j-^
C 1) tf^F G a h^c
ut re mi fa sol (la) mi fa re
Torej: E F je mi—fa, ker je polton; h c je tudi mi—fa, kot polton. Da se pa more polton krstiti z mi,—fa, predrugaciti se mora tudi zlog pred poltonom, in a ni več la, ampak re. To je v tem slučaju, če^ se je prekoračenje zgodilo na podlagi tona G, torej trdega hexachorda. Se drugača je ta reč, če se prekorači naravni hexachord na podlagi tona F:
i	^ I
C I) E F G a b c
ut re mi fa (sol) mi fa sol re
G je torej enkrat sol, enkrat re v navedenih slučajih; kot temeljni ton je pa tudi lahko vt\ zato so ga tudi pisali: G sol re ut. Nastopna tabela bode to pojasnila:	L n m IV_ y VI VII
m 1 f S s	ee dd			•			la	la	20 19
	cc bb						sol fa	fa —K mire ut	18 '7
Superacutae, vzvišeni,	aa					la	mi		IG 15
	f				la	fa	ut		14 13
Acutae, visoki,	d			la	sol fa	re ut			12 11
	b		la	fc» fa	fc[ mi				10 9
Finales, i sklepni, i	G F		sol fa	re ut	ut				8 7
	E p	la	mi						6 5
Graves, globoki,	C -4— A p	fa mire _Ut—— trdi h. -H	ut						4 3
									2 1
(Voces) (Glasovi)			naravni h. brez \ i« t>	mehki h. z t>	trdi h., O	naravni h. brez tjinb	mehki h. z	trdi h.	
Razvidno je iz tega pregleda, da je imel Gvidon vsega vknpe le 20 porabnih tonov v sedem hexackordov urejenih. Opozarjam pa čitatelje na dejstvo, da se ni mogel ogniti še tetrachordu; posamezne skupine slone ob stari štiristopni vrsti, n. pr. globoki glasovi P A C tvorijo pravilen tetraehord, isto tako vse druge skupine.
Solmizacijo so podučevali s pomočjo človeške dlani, na kateri je imel na vsakem členku po en glas svoj stalni prostor; le narvišji ton ee bil je na prostem nad srednjim prstom.
Znanje solmizacije je potrebno za sigurno in pravilno urejevanje starih skladeb iz dobe do konca 16. veka. Palestrina in Gallus sta se ravnala po njej. S tem je pa tudi dovršena teorija glasbenih sestavov. Najimenitnejše stvari, notne črte in hexachordni sistem s solmizacijo imamo pa od G v i d o n a A r e š k e g a.
Drugi teoretiki te dobe nimajo tolikega pomena za razvoj glasbe, ker so samo to učili, kar sta uvedla Hukbald in Gvidon — izvzemši menzuralno teorijo, katera nam pa na tem mestu, kjer govorimo o koralu, ne more biti predmet pozornosti. A lepa vrsta jih je. Po ohranjenih spisih poznamo te-lc: Regino Prumski (f 915), Odo Clungnyjski izr. Kliinjiski (f 942), Adelbold (f 1027), Bernelinus (živel okoli 1. 1000), Janez Cotton (okoli 1050), Berno Reichenavski (f 1048), Ari bo, s priimkom: „Schola-sticus" (f 1050), Herman hromi, grof Velirinški (f 1054), Viljem Hir-schavski (f 1091), Theoger nadškof Meški (1120). Eberhard Brižinski (živel v 11. veku), sv. Bernard (f 1153) in Gvidon (Gui de Chalis, živel v 11. veku).
Tretja pogregorianska doba sega od 1200—1400 približno. To je doba koralove stagnacije. Živi le ob pridobitvah prejšnjih časov. Koral velja pač še vedno kot pravo pravcato cerkveno petje, vendar se proizvaja vedno bolj monotonsko, brez življenja in brez duha. V tem času se porodi nazi-ranje, da je koral enakomerno petje (cantus planus), v tej dobi so zadali koralu smrtno rano z brezbrižnim popevanjem, to pa tem hujšo, ker se je začela vrivati v svetišče tudi umetnija mnogoglasnega petja.
Zato se množe v tej dobi teoretični spisi, kateri skrbno preiskujejo fizikalična svojstva posameznih tonov in njihovega medsebojnega razmerja. Te razprave torej že načelno nimajo namena, poživiti umetnost, temveč so
same sebi namen, v kolikor se tičejo korala. Ker je tem učenjakom prva in neizpodbitna podlaga vedno le Uoetijeva grška teorija in pa nova oblika njena po Gvidonovem sestavu, pač ni bil mogoč samostojni in hitrejši napredek.
