TRST, petek 23. marca 1956 Leto XII. .št. 71 (3309) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93*808, 37-338 IJBKDNISTVO; Mi!7"338 ~ Podruž" Gorkimi *« n n- ^ELt;FON *3-SM IN S4-S3* “ Pottnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2t — Tel. 5me v Širini l stotnnl ,™ 33 „Pell‘5° WI» Tel- 33-82 ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm — govski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Živahno razpravljanje v EPI in PSI gjosledieah razbitja stalinizma nad°r*na y«i-a obrazložitev poslancem KPI med razpravo, ki se bo danes w a levala - Henni še posebej poudarja nujnost iskrene in globoke diskusije >uda CK KPI razpust Kominforma **obi 22 a,P°Slanski n*šega dopisnika) Medtem ko se ^Prava n « ri?lc.i nadaljuje 5*'v senatu na proraču-?iCrtu ža „ pa 0 zakonskem ?0svečajo n„'“b.°dne docence, ?° večj0 p°lltlcni krogi ved-tazbitia 30r,nost posledi-i ati Da i Stallnovega mita. iU!a “spelo t . i>pisniku Ta‘i-avni seii da so pa ,vili vLC-K £ člani po- a2PUstit,IPrisanie aP«stitv, le v *. Kom inf o možnosti rma. CK V v«*;«- . ne da K- 12llekel za raz" so n° koli t®m zavzel a glede ohit- i°nbno stali- in ania med t bod<>aega s°-a socialistih komunističnimi >»> dežel strankami k>ledice , v «? s‘8linSkeoazbltja in obsod- fck -SSft miU 50 pred- Vt strank Ji jSamo levičar- ^eni KpV L*ed njimi pred-ti'^ščanske« i1, temveč tu-napiCan^ <:asoPisja. Prosi 111 zlasti v. tem časopis-Poroči|Pr0ti škandalistič-. nastopila inji « pa b° v »ila* !• dolo*-- t0 sv°ie sta- namreč, da je o Pfavj »»sito pa zahteva Hcia ^iri* razprava ° kn' C/ahteval £0Vs,em upravi-ttii- . teza '.Vendar pa so kot n>: Jugovega stališča S;,,.sc zdi “i namreč hotel, UJUovo ’ Nekako ohranili SCLUpa dad b°' Zdl Se' dS Uut-.ks lahkn , 1 se nie80Va k, ‘Ul stan' ok°Tistila s tre-iiii, elo japlem v KPI. Zato ^ «ntUv°dni *)Vo ?itati Nen' U*el Mancl0 „žlanek v tedni- 'SvP,iV sobo, Perai0>>' ki bo ko etloba “at Pod naslovom "tu-Pa bo v3Lrankah- Vseka-h lini * a članka na ^eih ^l’ J° naznačil VS3las'lu S?dnik v urad- »tgkakot ASl uAvanti!«. star---0 morebitnih Poglobi, kar je Mn ^Prat,**1, Togliatti in V|klart jih t iJa,a tudi da’ Go* 0 Poskušala Hi.9ta a.^otovn ST?. > h ? iO ,s“ ra"3-.lcpe Porti- - V, 5 šdo,0ri’' iek' v ■ ? bo nada- Uo ki , “ku, \fsu KP ZSSR. LONDON, 22. — Vodje zahodnih delegacij na razoro-žitveni konferenci so se danes dopoldne zopet sestali v Foreign Officeu. Skupno so proučili vprašanja, ki jih je postavil na včerajšnji seji sovjetski delegat Gromiko v zvezi s francotko-angleškim načrtom, ki ga je v ponedeljek predložil Jules Mbch. Popoldne se je pododbor OZN za razorožitev sestal v Lancaster Housu na tretjo sejo. Seji je predsedoval sovjetski delegat Andrej Gromiko in je trajala uro in pol. Prihodnja seja bo v ponedeljek 26. marca. Na današnji seji je ameriški delegat Harold Stassen izjavil, da so ZDA pripravljene znižati število t-vojih vojaških sil na 2,500.000, če stori isto tudi Sovjetska zveza. Dejal je nadalje, da so ZDA tudi pripravljene na bazi recipročnosti s Sovjetsko zvezo znižati oboroževanje in vojaške stroške na raven, ki bo primerna manjšemu številu vojaških sil. Vsekakor poudarjajo na s-meriški strani, da je vprašanje števila vojaških sil manj pomembno, bolj važno pa je vprašanje zmanjšanja oborožitve. To oboje in se zmanjšanje vojaških stroškov pa je potrebno, če naj pride do nadzorstva. Kot je znano, je včeraj predlagal Stassen ustanovitev posebnih con, velikih 20 do 30.000 kvadratnih milj, kjer naj bi se poskusno izvajalo nadzorstvo razoroževan.ia. Ameriški načrt za zmanjšanje vojaških sil predpostavlja, da je mednarodni politični položaj dovblj stalen, tako da ,'e mogoče začeti zmanjševati število vojaških sil. Uradni viri navajajo, da je sovjetski delegat izrazil danes nekoliko kritične komentarje o francosko-angleškem načrtu za splošno razorožitev. Pri tem pa je poudaril, da bodo ta načrt se študirali in da bodo dali edgovor prihodnji teden. V istih krogih tudi pravijo, da je po mnenju ZDA prvi teden sej za razorožitev potekel dobro in da te seje niso služile širjenju propagande. ZDA bodo predložile drugi teden še druge predloge ter bodo polagoma zavzele svoje stališče. V Zahodnonemški zvezni republiki je francosko-angleški načrt naletel v odgovornih krogih na splošno odobra- vanje, zlasti še zato, ker se razorožitev in zedinjene Nemčije po tem načrtu popolnoma sklada s stališčem zvezne nemške vlade. Za atomsko energijo v miroljubne namene WASHINGTQN, 22. — Na mednarodni konferenci o miroljubni uporabi atomske e-nergije, ki je bila sklicana na pobudo OZN 'n Ra kateri je sodelovalo 12 držav, še niso dosegi; dokončnega sporazuma o načrtu statuta mednarodne ustanove za atomsko energijo. Konec tedna bo *e ena seja, na kateri bodo poskušali premagati zadnje težave. Konferenca, ki traja že nekaj tednov, bi se morala končati včeraj z odobritvijo načrta mednarodnega sporazuma o miroljubni uporabi atomske energije. Današnja moskovska »Pravda« pa objavlja članek o ustanovitvi zavoda za nuklearna raziskovanja, v katerem so udeležene vse vzhodne države. «Pravda» pravi dalje, da ZSSR, «ki je na čelu vseh držav v miroljubni uporabi atomske energije, iskreno želi deliti z vsemi drugimi državami svoje dosežke«, in da je v ta namen obljubila, da bo prispevala pri gradnji atomskih naprav na Kitajskem, v državah ljudske demokracije, pa tudi v Jugoslaviji in Egiptu. Več resolucij Bundestaga BONN, 22. — Bundestag je danes odobril vrsto resolucij, ki so naklonjene ustanovitvi evropske komisije za atomsko energijo, o skupni evropski politiki pri prihodnjih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom, organiziranju skupnega evropskega tržišča, istočasnemu znižanju carinskih tarif med državami evropskega sveta, gospodarski pomoči manj razvitim deželam Južne in Jugovzhodne Evrope, ustanovitvi evropske poštne zveze. povratku k olajšavam pred letom 1914 pri potovanju evropskih državljanov-Zbornica se je med drugim etov, triptikov za avtomobile in za poenostavljenje obmejnih formalnosti. Priporočila je vladi, naj «čimprej mogoče« in enostransko dovoli prihajanje v Nemčijo brez potnega lista belgijskim, francoskim, italijanskim in luksemburškim državljanom. Razne resolucije, ki so j-ih odobrile vse stranke, so bile predložene pristojnim komisijam, da pripravijo odgovarjajoče načrte zakona. Grčija in Egipt KAIRO, 22 — Grški državni minister Kasimatis je na tiskovni konferenci po svojem razgovoru z Naserjem izjavil: »Podpora Egipta o ciprskem vprašanja vam je že znana. Predsednik Naser mi je zagotovil pomoč svoje države v ciprekem vprašanju, še preden sem gi za to prosil- Za našo pritožbo pri Združenih narodih imamo sedaj glas vseh arabskih dežel. Bili smo gotovi tega stališča, ker je na določen način tradicionalno. ker je Grčija vedno podpirala arabske dežele v preteklih spornih vprašanjih.