Nekateri pisatelji se v svojih spisih ne brigajo samo za koral, ampak tudi za mnogoglasje. In ker je ta umetnija novejša, zahteva tudi več pozornosti zase. In tako je koral prišel počasi v ozadje.	(Dalje prih.)
ha Dunaj.
(Piše Fr. Kimovee.)
(Dalje.)
^a reci kdo, da niso! Poglej n. pr. stare freske, kakor jih dandanes „restavrirajou po naših cerkvah. Praske, luknje, sploh vsa mesta, ki jim je zob časa oglodal barve ali razjedel omet, vsa ta mesta zadelajo z nevtralnimi barvami, da se izza vrat poznajo prav v prezbiterij siv kasti madeži, pege m lise. In verno ljudstvo, ki hodi v cerkev, naj ss nad temi pegami m lisami m nevtralnimi barvami razveseljuje? In srce naj mu dvigajo k Bogu ti razpraskani obrazi, ti pokvečeni udje, ta izrodek arhe-ologičnega fanatizma, ta bolestna učenjaška histerija? In vse pod krinko umetnosti pod pokroviteljstvom visokih državnih uradov! Gorje pa tebi, ki bi se drznil staro razpoko na tak način zadelati z ometom in barvo, da se lepo ujame z nepoškodovanimi deli, da gledavec nič ne zapazi poškodovanega mesta. Barbarizem, vandalizem ti vržejo na vrat, in samo tega še pričakujem, da bodo odslej vsakega takega barbara in vandala — najsibo tudi škojijska komisija — poslali ričet pokušat.
Saj bi človek nič ne rekel in mirno prenesel, ko bi bil to kak muzej. Najbolj človeka grize, ker so to cerkve in ker se cerkve na tak način iz-premmjajo eo ipso v muzeje. Ta visoka gospoda na to popolnoma pozabi, da so cerkve 7iajprej in izključno liturgični prostori in da more in sme vse to, kar je v cerkvi, imeti le en namen: ali naravnost služiti ali vsaj podpirati liturgijo, božjo službo in nje duha. Seveda tega spoznanja ljudem brez verskega čuta ni moči ubiti v glavo, prenapolnjeno same čiste učenosti.
Sicer pa mislim, da je ni moči, ki bi cerkveno oblast morala, da na ta način postopa. Boljše je pustiti tiste krajcarje, ki se utegnejo za tako restavracijo dobiti, boljše je, da ostane vsa stvar pod beležem, kamor so jo naši očetje spravili pod uplivom globoke vernosti, kakor pa notranjščino vso razdrapano in lisasto imeti, da se celotni pogled — in le tak je med službo božjo mogoč — da se celotni pogled človeku, zlasti preprostemu, gnjusi.
Ne bo nič škode, zakaj ne more biti daleč čas, kakršen je že bil, ko bodo stare umetnine res restavrirali, popravljali, da bomo imeli pravi utis prvotne umetnine, čas, ko bo prevladala misel, da je umetnina v prvi vrsti za to tukaj, da jo uživa narod v celoti, ne pa zato, da čaka plesnivih arheologov. Saj imamo fotografijo zato, da fiksira čisto natančno, za las natančno umetnino v njeni nadlogi in nje razdejanju. S pomočjo foto-
grajij bo količkaj vioder arheolog znal določiti na milimetre, kaj je original in kje je zastavil restavrator. Kar se več zahteva, je čisto gola sitnost. In pa še nekaj je. Če bomo tako restavrirali, bo čez par sto let vsa stara umetnost izginila. Vedno se bo nekaj pokvarilo in okrušilo in tako bi se dalo skoro matematično natančno določiti, kdaj bo umetnine konec.
Zato pa: Caveant consules!
Ni mi dalo srce, da ne bi bil tehle misli napisal, dasi vidim, kako marsikdo, ki išče glasbe v tem listu, nevoljen odlaga list iz roke. Saj sem tudi po Dunaju glasbe iskal, pa kaj morem za to, če so me spremljale take in hujše misli po mojih potih.
Sicer bom pa sedaj, ker vidim, da je res sila, pustil vse drugo in začnem govoriti o glasbi, da me čas ne prehiti in prostora ne zmanjka. Če bo mogoče, pa še nazadnje kaj drugega.