« Na neko vprašanje o grški zunanji politiki je Kasimatis izjavil; «Mi nimamo nobenega v naprej določenega stališča. Naše stališče se ravna samo po državnih interesih in naših idealih. Eden od naših idealov je naša odločnost boriti se proti kolonializmu in dejstva bodo kmalu nudila dokaz o tem.« Ko ga je neki egiptovski novinar vprašal, ali ima Grčija namen zapustiti atlantski pakt, je minister odgovoril: »Atlantski pakt, v katerega smo stopili, je obrambno zavezništvo, a sedaj nima grška vlada namena odpovedati se mu. Toda v politiki se ne sme prisegati. Ne vem, kaj nam pripravlja prihodnost.« PARIZ, 22. — Centralni komite KPF je imel danes tajno sejo posvečeno poročilu Duel osa o 20. kongresu KP SZ. Thorez ni bil navzoč. Kruppov načrt HESSEN, 22. — Danes so objavili načrt, ki ga je 7. mar. izrekla za ukinitev potnih li- ca predložil v Washingtonu p°ročnilc> obiavlje- j?^l0*el“VaioGiancarloapJa! ki K^Vrom precej ši-N|Vsega hote?) 3'a"protr;i- 'itaH L ’ kar kritl veb-'ik 1“ »i. ,°n8reanS0 Pozitivni SvVkJe-bapadelok konc.en- titi* hja m nntaf okr°g kn-Oy\ tova?^an'k'iivosti 'iiv b «rsa Stalina. »ta. k z“ nonrav- I' S % \ del — i t' h*)« t! v dn? nada'ieval 3i\>«>0gD Poloza- V Vai t“Vari-LVar' 10 b>-Sr, O neen^ n°vih, pa .-r>is>t?r'!rr' dehfga poloza-S,SSuka n.A?lu)e ta naša uP^a Mi smo *nikg em zahrbt-moramo 't Si»! h ravnatelj Kruppovih tovarn Berthold Beitz. Načrt poziva ZDA na skupno akcijo zahodnih privatnih industrij za pobijanje »sovjetske gospodarske infiltracije v manj razvite dežele«. Načrt določa: i, tehnična pomoč na podlagi formule »trgovin3 in ne pomoč«, 2. politični vpliv bi se moral zmanjšati na minimum in po možnosti popolnoma izločiti; 3. zahodna privatna industrija bi morala razpolagati z najboljšimi tehničnimi izkušnjami; 4. gospodarska pomoč na trgovinski podlagi je lahko mnogo večja od pomoči, ki jo glede tega sprejeli na jutrišnji seji vlade druge sklepe. Napovedali bodo tudi agrarne In socialne reforme ter reformo civilne oblasti na tem o-zen.lju. Zunanji minister Pineau pa je govoril na seji zunanjepolitične komisije v skupščini. Govoril je o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o svojem potovanju v Indijo, o koordinaciji zahodne politike za Srednji vzhod ter o razgovoru z Naserjem v Kairo. Piedvsem je sporočil, kakor javljamo na drugem mestu, da je Francija dala pobudo, naj bi sklicali konferenco treh (ki bi se eventualno lahko razširila na druge države) za rešitev spora na Srednjem vzhodu. Ta konferenca bi lahko bila ob priložnosti zasedanja atlantskega sveta, ki se bo začelo i> maja v Parizu Pineau je napovedal, da bodo poslali v Peking trgovinskega in kulturnega predstavnika, v kratkem pa bo prišel v P.ariz predstavnik severnovietnamske vlade. To je francoska vlada javila Dullesu. Med drugim je nato Pineau izjavil, da bi bil egiptovski ministrski predsednik Naser pripravljen pristati na vsak sporazum o Alžiru, ki bi ga tamkajšnje ljudstvo svobodno sprejelo. Kar se tiče trditev o egiptovski pomoči alžirskim upornikom, je Pineau izjavil, da mu je Naser dal «besedo vojaka«, da po juniju 1955 se ni v Egiptu vež-bala nobena skupina alžirskih upornikov. Kar se tiče pošiljanja orožja v Alžir je Pineau zatrjeval, da odhaja na pr. češkoslovaško orožje iz tržaškega pristanišča, od koder ga pošiljajo v Tripolis ,od tam pa v Alžir. Ni pa sploh omenil intervjuja, ki ga je Burgiba dal »Timesu«. Burgiba je poudaril simpatijo Tunizijcev do alžirskih upornikov in dodal, da bi morala Francija priznati alžirsko nacionalnost, pogajati se z uporniki in proglasiti neodvisno državo. Iz Casablance javljajo, da je osvobodilna vojska v Maroku preteklo noč razširila letake, v katerih je rečeno nudijo vlade; 5. privatno izva-1 .s0 uporniki na področju ianip nrnuramnv n nn*nnči bi \** -- - a ^ gorovju Atlasa V janje programov o pomoči bilo mnogo bolj učinkovito od javno finansiranih načrtov; 6. vojaška plat teh programov bi se morala zmanjšati na minimum. Dullesovo poročilo o potovanju v Azijo W ASHINGTON, 22. — V navzočnosti predsednika Ei-senhovverja je državni tajnik Foster Dulles danes poročal demokratičnim in republikanskim voditeljem o svojem nedavnem potovanju po desetih državah Srednjega in Daljnega vzhoda. Po sestanku so parlamentarci izjavili, da so v glavnem zadovoljni z obvestili. Republikanski senator Styles Bridges je dejal, da je bilo Dullesovo poročilo «zmerno optimistično« in da je državni tajnik sicer »poudaril nekatere resne vidike položaja«, obenem pa omenil napredek, ki je bil po njegovem mnenju dosežen. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, demokrat VValter George, je izjavil, da je bilo poročilo «v glavnem zelo spodbudno in zelo zanimivo«. Voditelj demokratične večine v senatu Johnson pa je dejal, da je bilo Dullesovo poročilo »bolj optimistično kot ne«. Danes je Dulles poročal tudi na seji zunanjepolitičnih komisij poslanske zbornice in senata, jutri pa bo govoril po radiu in televiziji. KOPENHAGEN, 22. — Zveza tiskarjev je sklenila, da bo opolnoči začela splošno stavko na vsem Danskem. Delavci zahtevajo zvišanje mezd. Do sedaj stavka okoli 70.000 delavcev. Ministrski predsednik Hansen je pozval na posvetovanje sindikalne voditelje in predstavnike delodajalcev. Ugotovitev preiskave o umoru Duarte BUENOS AIRES, 22. — Posebna preiskovalna komisija ki jo je imenovala vlada, ie sporočila, da so na podlagi preiskave ugotovili, da je bil Juan Duarte, svak bivšega predsednika republike Perona leta 1953 umorjen. Tedaj so uradno sporočili, da je Duarte napravil samomor, toda vztrajno se je širila govorica, da so ga umorili na Peronov ukaz. gorovj f ra nizkem Maroku prenehali 7. marca z ofenzivnimi akcijami. ((Osvobodilna vojska, je rečeno v letakih, bo ostala v defenzivi in odklanja vsako odgovornost za teroristična dejanja« Kakor je znano, so maroški nacionalistični voditelji nedavno izjavili, da se bo upor kmalu končal, ker se je cul-tan Ben Jusef vrnil na prestol in ker je bila proglašena neodvisnost Maroka. Ministri naj bi se sestali v začetku maja in razpravljali o Srednjem vzhodu, obenem pa tudi odločili, ali naj konferenco razširijo tudi na druge države - Ameriška resolucija o Palestini NEW . YORK, 22. — Potrjujejo, da se bo Varnostni svet sestal v ponedeljek in na zahtevo ameriške delegacije razpravljal o palestinskem vprašanju. iz Pariza pa poročajo, da je francoski zunanji minister Pineau dal pobudo za sklicanje konference zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije in ZDA o vprašanjih Srednjega vzhoda- Pineau je to povedal danes na seji zunanjepolitične komisije narodne skupščine. Pineau je dodal, da bodo trije zunanji ministri sklenili, ali naj pokličejo na konferenco še predstavnike drugih držav. Očitno velja to predvsem za SZ. Kot zatrjujejo nadalje v Parizu, je francoska vlada poslala v tem smislu note v London in VVashington in predlagala, naj bi se trije ministri sestali čimprej, po možnosti ob robu zasedanja atlantskega sveta, ki se bo začelo 5. maja v Parizu. Tiskovni predstavnik ameriškega državnega tajništva Lincoln White je izjavil, da so ZDA zvedele «po neuradni poti« o francoskem predlogu. naj se skliče konferenca treh zunanjih ministrov o Srednjem vzhodu, White je dodal, da državno tajništvo doslej ni dobilo nobenega u-radnega vabila, da pa francoski predlog proučujejo. Predstavnik državnega tajništva je še pristavil; «Doslej še ni bilo nič sklenjeno.« Delegacija ZDA pri OZN pa je objavila besedilo resolucije, ki jo bo predložila na ponedeljskem sestanku Varnostnega sveta. Resolucija pooblašča predvsem glavnega tajnika OZN, da se z zainteresiranimi strankami sporazume o ukrepih, ki bi zmanjšali sedanjo napetost vzdolž demarkacijske črte v Palestini. Ti ukrepi naj bi po resoluciji bili: 1. umik čet, razmeščenih vzdolž demarkacijske črte; 2- popolna svoboda gibanja opazovalcev OZN vzdolž demarkacijske črte, na demilitariziranih področjih in na glavnih križiščih; 3. sklenitev krajevnih sporazumov za preprečevanje incidentov in za takojšnje ugotavljanje vseh kršitev premirja. Nadalje predlaga ameriška resolucija, naj glavni tajnik ugotovi, kako se spoštujejo sporazumi o premirju in resolucije skupščine OZN o Palestini. Končno pravi resolucija, da je položaj med Arabci in Izraelci, kar se tiče spoštovanja določil o premirju tak, da bi njegovo nadaljevanje utegnilo ogroziti mednarodni mir in varnost. Današnji «New Yoric Times« pa poroča iz Londona, da je angleška vlada pripravila načrt za vojaško akcijo, ki bi se sprožila v 24 urah v primeru izbruha sovražnosti med Izraelom in arabskimi državami. List pravi, da bi bil namen te akcije «preprečitev razširitve vojne in njenega nadaljevanja« in da bi Anglija uporabila svoje suho-zemske, mornariške in letalske sile, ki so zdaj koncentrirane na Cipru in na drugih krajih vzhodnega Sredozemlja. Predstavnik Foreign Offi-cea danes ni hotel ne zanikati ne potrditi te vesti. Letalski promet med FLRJ in GSR BtEOGRAD. 22. — Danes popoldne je na zemunskem letališču pristalo prvo češkoslovaško letalo. S tem je bila vzpostavljena redna letalska proga med CSR in Jugoslavijo 2. aprila bo JAT vzpostavil redne proge na vseh važnejših notranjih progah. v mednarodnem prometu pa bodo letala JAT letos vzdrževala letne linije z Dunajem, Frankfurtom. Londonom, Parizom. Atenami, Kairom, Carigradom in Zuerichom. Letala ZJšSR in vzhodnoevropskih držav pa bodo vzdrževala redne linije med Beogradom ter Moskvo. Varšavo, Budimpešto Prago, Sofijo in Bukarešto. Jugopress o referatu Hruščeva BEOGRAD, 22. — Agencija Jugopress. ki kot je znano, pogosto izraža mnenje uradnih krogov, piše danes, da je Hru-ščev ne le dokončno likvidiral Stalina kot marksističnega ideologa in stratega, temveč je razkrinkal slabosti in napake Stalinove politiKe. Referat Hruščeva dokazuje, poudarja Jugopress. da se sedanji sovjetski voditelji niso zaustavili ra načelnih postavkah o protisocialističnem značaju čaščenja osebnosti, temveč da želijo odpraviti tudi negativne ostanke preteklosti na vseh področjih, tako da se lahko pričakuje, da bodo v nadaljnjem razvoju odstranjene hude posledice Stalinove vladavine v notranjem življenju, v mednarodnih odnosih, zlasti pa v mednarodnem delavskem gibanju. Vse to seveda ne bo šlo brez težav. Toda odločnost sovjetskih voditeljev, da uresničijo te cilje, in podpora, ki jo pri tem uživajo s strani sovjetskega ljudstva in komunistične partije, sta pomembno jamstvo za uresničenje tega cilja. Politika novega sovjetskega vodstva mora po mišljenju v Beogradu vplivati na zboljšanje položaja v svetu, na u-stvarjanje ugodnejših pogojev za mednarodno sodelovanje, mirne koeksistence, na konstruktivno delavnost in sodelovanje socialističnih in naprednih sil v svetu. »Jugoslavija, zaključuje Jugopress. se je vedno zavzemala za konstruktivne odnose v državi in se trudila čim več prispevati stvari miru in mednarodnega sodelovanja. Zato izražajo Jugoslovani svoje zadovoljstvo spričo daljnosežnih postavk sovjetskih voditeljev, ki neposredno in posredno prispevajo k temu cilju.« Nadaljevanje priprav v Londonu za obisk Bnlganina in Hruščeva Danes zasedanje zveznega sveta FLRJ P.EOGRAD, 22. — Jutri ob 11. uri predpoldne se bo začelo zasedanje zvezne ljudske skupščine Na popoldanski seji bo podal poročilo o predlogu zakona o proračunu Milentije Popovič. Med zasedanjem bo poročal o družbenem načrtu Svetozar Vukma-novič, o reorganizaciji državne uprave Edvard Kardelj in o proračunu Milentije Popovič. Nadalje bosta v proračunski razpravi poročala državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in za narodno o-brambo Ivan Gošnjak. Jugoslovanski časopisi v Moskvi MOSKVA, 22. —• V najbolj znanih moskovskih hotelih ((Moskva«, «Metropoi», ((National« in drugih ter na najprometnejših krajih Moskve — skupno v 18 krajih — so začeli prodajati jugoslovanske liste »Borbo«, ((Politiko#, ((Ekonomsko politiko« in revijo ((Jugoslavija« v ruščini. Večerni list «Večernaja Moskva« obvešča danes meščane, da lahko kupijo jugoslovanske časopise v kioskih in v knjigarnah oddelkov za razdeljevanje časopisov ministrstva za zveze ruske SFSR. TOKIO, 22. — Japonska dieta je z 249 glasovi proti 139 zavrnila resolucijo socialistov proti zunanjemu ministru Si-gemicu, ki ga obtožujejo, da je preveč naklonjen Američanom in da je odgovoren za zavlačevanje pogajanj o sklenitvi mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Novo sovjetsko reaktivno prevozno letalo, s katerim se je pripeljal Serov, je vzbudilo veliko pozornost - Malenkov nadaljuje obiske v električnih centralah - Laburisti bodo proučili novo sovjetsko politiko TOKIO. 79. — Po svojih razgovorih z Dullesom je japonski zunanji minister Si-gemicu izjavil, da so ZDA «odločene preprečiti z vsemi sredstvi komunizmu, da bi nadzoroval zahodni Pacifik«. Malenkov med delavci »General Electric Company v Birminghamu, ko Je obiskal naprava tega važnega angleškega industrijskega kompleksa. BEOGRAD, N, — Tajnik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič bo zastopal jugoslovansko vlado na slovesnostih ob proglasitvi republike Pakistan 23. marca v Karačiju. LONDON, 22. — Danes je prišel z letalom v London general Ivan Serov, načelnik odbora za državno varnost v SZ Foreign Office javlja, .da se bo razgovarjal r voditelji Scotland Yarda o varnostnih ukrepih ob obisku Bulganina in Hruščeva v Veliki Britaniji. Serov je prišel iz Moskve s sovjetskim dvon?otor-nim reaktivnim letalom. Z njim je prišel tudi namestnik letalskega atašeja v britanskem poslaništvu v Moskvi Posebno pozornost je zbudilo novo transportno reaktivno letalo «Tu-104», s katerim se je pripeljal Semv skupno z desetimi člani svoje ga spremstva. Zdi se, da se v letalu lahko pelje okoli 50 potnikov. Odpotovalo je •> Moskve ob 9.35 danes zjutraj (pn italijanskem času) in je pristalo v Londonu ob 13.11. Preletelo je 2516 kilometrov ki ločijo obe prestolnici, v 3 urah in 36 minut, medtem pa je pristalo tudi v Berlinu. I.e tele je s povprečno hitrostjo 70H kilometrov na uro. Strokovnjaki