Glavni namen moje poti je bil III. mednarodni glasbenoznan-stveni kongres, ki se je vršil na Dunaju od 25.—2(j. maja o priliki stoletnice smrti slavnega skladatelja Jožefa IIaydna.
Kongres je bil res mednaroden. Predsednikom je bil izvoljen: Anglež Sir Al. Makenzie iz Londona, podpredsedniki so bili izvoljeni: Italijana Don Amelli, prior z Monte Cassina in nam dobro znani Don Lorenzo Perosi, Francoz Pierre Aubry iz Pariza, Nemec prof. II. Kretzschmar iz Berolina, Švicar znani koralist prof. Peter IVagner iz Freiburga, Ame-rikanec ravnatelj O. G. Sonneck iz Washingtona. Med voditelji in predavatelji v sekcijah je vladala še večja ^mednarodnost". Omenjamo naj le velikega prijatelja našim težnjam Slovenca dr. Jožefa Mantuanij a> poleg zgoraj v predsedstvu zastopanih narodnosti še Dance, Švede, Norvežane, Irce itd. Med udeleženci, bilo nas je krog 1000, natančnega števila ne vem, je pa mednarodnost tako daleč šla, da so poleg Čehov, Poljakov, Rusov itd. Jugoslovanov imeli v svoji sredi celo Kitajca v pristni kitajski svileni noši in poševno urezanimi očmi.
Izmed Slovencev in sploh Jugoslovanov sem se poleg dr. Mantuanija kongresa udeležil ipse solus, ki sem zastopal sploh vse Jugoslovane. Celi kongres se je delil v pet sekcij z raznimi oddelki.
I.	sekcija, oddelek a) Stara glasbena zgodovina (/7 predavanj), b) Nova glasbena zgodovina (13 predavanj). (?) Urejanje starejših skladeb za glasbene produkcije (10 predavanj). (1) Zgodovina opere (ij predavanj), e) Glasba za mandoline, citre, plunke itd. (Lautenmusik) fj predavanj).
II.	sekcija, narodna in eksotična glasba (23 predavanj, znani L. Kuba je predaval o dalmatinsko - istrskih narodnih pesmih).
III.	sekcija, teorija, estetika, didaktika (28 predavanj).
IV.	sekcija, oddelek a) bibliografija in organizacijska vprašanja (uvedel je oba oddelka naš rojak dr. J. Manluani, 18 predavanj) b) glasbeni zemljepis (13 predavanj).
V.	sekcija, oddelek a) Katoliška cerkvena glasba (10 predavanj); b) Evangelijska cerkvena glasba (4predavanja; jako slab obisk), c) Orglarska vprašanja (7 predavanj); skupaj torej 167 predavanj, ki jih je pa precej
zmed njih tudi izostalo, oziroma so predavatelji poslali svoja napovedana predavanja pisana ali tiskana.
Udeleževal sem se dela v k-oddelku V. sekcije: o orglah. To pa zato, ker me stroka zanima in pa zato, ker sem se bal, da nam vladi prijazni in provizij lačni ljudje tudi glede orgel vlade na vrat ne obesijo. Poleg tega so me izvolili v takozvani „delavni odsek" (nekako 6 ali 7 mož), ki je imel namen temeljito in podrobno pretresavati vsa vprašanja, ki se tičejo orgel bodisi glede zunanjščine, bodisi glede notranje uredbe, sestavov itd. itd. In res smo delali v teh sejah, da razen predavanja dr. Mantuanijevega nisem nobenega drugega slišal, delali tako, da parkrat nisem dobil nič kosila, parkrat pa večerjal nisem, ker sem bil že truda sit, zlasti ker so prišli vmes še prekrasni koncerti, ki so pri njih sodelovale najboljše dunajske moči.
Zdaj pa k naši sekciji!
Predsednikoma sta bila postavljena dr. ScJmeitzer, vseučiliški profesor v Strassburgu, znani strokovnjak v orglah, virtuoz, prijatelj Francozov, 111 pa dr. Mathias, semeniški vodja, vseučiliški docent in vodja glasbe v stolnici v Strassburgu.
Najprej smo odpravili predavanja, nato je bila diskusija, oziroma pričel je poslovati „delavni odseku.