računajo, da letalo lahko razvije hitrost 900 kilometrov na uro. Kakor poročajo so letu letala sledili z evropskih radarskih postaj in pravijo, da je letelo s hitrostjo približno 800 kilometrov na uro. Takoj ko je stopil iz letala se je Serov približal fotografom in je izjavil; ((Slikajte letalo, ne mene«. Strokovnjaki so opazili, da je letalo pristalo z relativno majhno hitrostjo in se ustavilo v raz dalji manj ko 80 metrov od kraja, kjer se je dotaknilo tal Veliko je približno kakor bri tanski «Comet». Okoli letale «o takoj postavili železno o-grajo in policijski agenti stra žijo, da se radovedneži ne h preveč približali. Letalski strokovnjaki so soglasno izja vili; »Je zelo lepo letalo« Sovjetski minister za elek tnčne centrale Malenkov si je danes ogledal električni centralo v Castle Donningto-nu Ob tej priložnosti so spre- jeli stroge varnostne ukrepe in tudi Malenkova so osebno obvestili, da je med delavn ki so zaposleni pri graditvi cer.trale, okoli 50 Poljakov ir Ukrajincev. Med obiskom pa ni bilo nobenega incidenta. Pred oseojem neke tehnične šole je Malenkov izjavil, da napravi nanj vedno najboljši vtis srečanje z ljudmi. «Upam. je dejal Malenkov, da ne posegam v notranje zadeve An glije, ko pravim, da odobravam nacionalizacijo proizvaja nja električne energije, ne dvomno pa bi posegel v no tranje zadeve Velike Brita-mie če bi dodal, da je bila nacionalizacija izvršena nekoliko kasneje, kakor bi morala hiti«. Izvršilni odbor angleške laburistične stranke ie včeraj sklenil naj skupina članov pripravi poročilo o sedanjem položaju v Sovjetski zvezi. V prihodnjih tednih bo izvršilni odbor to poročilo proučil. Dalje je izvršilni odbor sklenil, da se bodo člani glavnega odbora laburistične parlamentarne skupine udeležili kosila, ki ga bo ta odbor priredil 23. aprila v spodnji zbornici na čast Bulganinu in Hmščevu, Britanske oblasti niso dale dovoljenja združenju tujega tiska v Veliki Britaniji, da bi povabilo Bulganina in Hruščeva na kosilo. Omenjeno združenje je že julija zaprosilo za dovoljenje, toda od-boi ki je pripravil program, ni hotel vključiti tega kosila v program. Sovjetske oblasti po so včeraj sporočile združe. n ju tujega tiska, da sta Bul-ganin in Hruščev sprejela vabilo. Toda britanske oblasti so ponovno potrdile svojo prepoved. Sovjetski tisk piše, da se v sovjetskih republikah odločno vodi borba proti krajevnim voditeljem, ki kršijo načeto kolektivnega vodstva. Vladno glasilo Uzbekistana poroča, da je v Taškentu bila dv i dni konferenca predstav nikov javnih tožilcev, sodni- kov in advokatov, na kateri so govorili o ukrepih za okrepitev zakonitosti v skladu s sklepi 20. kongresa KP SZ. Na konferenci so poudarili nujnost »stroge zaščite ustavnih jamstev, strogega kaznovanja vseh pojavov nezakonitosti, samovolje ter kršitve zakona in reda in konec pre tiranega birokratičnega for malizma«. Govorniki so izjavili da je bilo mnogo primerov krivičnih razsodb in ob sodb nedolžnih državljanov na podlagi potvorjenih doka zov. da pa so sedaj priznali nedolžnost teh ljudi in jih izpustili. Dogajali so se tudi primeri, ko so sodišča pokazala preveliko prizanesljivost do zakrinkanih zločincev, tatov in morilcev, medtem ko so strogo kaznovala manjše krivce. Delegati so zahtevali ukrepe, da se to preneha. Pc dobne konference so sklicali tud. v drugih sovjetskih re publikah. Mikojan v Karačiju KARAČI, 22. — Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan je prišel danes v Karači, kjer se bo udeležil jutrišnjih proslav za proglasitev pakistanske republike. V izjavi, ki jo je prebral ob svojem prihodu na letališče, je Mikojan dejal; »Zagotavljam vam da bo naša pomoč koristna za svetovni mir. Čestitamo vam zaradi proglasitve paki stanske islamske republike in upamo, da je to življenjski korak za okrepitev vaše svobode«. KAIRO, 22. —- Obveščevalna agencija za Srednji vzhod javlja, da je vrhovni poveljnik sudanskih oboroženih sil imel včeraj dolg razgovor z dvema predstavnikoma zunanjega in obrambnega ministrstva CSR, ki sta sedaj v Kartumu in ki sta «obvestila sudansko vlado, da je CSR pri-, au„ pravljena prodajati orožje Su-1 Francisa in glasba Šammyia danu». ‘Kahna. * Oscarjeve nagrade HOLLY VVOOD, 22. — V navzočnosti najznamenitejših osebnosti kinematografije se je začelo včeraj zvečer ob 19,30 (po našem času danes ob 4,30) slavnostno razdeljevanje »Oskarjev« za 1. 1955. Odlikovani so bili sledeči filmi: Možje proti Arktiki (Man against tlie Arctic), Walt Dis-ney, najboljši kratkometražni film. Helen Keller in njena zgodba (Helen Keller and her Slory), najboljši dokumentarni film (producent Nancy Hamilton). Preživelo mesto (Survival City), (prod. Edmund Reek) in Lincolnov obraz (The face of Lincoln), (prod. južnokalifor-nijska univerza), najboljša kratkometražna filma. Hrzonogi Gonzales (Speedy Gonzales), najboljša slikanica (prod. Warner Brothers). Tetovirana roza (The Rose Tattco), najboljša scenografija v črnobelem (Sam Comer m Arthur Crams). Picnic, najboljša scenografija filma v Darvah. Jutri bom jokal (ITI ery tomorrow), najlepši kostumi v črnobelem (Helen Rose). Ljubezen je čudovita stvar (Love is a many splendored Thing), najlepsa glasbena partitura (Alfred Newman). Lov na potepuha (To catch a Thief), najlepsa fotografija v barvah. Ljubi me ali me pusti (Love me or leave me), najboljši siže (Daniel Fuchs). Murty, najboljša inscenacija (Paddy Chayewsky). Prekinjena melodija (Inter-rupted Meiody), najboljši siže in inscenacija. Mostovi Toko-rija (The bridges -of Toko-ri), najboljši posebni učinki. Oklahoma, najboljša zvočna spremljava. Kot najboljši inozemski film je bil nagrajen japonski film Samuraj. Nagrada za najboljšo igralko je bila podeljena italijanski igralki Auiii Magnani zh njeno vlogo v filmu ((Tetovirana roža«. Ernest Borgnine je prejel »Oskarja« kot najboljši igralec 1, 1955 za svojo vlogo v filmu «Marty». Delbert Mann pa je prejel »Oskarja« za najboljšo režijo s filmom «Marty». Kot najboljša druga igralka je bila nagrajena Jo Van Fleet za vlogo v filmu ((Dolina Edena«, kot najboljši drugi igralec pa Jack Lemmon za vlogo v filmu »Mister Roberts«. Nagrajena je bila tudi pesem «LoVe is a manij splendored l'hing», besedilo Paula FRIMORSK1 DNEVNIK 23. marca 19M — a — VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16,2, najnižja 10. ob 17. uri 13,1. zračni tlak 1017,2 stanoviten, veter 1 km na uro. vlaga 80 odst., padavine 1.2 mm, nebo oblačno, morje mirno, temper morja 8.6. m m Danes, PETEK 23. «Jfg Viktorijan, rnuč.. ct Sonce vzide ob 6.03 in z«. 