Začel se je najprej boj za pedal.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Ljubljana. (Poročilo o cerkveni glasbi pri 00. frančiškanih.) — Od frančiškanskega kora že ni bilo poročila štiri leta, spodobi se, da zopet poročam. Mej tem časom smo izgubili P. Angelika, za katerega še nimamo istovrednega nadomestila. Pol leta sem sam opravljal vso službo, pri slovesnih svetih mašah mi je pomagal gosp. Anton Trošt; potem je p. Aleksander er.o leto opravljal organistovo službo, drugo leto P. Ferdinand.
Zbor je glede števila ostal vedno na isti višini, 20—24 pevk in pevcev. Osobje pevskega zbora se seveda nekoliko izpremeni vsako leto, vendar jih ostane toliko, da se ohrani tradicija zbora. V Ljubljani je mnogo mladih ljudi, ki se uče glasbe v raznih zavodih, a za cerkev se težko dobi dovolj izvežbanih pevcev. Izkušnje so redno vsak teden dve, v torek in petek ob šestih zvečer. Bedne izkušnje so predpogoj vsakega kora. — Arhiv se je pomnožil za lepo število izbranih skladeb. Nikdar ne naročam skladeb stalno, ampak vsikdar na ogled, in tako si prihranim marsikatero razočaranje. Katoliška bukvama mi gre v tej zadevi rada na roko.
Ne bom ponavljal, kar sem poročal leta 1903. in 1904.; večino tistih skladeb pojemo še sedaj. Naštejem le latinske maše, ki smo se jih naučili od 1. 1904. in jih večkrat izvajali. Witt, Missa S. Francisci Xaverii.	Meuerer, S. Joseph.
Witt, Missa op. XII.	Renner, Missa solemnis.
Ebner, Missa solemnis.	Griesbacher, S. Gregorii, dvoglasna.
Premrl, Missa S. Christinae.	Griesbacher, S. Godhardi.
✓Filke, Missa Lourd.	Bonvin, S. Ignatii.
Mitterer, S. Cassiani.	P. H. Sattner, Missa Seraphica, rokopis.
Goller, S. Gherardi.	Paiestrina, Missa brevis.
Goller, S. Stephani.	Zahlfleisch, S. Klisabeth.
Meuerer, in hon. Corporis Christi.
To Deum pojemo večinoma koralno, včasih tako, da se vrstimo z oltarjem; peli smo pa tudi Mittererjev op. 47. Tantum ergo od Gollerja in Lindtnerja in druge. Ofertorije jemljemo iz Wittove, Mittererjeve in Nickelnove zbirke. Slovenske pesmi vse, kar je boljšega.
Nove koralne knjige vpeljemo, kakor hitro pride vse na svetlo, dosedaj rabimo še medicejsko izdajo. Naročil pa bom izdajo v moderni notaciji v violinskem ključu, ker na ta način mnogo prej pridem do cilja. Nič nima v sebi, kakšne note imam pred seboj, samo da prav pojem.
Orgle se držijo dobro; lani jih je gosp. Milavec izprašil, vglasil in vstavil vanje „Cre.s-cendo" za vseh 44 spremenov. Male orgle v pevski sobani so tudi v dobrem stanu.
Z božjo pomočjo hočemo delati tudi zanaprej v čast božjo in v spodbudo ljudstva.
P. Hugolin Sattner.
Gorica. (Iz bogoslovnega semenišča.) -- Ker ni bilo že nekaj let sem nobenega poročila iz tukajšnjega semenišča, štejem si v dolžnost, podati o prošlem šolskem letu nekako bilanco glede cerkvenega litnrgičnega petja. Sicer poročilo ni kdove kako zanimivo — a boljše ko nič. Tudi kar se tiče del slovenskih skladateljev, ki smo jih prepeli to leto, se ne moremo ravno ponašati, ker je bilo vodstvo pevskega zbora v neslovenskih rokah. Naj sledi torej kratko poročilo. Peli smo deloma stare, deloma novo naučene pesmi kakor: Ave verum — W. A. Mozart; Adoramus te Christe — Fr. Rossetti; Bone Jesu — Palestrina; Cor Jesu pu-rissimum, Cor dulce, Cor amabile, Jesu dulcis memoria — \Valezynski. Več vrst Iitanij — Foerster, Terrabugio in dr.; Tantum ergo — Ferjančič, Walczynski, Makoni, Boni, Cordella in drugih „Auctorc ignoto". — Tudi iz „Musica saera" smo peli več kosov. — Slovesno mašo smo imeli šestkrat v letu. Na sv. Peter in Pavel se je pela Missa in lionorem s. Friderici — Jos. Gruber; Sanctus pa iz maše in onore di s. Agostino — G. F. Foschini; Graduale: Konnen, Offertorij: — Stehle. Konec leta se je izvajala dvoglasna Don L. Perosijeva maša: Te Deum laudamus. Žal, da se ni pelo pri tej maši liturgično (pravijo, da je tako v navadi). Drugače pa je bilo vedno vse po predpisih svete cerkve. — Pri slovesnih večernieah, koje imamo vse velike praznike, pojemo vse koralno z orglami. Želeti bi bilo le, da bi se nekoliko bolj gledalo na dinamiko, brez koje koral ne doseže svojega smotra. Poleg tega smo meseca maja prepevali kaj krasne Marijine pesmi, večinoma pesmi YValczynskega, vzete iz „ Cerkvenega Glasbenika".
Pevske vaje so bile dvakrat na teden. Kar se pa tiče koralnega poduka, — vaj, je v tem oziru dokaj slabo. Morali bi imeti vsak teden najmanj pol ure vajo, v resnici pa je bilo tekom celega leta le 4—8 ur (!) koralnega poduka, ki pa ni bil niti obligaten. Želeti bi bilo torej, da se v bodoče v tem oziru marsikaj izpremeni in izboljša!	Bogoslovec.
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem. (Beležke z evharistiškega shoda v Dubrovniku.) S češčenjem presvete Evharistije je gotovo najtesneje spojeno tudi cerkveno petje. Zato smo bili udeležniki, ki se zanimamo za glasbo, — še prav posebno pazljivi na to stran kongresa. V torek o polu treh popoldne smo se izkrcali v veličastnem kotorskem zalivu. Hiteli smo, kakor da bi se šlo za stavo, naravnost v stolnico, kjer počiva v velikem oltarju truplo sv. Trifona mučenika. Ko vstopimo, je bila cerkev naših že vsa polna, pa lepo razsvetljena. Kaj pa je to? Na koru igra organist poskočno koračnico in to s polnimi orglami! Kar noge je privzdigovalo. Malega fantiča sem videl, kako je ob sedež v taktu tolkel. Bil sem silno indigniran pri tem prizoru ter užaljen zapustil hišo božjo. Moral sem to neljubo presenečenje potožiti tovarišu. A ta me pomiri, ko mi razloži, da ima ta muzika zgodovinsko upravičenost. Ko so namreč — ne vem pred koliko stoletji — truplo sv. Trifona v kotorsko luko po morju pripeljali, je šlo vse mestno prebivalstvo svetinjam naproti, katere so med zvoki ravno te koračnice ponesli v stolno cerkev. No, to je že nekaj, kar opravičuje to mu-ziko, a moralo bi se vendar izvršiti v dostojnejši obliki. Cerkev je vendar vse kaj drugega kakor pa ulica. (Tista zgodovinska upravičenost nima nobene cerkvenopravne veljave. Ured.)
Drugi dan, v sredo, je imel pontifikalno sv. mašo presvetli biskup hrvatski J. Zaninovic. Sv. opravilo se je vršilo v lepi cerkvi oo. dominikancev. Pevski kor je za velikim oltarjem. Od orgel se vidi le na vsaki strani oltarja po sedemnajst piščali. Pred temi je zaokrožen pomol slično kakor v našem Šenklavžu nad stranskimi vrati in prižnico. Srebrni glasovi orgel
zabuče. Pele so se vse vloge, kakor je za slovesne maše predpisano. Posebno dolga je bila sekvenea, ker je isti dan sv. Cerkev obhajala god sv. Dominika, ustanovitelja dominikanskega reda. Koral mora biti v tem redu Ambrosijev. Zopet so pa nekatere vloge ofertorij, komunija spominjale na tradicionalni koral. Sila mnogo not je šlo na en zlog. Pevski material na koru je bil najboljši. O ti sirenski glasovi! Šola izborila. A masna skladba iz laške renesauce, teatralienega zadržaja. V hromatičnem postopku gori in doli ter isto vedno ponavljanje! Qui tollis, qui tollis ponavljalo se je desetkrat, če ne večkrat. Efekt napravi taka glasba, a srce ostane mrzlo. Cclebrant in diakona sta pevala v nekem menda temu redn lastnem koralu, ambrosianski? Pri vsaki drugi, tretji besedi pride kadenca. Zato se vse nekako grozno vleče. Drugi dan je pontifleiral presvetli nadškof Robert Meniui iz Plodiva na Bolgarskem, a peval je sv. mašo in druge molitve prav kakor pri nas — gregorianski koral. —