18.21. Dolžina dneva 40l vzide Ob 15.04 in zatorfeJJ Jutri. SOBOTA 24. Gabrijel, nadang.. DražiSL ^ s siiiiuCiiijk seje težaškega ubšiaiskega sveta Letošnji občinski proračun sprejet z običajnimi glasovi Zanj so glasovali svotoi/alci štiričlanski: koalicije, proli pa i/očina opozicije - Premalo javnih del v vaseh tržaške okolice Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bil z običajno večino glasov štiričlanske koalicije sprejet letošnji občinski proračun, ki predvideva nad 2 milijardi lir primanjkljaja. Za proračun >o glasovali demokristjani, so-sialdemokrati, liberalci in republikanci; proti so glasovali komunisti, socialistični svetovalec Teiner in svetovalci MSI- svetovalec Agneletto, ki je lani glasoval za proračun, se je letos vzdržal glasovanja. Dr. Jože Dekleva, ki je na razpravi o proračunu izjavil, da bo glasoval proti predloženemu proračunu, je moral zapustiti dvorano pred glasovanjem, ker je odpotoval iz Trsta Svetovalci Tržaške unije pa so zapustili dvorano prei glasovanjem. Pred izglasovanjem proračuna so govorili podžupan Vi-sintin in odborniki Carra, Ri-naldini in Bonetti. Odbornik Carra je v*1 glavnem ponovil to, kar je povedal ob predložitvi proračuna občinskega podjetja ACEGAT ter omenil delovanje ustanove za mestno ( čistočo in drugih občinskinj podjetij. Največ je povedal podžupan Visintin, ki odgovarja za javna dela. Začel je z zagovarjanjem izvedbe delnega regulacijskega načrta Trga Goldoni, ki je izzval med javnim mnenjem obširno polemiko in celo tožbe zasebnikov proti občini. Nato je govoril o rušenju starega mesta, kjer bodo za rušenje tl starih hiš porabili 1 milijardo Ur iz posebnega visoko-obrestnega posojila, ki ga bodo najeli pri Zavodu za socialno zavarovanje. Z denarjem tega posojila bodo razširili pokopališče pri Sv. Ani in napravili razna druga javna dela, med katerimi tudi razširitev in ureditev kanalizacije Furlanske ceste (Strada del Friuli). Kot je znano, bo to posojilo obremenilo tržaško občino za stotine milijonov lir letnega odplačevanja in obresti, kar bo povzročilo še večji primanjkljaj. Dalje je govoril o raznih cestnih delih, o gradnji novega trga na debelo, o zidanju novih šolskih poslopij z 250 učilnicami Nato je poudaril, da so na Opčinah lani zgradili novo javno pralnico in kopališče, da bodo zgradili stavbo občinskega predstavništva in novo šolo. Na žalost pa nismo slišali, da bi v drugih okoliških krajih lani napravili kako pomembnejše delo, čeprav je povedal, da so za javna dela porabili več milijard lir Pomembna so dela, ki jih je občina izvedla za povečanje in modernizacijo klavnice pri Sv. Soboti, ki bo. po izjavah odbornika za zdravstvo dr. Zac-chija, mnogo pripomogla k izboljšanju kakovosti mesa in nadzorstvu nad cenami. Ob zaključku je dejal, da je sedanja občinska uprava začela ali licitirala za 3 milijarde lir javnih del, ki jih bo morala dokončati novoizvoljena obtožb, ki jih je izrekel proti odborniku Bonettiju na eni od prejšnjih sej. Pogajanja za tiskarje dnevnikov Sindikat tiskarskih delavcev nove Delavske zbornice CGIL sporoča, da so se pričela v vsedržavnem okviru pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence dnevnikov. Na pogajanjih med 14. in 17. marcem so načeli razna normativna vprašanja, o katerih pa se niso sporazumeli in so jih zato odložili. Sporazumeli so se o zvišanju doklade za izredno prazniško delo tehničnih uradnikov na med plačane praznike, trudi če pade na nedeljo. Nadalje so se sporazumeli, da bodo izplačali delavcem v odpravnini tudi del božične nagrade (trinajste plače), kakor se je doslej že dogajalo za uradnike. V industrijski stroki je to prva pogodba, ki vsebuje to določbo. Pogajanja so obravnavala tudi razne tehnične naloge in pogoje, ki so predpisani za učence linotipiste ter razna vprašanja v zvezi s teletype-setterji. Po velikonočnih praznikih bodo obravnavali ekonomska vprašanja, med katerimi tudi vprašanje mezdnih področij. Vse pa kaže, da bodo pogajanja naletela na številne težkoče in da se bodo morali delavci enotno boriti, če bodo hoteli doseči uresni- Štedite z elektriko! Hidrocentrale v Severni I-taliji so zadnje čase v _stiski zaradi pomanjkanja vode. Zaradi pozne zime in mraza sneg še ni začel kopneti; dežja pa tudi ni bilo v zadostni meri. Do prekinitve električnega toka še ni prišlo, v času večje potrošnje pa je tok zelo jibak, kar povzroča nevšečnost zlasti pri napravah, ki trošijo več toka Upati je, da se bodo vremenske prilike spremenile in da bo spet dovolj dotoka vode v hidrocentrale. Zaradi previdnosti pa je priporočljivo štediti z uporabo električne energije, zlasti med 10. in 12. ter med 18. in 20. uro. Zncčke za vžigalnike 80 odstotkov ter o vključitvi praznika cerkvenega patrona | čenje svojih zahtev Že nekaj dni so v prodaji značke za lastnike vžigalnikov. Te značke so rdeče barve in merijo 20 x 24 mm. Lastniki, katerih vžigalniki niso označeni z žigi, morajo te značke nabaviti v vseh prodajalnah monopolnih izdelkov za 300 lir. Po novem zakonu, ki stopi v veljavo 8 aprila, se namreč ne bo več označevalo vžigalnikov, temveč se bo plačala taksa s posebnimi značkami, katero bodo lastniki vžigalnikov prilepili na osebno izkaznico. PISMO SINDIKATA KOVINARJEV CGIL RAVNATELJSTVU CRDA Enoten nastop osnovni pogoj za uresničenje zahtev kovinarjev KMETJE PRI DOMJU IN S. M. M. SP. DOBIVAJO RAZLASTITVENE DEKRETE Za gradnjo krožne ceste razlaščenih 35 zemljiških posestnikov Kmetovalce predvsem skrbi, če jim bodo plačali dejansko vrednost razlaščenih zemljišč - Nov seznam parcel, ki jih bodo razlastili Te dni so posestniki, ki imajo svoja zemljišča pri Spodnji Magdaleni m pri Dp-mju. kjer je v načrtu rezi-dencialno področje industrijskega pristanišča, dobili dekret tržaške prefekture, ki ga je podpisal podprefekt dr. Macciotta 3. marca t. 1., o zasedbi zemljišč, ki so navedena v priloženem seznamu, za gradnjo prvega dela krožne ceste na omenjenem področju. Dekret ugotavlja, da je vladni generalni komisar s svojim dekretom št. 22728-1 od 7. februarja 1956 odobril načrt ustanove za industrijsko pristanišče glede gradnje omenjene ceste in zadevne kanalizacije ter poudarja, da so omenjena dela bila na podlagi zakona št. 2359 od 25. junija 1865 proglašena za jav-nokoristna, da so nujna in da jih ni moč odlašati. Omenjena dela bodo morali začeti v treh mesecih od objave omenjenega dekreta generalnega vladnega komisariata ter dovršiti do 30. aprila 1957. Ravnateljstvo CRDA skuša z ločenimi pogajanji razdvajati delavstvo, da bi ga laže izigralo in mu priznalo le nekaj drobtinic uprava. Ob začetku seje je svetovalec Teiner dal nekatera pojasnila glede netočnih osebnih Pretekli teden so vsi kovinarji enotno stavkali z zahtevo po izenačenju tržaških mezd z genovskimi in z zahtevo po rešitvi raznih vprašanj v okviru podjetij. Uspeh te stavke >e je takoj pokazal v podjetju SALDA, ki je priznalo delavcem nekatere njihove zahteve. Ne glede na ta delni uspeh pa je bilo in je vsem delavcem jasno, da je treba nadaljevati enotno akcijo za uresničenje postavljenih zahtev. Predvčerajšnjim pa je na skupščini kovinarjev Delavske zbornice CISL tajništvo njenega sindikata kovinarjev poročalo o položaju, ki je nastal v pogajanjih za proizvodno nagrado in za druge zahteve v okviru CRDA ter o vprašanju izenačenja mezd, ki ga je sindikat kovinarjev predal v obravnavanje zveznim organom. Na skupščini so tudi ugotovili, da je ravnateljstvo CRDA izročilo sindikatu podatke o proizvodnosti v letu 1955 ter da bo v prihodnjih dneh poiebna komisija te podatke preverila. Zato so na skupščini sklenili, ia bodo počakali izid nadaljnjih konkretnih pogajanj ter da se bodo za sedaj vzdržali sleherne akcije, da ne bi prejudicirali teh pogajanj. Ce pa ne bi ta pogajania uspe- le zavzela skupščina sindikata kovinarjev Delavke zbornice CISL nekak umik. Razlike do vprašanja torbe za priznanje delavskih zahtev v posameznih podjetjih so se sicer pokazale že v enotni stavki, ker so voditelji Delavske zbornice CGIL poudarjali, da zahtevajo s stavko tudi priznanje /antev v posameznih podjetjih *er doklade za menzo. Včeraj dopoldne sta se sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev, da tesli.nku so izčrpno obravnavali položaj, ki je nastal glede zahteve po izenačenju mezd z Genovo ter zahtev v, posameznih podjetjih. Na koncu sestanka pa niso izdali nobenega poročila. Iz tega bi lahko tudi sklepali, da. se niso sporazumeli glede bodoče akcije, za katero je bil pravzaprav sestanek sklican. Ce je to točno, tedaj bi bilo ravnanje vodstva Delavske zbornice CISL vsega obsojanja vredno, zlasti ker se z njene predvčerajšnje skupščine vidi, da se ločeno pogaja z vodstvom CRDA, ki ji je izročilo podatke o proizvodnosti v letu 1955. V zvezi s tem je vodstvo FIQM-CGIL poslalo ravnateljstvu CRDA pismo, v katerem pravi; Zvedeli smo> da je to roti- la, ali če ne bi dopuščala, j nateljstvo izročilo sindikatu da se vprašanje proizvodne nagrade reši pred velikonočnimi prazniki, bo sindikat ponovno sklical skupščine, na kateri bodo sklepati o morebitni nadaljnji akciji. Vsekakor je stališče, ki ga kouinarjei) Delavske zbornice CISL podatke o proizvodnosti in proizvodnji za leto 1955 glede zaragunovanja proizvodne nagrade ter da ste za prihodnji ponedeljek sklicali na vašem sedežu sesta- SESTANEK ODBORA ZA OBRAMBO IN RAZVOJ TRŽ. GOSPODARSTVA FINMARE in družba . Adriatica naj spoštujeta sprejete obveze nek s predstavniki omenjenega sindikata. V gotavljamo, da se je na zadnjem sestanku s koordinacijskim odborom tovarniških odborov struje FlOM poslovodja Moretti v imenu ravnateljstva obvezal, da bo-15. marca sklical naš sindikat, da pojasni mehanizem sporazuma iz leta 1955 ter da se t,a sporazum podpiše, nakar naj bi bil sestanek obeh sindikatov, da bi se sporazumeli o višini nagrade. Ugotavljamo nadalje, da ravnateljstvo ni izpolnilo svoje obveze ter odločno protestiramo, ker ni sklicalo sestanka in proti ravnanju ravnateljstva, ki vedno sklicuje samo del predstavnikov delavcev za obravnavanje vprašanj, ki se tičejo prav vseh delavcev CRDA. Ob tej priliki zahtevamo takojšnje sklicanje sestanka in postavljamo formalno u; htevo po izplačilu 20.00t\ Hr proizvodne nagrade za leto 1955. Ce ne bo tega sklicanja v teku tega tedna. bo sindikat uveljavil tiste oblike borbe, ki se mu bodo zdele najbolj prikladne za obrambo interesov delavcev. Iz gornjega pisma FIOM je jasno razvidno, da hoče ravnateljstvo ponovno izigrati delavstvo. Se vidi, da je pač bilo presenečeno spričo strnjenosti delavstva, ki je na poziv obeh sindikatov z o-gromno udeležbo v stavki pokazalo. da se ne bo odpovedalo svojim zahtevam. Zaradi tega ravnateljstvo CRDa pozablja svoje obljube in skuša ponovno uporabiti metodo ločenih pogajanj, pri čemer Na podlagi zadevne prošnje ustanove za industrijsko pristanišče z dne 24. februarja 1956 in člena 71 zakona 25. junija 1865 št. 2359 z nadaljnjimi izpremembami pooblašča prefektura ustanovo za industrijsko pristanišče, da zasede navedena zemljišča. Objavljamo imena lastnikov iz seznama, ki je bil priložen omenjenemu dekretu tržaške prefekture. V seznamu so; Otto Schuessler,'.' Arturo Schuessler, Frida Neuhud, Erna Kantor, Ilze Bernstein, Edita Bernstein, Sofija Bernstein, Antonija Klun, Karel Stepančič, Albin Kuret, Frančiška Rebec, Ivan Škerl, Miroslav Škerl, Jože Kuret, Andrej Pregare, Jože Zobec, Jože Zuljan, Ivan Zuljan, Josip Božič, Mario Zuljan, Anton Marsič, Avgust Kuret, Ljudmila Kuret, Peter Lubis, Miha Cok, Ivan Cok, Frančiška Cok, Josipina Vovk, Jože Cok, Anton Daneu, Avguštin Senica. Rihard Senica. Giustina Della Santa, Selveg in tržaška občina. Ko smo izvedeli za zadevo, smo se obrnili na vodstvo industrijskega pristanišča in na prefekturo za potrebna pojasnila. Na naša vprašanja in pripombe so nam odgovorili, da glede na nujnost del in na podlagi omenjenega člena zakona od 25. junija 1865 ne ' ^tiodo objavljali v Uradnem i«tu seznama lastnikov, nji- zemljišča, ki jih bodo razla- stili za potrebe industrijskega pristanišča pri Spodnji Magdaleni. Interesenti si lahko ogledajo seznam in vložijo priziv v 15 dneh po objavi obvestila. Pregledali smo katastrske številke, ki so objavljene v seznamu, ki je priložen omenjenemu dekretu tržaške prefekture, ter katastrske številke, ki so objavljene v Uradnem listu. Razvidno je, da gre za različne katastrske številke. To pomeni, da sta v teku'dve akciji, namreč razlastitev zemljišč za gradnj} ceste ter razlastitev drugih zemljišč za industrijsko pristanišče. Q slednjem seznamu bomo še izčrpneje poročali. Obiskali smo tudi kmete pri I?omju in Spodnji Magdaleni, ki so dobili dekret tržaške prefekture. Stvar jih je zelo presenetila in nekatere razburila ter zelo potrla. Zlasti nekateri kmetje bodo zaradi gradnje nove ceste zelo prizadeti, saj jim bodo vzeli najboljše njive in mlade vinograde, drugim pa bodo razkosali posestva. Zelo jih tudi skrbi, kako bo ustanova za industrijsko pristanišče plačala zemljišča in v koliki meri upoštevala dejansko stanje kultur, vinogradov itd. Prav tako jih skrbi, če bo pri gradnji ceste nastala škoda v bližnjih vinogradih in njivah. Vsi pa so zaskrbljeni spričo ugotovitve, da ustanova za industrijsko pristanišče, ali kdor je za njo, stremi za tem, da bi odstranila domačine, jih na tak ali drug način prisilila, da bi prodali svoja zemljišča, ali bi se jihf polastila z razlastitvami in jih potem po mili volji in z velikimi dobički prodajala raznim ustanovam in zasebnikom, ki bi si tam gradili hiše. hovih parcel in ponudbe o primei ceni, kot v primeih prej njih razlastitev za industrijsko pristanišče. Prav tako so nam zagotovili, da bodo na osnovi omenjenega dekreta prefekture zasedli le zemljišča, ki pridejo v poštev za gradnjo nove krožne ceste m da bodo dela čimprej začelj. V Uradnem listu št. 6 generalnega vladnega komisariata od 15. marca 1956 pa je na strani 14 obvestilo ustanove za industrijsko pristanišče, da so na podlagi ukaza št. 66 ZVU od 18.4.1954 na tajništvu tržaške občine na je najbrž tudi pripravljeno ■ IV ~ Ladja «San Giorgio* mora ostati v Trstu za uvedbo redne tedenske proge proti Carigradu - Za ponovno ustanovitev stanovanjske prizivne komisije Sinoči se je na občini sestal Odbor za obrambo in raz-voi tržaškega gospodarstva. Na sestanku, ki mu je predsedoval podžupan Visintin so sprejeli na znanje predloge podkomisije za