V četrtek dne '5. avgusta smo imeli slovesno sv. opravilo ob 11. uri v stolnici. Navzoč je bil tudi v polni paradni obleki vitez Amerling, blag mož in dobrotnik ondotnim katoliškim napravam. Stolnica je prav čedna cerkev. Slikana ni a ima pa po stelirovju in stenah lepe preproge, tako, da izgleda vse skupaj kakor bi bila cerkev z barvami ornamentirana. V sredi ima kupolo, v kateri je pa preveč rudečih šip. Tudi tu so se koralno pele vse vloge. Za ofertorij „Ave verum saerum Corpus . . .". Maša — kakor prejšnji dan — teatralienega zadržaja. Et incarnatus ... so odpeli v prvo lahno, kakor pri spominu na tako veliko skrivnost pristoja. A naenkrat se zopet isto ponovi z bučečimi glasovi in skoro polnimi orglami. Be-nedietus se ponavlja — devetkrat, Dona nobis paeem do štirinajstkrat! Mašne molitve je peval visoki celebrant prav kakor pri nas; a na koru niso znali odgovarjati. Odgovarjali smo kar duhovniki in — verniki po cerkvi. Nadškof R. Menini je absolviran jurist, potem pa je stopil v ponižni red kapucinski. Ima častitljivo, dolgo, sivo brado.
Pa sem že preveč prostora zavzel. Zato naj omenim le še, da smo se Slovenci pri veličastni teoforični procesiji popoldne postavili. V procesiji so bile tri godbe, a razen oo. do-minikancev, ki so prepevali sv. psalme drugih pevcev ni bilo. Smo pa slovenski duhovniki pod vodstvom dekana Arkota peli znane „0 Jezus moj sladak spomin" in „0 lux beata". Mogočno so odmevali po ozkih dubrovniških ulicah ubrani glasovi. Gledalcev in poslušalcev je bilo na vsej črti na tisoče in tisoče. Končam:
O liuc beata Trinitas,
Infnude luni en cordibus!	R. Lesjak.
Razne reči.
—	Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je Cecilijinemu društvu v Ljubljani za ohranitev in razvoj orglarske šole podelilo enkratno podporo 800 K.
—	Cerkvenoglasbeni poučni tečaj je priredilo Ceeilijino društvo v Zagrebu dne 23. in 24. avgusta. Predavalo se je o koralu, o ljudski pesmi v cerkvi, o homofemiji in polifoniji. Praktična izvajanja so se vršila v stolni cerkvi, v cerkvi sv. Marka in sv. Katarine. — Ceeilijino društvo v Ljubljani bi se bilo rado odzvalo povabilu in poslalo deputacijo na ta vele-zanimivi tečaj, da se ni vršil uprav ob času, ko smo imeli v Ljubljani v Alojzijevišču ekser-cicije za duhovnike. Naj nam torej bratsko društvo ne zameri. O priliki se bo to popravilo. Ne dvomimo pa, da je poučni tečaj ozdravil marsikaterega dremavca na polju cerkvene glasbe.
v — Cerkveno glasbeni sestanek se vrši dne 9. in 10. septembra 1909 v Plznu na Češkem. Dobili smo vabilo, ki obsega razne glasbene točke in govore. Mej drugim nas je razveselil govor, ki ga bode imel Vaclav Miiller, profesor v Pragi o godbi in nravnosti, pa župnik F. Pavliček: Kako je mogoče v najmanjši župniji povati in igrati v cerkvenem duhu. — Zeleč bratskemu društvu mnogo uspeha na teh prireditvah, obečamo hkrati, da bodemo kaj povzeli iz teh zanimivih referatov, ako jih prinese cerkvenoglasbeni list nCyrill".
Listnica uredništva:
C. g. F. C. bog. v G. Vaše poročilo vzprejeli. Danes pride na vrsto le nekaj. Bog Vam ohrani ta sveti ogenj in dobro voljo, potem ne dvomim, da se še mnogokrat srečamo v našem listu. Pozdravljeni!
Današnjemu listu je pridejana 9. štev. prilog.