pomorska vprašanja in potrdili vključitev v omenjeno podkomisijo naslednjih izvedencev; prof. Roletta, dr. Bernardija, g. Ba-bmija, g. Caidasija in g. Hoe-niga. Hkrati jc odbor odobril zahteve po pojasnilih glede raznih gospodarskih vprašanj, ki jih je župan poslal predsedniku trgovinske zbornice. Ob zaključku seje je Odbor za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva sprejel resolucijo podkomisije za pomorstvo, ki bo danes predložena v odobritev občinskemu svetu. V tej resoluciji zahtevajo, da ostane ladja «San Giorgio*. ki so jQ splovili v nedeljo v ladjedelnici Sv. Marka, v Trstu za uvedbo tedenske proge Trst - Carigrad. Zato protestirajo proti zadnji odločitvi FINMARE, ki je to ladjo dodelila Genovi. gObčinski svet zahteva od vlade in predvsem od ministrstva za trgovinsko mornarico)), je rečeno v resoluciji, «da se takoj zanima pri FINMARE in pri družbi »Adriatica*, naj spoštujeta obveze do tržaškega pristani- prizadete pri dodelitvi ljudskih stanovanj, da so se pritožile. To resolucijo so predložni odboru svetovalci Dekleva Stocca in Tolloy. Poleg tega bo predložena tudi resolucija, ki obsoja tako imenovane «buone entrate* in ki zahteva, da se izkoriščanje oseb, ki nujno potrebujejo stanovanje odpravi. sta». , Ker so gornjo resolucijo potrdili predstavniki vseh skupi,, v občinskem svetu, pričakujejo, da bo drevi soglasno sprejeta. Dalje bodo drevi predložili občinskemu svetu Pri maslu se je končalo Zaradi prevare prijavljeni sodišču 12- t.m je 56-letni Luigi To-mini iz Ul. Gozzi 7 v Gorici prijavil tukajšnjemu letečemu oddelku kvesture, da so ga malo prej v njegovi pi-. Film z D Fenice. 15.00: «Ne izprositi*. Lraoie, j. huot“. , o m Nazionale. 15.00; uPesml ^ Italije«. R. ,0nW>! Filodramraatico. lo.uu. reke», A. Murphy. '-priv#* Suoercinema. & vojna majorja v Heston. J. Adams. .^j* Arcobaleno. 16.00; mi», J. Cagnev. - rmnis S Astra Rojan. 16.00: «Cly ^earil arenami«. D. Marhjv • de*dt- «*I CIICUIUŽ/, J.-'. ’ wn,Q UJP*’ Capitol. 16.00: «So‘»b^„gior«5' ta». M. Allasio. M.J**, f-Cristallo. 16.00: «K»pet"'1P! ta». M. Allasio. ristallo. 16.00: »o--, Mac. M-urray, D. JLjm * Grattacielo. 16.00: golličK' ljubezen splahne*. J. J. Lemmon. , u W> Alabarda. 15.30: «Helen*rn* je». R. Podesta, J- =5,- upof-Ariston. 16.00: «Hon-dura|<£fr ni'ki», G. Ford, A'K^lan«,< Armonia. " 15.00: -~ , rt. Jim*. J. Wayne, A. _ Aurora. 15.15: «20.000 morji«, K. Uoo^i^^iiroSD.11 Garibaldi. 15.30: «Bandol«'"' Scott, B. Britton. vrlih Ideale. 16.00: aLjubljenu-^ kraljice*. B. Davis. ■ Impero. 16.00: «LiUi *» Walt Disney ,,,n0 pan Italia. 16.00: «Marcelli'TO e vino*. Pablito id*' S. Marco. 16.00: «Slav®> L. Your>g. J. ,ztf* Kino ob morju. 16.00- reke*. Sophia Loren- \gfr loderno. 16.00: «Skria|"f,r ka». T. Curtis. U MjvrjjW* Savona. 15.30: «Meje R Milland. H. Larnaf - „,»• Viale. 16.00: «Orožje, ki k r. jilo Zahod*. D. M Raymon-d. Vittorio Veneto. 15.30. jee iz Troje*. R. Podesta. ■ nas. _ je tudi sedež družbe. Vse te vesti do sedaj še vedno ne razjasnjujejo položaja, ki je nastal zaradi šte,-vilnih avstrijskih pobud za izgradnjo lastne mornarice. U-pravičeno pa se lahko pričakuje, da bodo te pobude privedle do konkretnih rezultatov, saj Avstrija spada med države, ki imajo resne valutne težave in bi jih mornarica vsaj delno lahko olajšala. Prijave Vanoni Finančna uprava opozarja, da bo 31. marca nepreklicno zapadel rok za vlaganje davčnih prijav Vanoni. vpogled seznami lastnikov i je amnestije. Medtem ko je zemljišč in ponudene cene za I kazensko sodišče oprostilo IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Brat obtožil brata tatvine in še roparskega napada povrhu Toda sodiiče je moralo obtoženca, ki je dejanje odločno zanikal, oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov Dežurnim policijskim agentom se je 8- januarja 1954 kar čudno zdelo, ko se jim je predstavil 43-letni Stanislav Kreševič iz Ul- delle Campanelle in izjavil, da namerava prijaviti ovojega 6 let mlajšega brata Humber-ta iz Ul. Marco Polo. Na vprašanje, kaj ima proti njemu, je Kreševič pojasnil, da mu je brat 194o. ali 1946* leta izjavil, da je izvršil tatvino v škodo lastnika trgovine v Ul. Mazzini, pri čemer je razbil šipo izložbenega okna in ukradel več ko- sov ženskega perila. Nadalje naj bi se njegov brat omadeževal tudi z roparskim napadom na neko starko, ki bi morala stanovati v Ul- Gatte-ri in katero naj bi oropal za 40.000 lir v gotovini in se nato spustil v beg-Naravno je, da je policija uvedla preiskavo ter ugotovila. da obstaja v arhivih prijava tatvine v trgovino v Ul- Mazzini 46. Lastnik, 46-letni Vito Bombacigno je namreč marca 1947 prijavil, da so mu neznani zlikovci ponoči med 15. in 16. septembrom prejšnjega leta ukradli iz razbite izložbe več kotov ženskega spodnjega perila, dalje svileno nočno srajco ter svilene nogavice, pri , čemer je utrpel nad 16-000 lir škode, za kar pa je bil na srečo zavarovan. . .. Nasprotno pa policija ni mogla ugotoviti, če je res prišlo do roparskega napada na neko starko: o zadevi n' bilo v arhivi,h niti najmanjšega sledu in to je pač dokaz, da kriminalnega dejanja ni bilo. Z,al pa agenti niso mogli zaslišati osumljenca, ker je Kreševič zapuetil Trst in se odselil neznano kam. Prijavo so poslali sodišču, kjer so prijavitelja je večkrat zaslišali, da bi imeli več e-Gementov za obtožbo njegove- ga brata. Med drugim je Stanislav tudi izjavil, da z bratom nima prijateljskih stikov, ker je pijanec, se bavi z nečednimi posli in ker je .. . komunist, medtem ko je on pošten delavec, ki se za politiko ne zanima. Lanj pa te je osumljeni Kreševič pojavil doma in tako so ga lahko 18- februarja končno le zaslišali. Predvsem je mož odločno zanikal obtožbo tatvine ter dejal, da svojemu bratu ni izdal ničesar in najmanj seveda tatvino, katere ni izvršil. Zanikal je tudi, da bi skušal prodati bratu svilen modrček tatinskega izvora ter je dodal, da je bratu 1947. leta samo povedal, da si je kupil radio, katerega ni izplačal. Naslednjega meseca je sodna ,. oblast soočila oba brata, a oba sta vztrajala na prvotnih izjavah, kar je seveda posebno razburilo Hum-berta, ki je obljubil, da bo proti tožečemu bratu vložil tožbo zaradi klevetanja. Sedaj pa se je moral Kre-sevie zagovarjati pred sodiščem, kjer je še enkrat zanikal obtožbo, sklicujoč se, da ga brat sovraži do smrti, medtem ko je tožitelj izjavil, da je tatvino prijavil v tre. nutku, ko je bil pijan, zaradi česar ni vedel, kaj dela in govori. Obtožencu pa je med razpravo postalo mdi slabo in ker je postal žrtev božjast nega napada, je bil predsednik prisiljen prekiniti proces in poklicati osebje Rdečega križa. Ko se je mož pomiril, se Je razprava nadaljevala in ker ni bilo drugega, je moralo sodišče oprostiti obtoženega Kreseviča zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Gnezda, tož- De Fran co, zap. Magiacca, obramba odv. Kezich- strijske mornarice je zvezana z objavo oglasa v znanem dunajskem listu «Verkehr», kjer družba « Oesterreichischer Lloyd GmbH* išče oficirje in mornarje za tovorne ladje, ki bodo vozile na odprtem morju. Po pojasnilih tržaške agencije «Astra» ta oglas še ne pomeni, da so rešena vsa vprašanja v zvezi z ustanovitvijo avstrijske mornarice. Omenjena družba naj bi namreč hotela samo ugotoviti, s kakšnim osebjem lahko razpolaga, odnosno kakšni strokovni tečaji bi bili potrebni za zagotovitev potrebne strokovne delovne sile. Poleg tega prihajajo z Dunaja vesti, da so že dokončani načrti za gradnjo dveh 13.000-tonskih tovornih ladij, kar pomeni, da ladji ne bosta mogli biti gotovi pred 1957. letom. V tej zvezi se je mnogo govorilo, da bodo ladji gradili' v rečnih ladjedelnicah v Linzu in posamezne dele prepeljali v Trst, kjer bi jih dokončno sestavili. Po izjavah dunajskih tehnikov dopisniku tržaške gospodarske agencije ((Astra* bi bila taka gradnja tehnično zelo težavna in gospodarsko neutemeljena, ker bi morali preurediti ladjedelnice v Linzu, kar se za gradnjo samo dveh ladij prav gotovo ne bi izplačalo. Čeprav še vedno ni znano v kateri ladjedelnici naj bi gradili omenjeni dve ladji, zagotavljajo predstavniki druž-he ((Oesterreichischer Lloyd», Prometna nesreča Medtem ko se je 16-Fe'tni Marino Artes iz Ul. Donado-ni včeraj zjutraj vozil s svojim kolesom po Ul. D’Azeglio, je opazil pred s.eboj neko žensko, ki je prekoračila cesto. Da bi preprečil trčenje, je zavil v stran, a brez uspeha. kajti mladenič se je vseeno zaletel v žensko in ;e skupno z njo zavalil na tla. Zensko, ki so jo identificirali za 63-letno Gisello Grat-ton vd. Sigur iz’ Ul. Vecellio, so z rešilnim avtom odpelja. h v bolnišnico in ker so ji tu ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepu leve noge, so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Graltonova okrevala v 60 dneh. Belvedere. 15.30: «Caroj»P" Massimo. 16.00: «Dot>a a J, Leigh. E. 0’BrieA, ,u K Novo cine. 16.00: #Delk^ Vallone. F. Arnoul. gftr Odeoo. 16.00: «Okno j šče*. G Kell.v. j, H* Radio. 16.00: «Sa«M»‘ de. M Ferrer. Venezia. 15 30: »Dob®* H. Gilbert. „ v pr«10' Skedenj, lu.00: «Tarzan vedam džungli*. j)5f PETEK, 23. »>rCJ . i.AJ* Tlttil’ l’«8l 11.30 Lahki orkestri: ogJr ^ htmn ip1 1 9. 1 rt Za ^ . ..eP! ' t.c davanje; 12.10 Za ,ture: Vikaj; 12.45 V svetu piesn^jO' Operna glasba; 17.30iF£ Janka; 18.00 Ra^|"rasai{:*) l cert št. 1; 18.23 S»ra jg.jO, ganske arije, opus začarane poli-ce: 18.40 K ll.? tenorista Pavla Orkester A n dr e rZS’ 19.15 Radijska ^'‘fgot^ Le n 30 Z. I* Pestra glasba; 20.00 Straussovi motivi; ‘jLjtrkri-r na glasba; 21.00 ^ M>5; prireditve v Trstu. * • j,e j; r-et: Suita iz baleta VS 21.30 Moški vokainj j* V Ka ,n<#. w 21.50 Schubert: Zastrupitev s plinom Na I. zdravniškem oddelku so morali včeraj zgodaj popoldne sprejeti zaradi hudega zastrupljenja z gorilnim plinom tudi 75-letno Ano Si-norič por. Smogliani iz ezulskega taborišča v Padričah, katere stanje je precej resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Zensko je spremil v bolnišnico 26-letni zaročenec njene hčere Modesto Giagodi iz Liliče Faganini 4. ki je izjavil, da ga je njegova bodoča tašča prišla zjutraj obiskat in da je ostala v stanovanju. da bodo priče'1 z i<0 se je on vrnil, jo je našel takoj, ko bosta ladji izročeni ab-r, in da bodo takrat spremenili družbo iz družbe z omejeno odgovornostjo v akcijsko druz- Predstavniki te družbe tudi zagotavljajo, da nimajo načrtov za ustanavljanje rednih pomorskih zvez, temveč da mislijo obe ladji uporabljati v svobodni plovbi za prevoz masovnega blaga; premoga, rudnin žitaric in umetnih gnojil. Po istih zagotovilih ne bi omejili delovanja družbe na OD UCERAJ DO DIMES HDJ.VI V A. SMUli IN ROUOKK Dne 22. marca t 1. se te v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo -e 12 oseb. porok pa je bilo 6 POROČILI SO SE. trgovec Mariano Spadaro in šivilja Anita Vitranl mizar Mario Gher-“nl in uradnica Marija Cok, natakar Claudio Colomban ba za dobro .ri1.r0-, pjir, l«j z i— ti ti v* u i w ,, .« jjj ■— m 11.00-12.00 Spored “ K*J/d? 13.30 Ugani z natrli. l5,oO'slJt-(Nagradna oddaja), 13.30 Ugani z (Nagradna oddala). ,g.v-■> Spored iz Ljubljane. jiiet^ n: pevci; 16.25 Ari! j zbori; 17.10 Glasbeno &por<°r Intermezzo; 18.00-19 Ljubljane; 19.25 znanih baletih: 35 ‘Jj.li slovva in (oxtrcta jOv* jti* ster Alfred Hause. 3j,l5 LjV Spored iz LtdbU^ert pl J in pesmi; 2/ 45 8“ tj m pesmi; 22.45 r^'/,23.l5 sta Igorja Ozima: (• usba. . , ,i 327,1 ui. 282,1 g.OO, Poročila ob ,.s-®®’oO. * jl-J Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh so sinoči pridržali na ortopedskem oddelku 49-letnega Antonia Manioja iz Ul. Gioberti v Tržiču, kateremu so ugotovili globoko rano na levi roki Mož, ki je bil zapoilen na fačun tržiške ladjedelnice v Tržaški tovarni strojev, je povedal, da mu je poškodbo povzročila stiskalnica, pod katero je po nesreči zašel z roko. Razna obvestila 13.00 15.00. IV 00 -■ ,ar; , j 11.00 Radijski k?L: M.,:® ll.oo Radijski -j; Pester glasbeni SP° KaS *%! Cicibane - Francka £ga.j((j" bnlčkov palček - v Gu Slovenske narodne Cirila Preglja, , moški Mariborski xaPl fe J 12.40 Jan Sibeliuš-fonična pesnitev. ;5 i ^ operni koncer : ., iz itH1.; gfasba: 15.40 Uj&VJg ture - Beno w morje (odlomek A, 16.00 Popoldanski s" \it*F cert; 18.15 15 rninb^.r uen; 10.13 w 'v u'iav*‘ i ie fantje*: 18 45mP Darovi inPU Drugi planinski pohod SPDT ______ tkozi Glinščico. SPDT razpisuj-1 rija«, veseloigra nagradno tekmovanje do ekipah ‘ na drugem planinskem pohodi po tradicionalni progi iz Glinščice čez Mali Kras, Botač. Jezero, Bazovico, Gornji Ključ m Boršt v Glinščico h Kljunovemu mlinu, ki bo v nedelio 22. aprila t. 1, Natančni pravilnik tekmovanja bo pravočasno javljen. p- . i* n» Namesto cy,et"’JRebtu, kolne Antonije Dijaški Manci lter b 1000 Ur in Breda ber 1000 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle. Ul. P Revoltella 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro. Ul, Maz. ztn| 43; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju * Po kratki in mučni bolezni je 21. no zatisnila oči 65 let stara tt CECILIJA IIUAKA jj.» Pogreb drage pokojnice bo danes kapele glavne bolnišnice. ob Žalujoči soprog, sestre Trst, 23. marca 1956. !!^rski dnevnik — 3 — 23. marce 199« !!2jp. kongresu komunistične partije sovjetske zveze Stalin sko obdob j e v novi luči Množične represalije, čistke in fizične likvidacije - Stalinova domišljavost in potvav-lanie zgodovine, njegova, nczaiipljivost in bolesten strah pred vsemi in vsakomur nikita HRUSCEV C?iseti kong: res KP Sovjet- v Pottiemh6 .‘tprejei nekaj ,:t-tvorj^J 'k "delnih tez, ftove n lstveni sestavni sfm rier>tacije. an?]* pr®dvsem marksistove ta osebnosti, jta protic ■lvostl 'n njego- t : marks°C1.abstibnega zna' e0r‘j* o .ICn.°-Ieninistična, ,c in r,,-0^1 ljudskih mno-2>°vStv8’ dosfia kolektivnega r*°OUosti n.° spoštovanje Jhdglcih ra?.v'janje pobude Jeklena mLn°.Zle’ Poudarjanje ??sti in _ nne zainteresirajo »eposrea uega spodbuja-jt|1|iarjanin proizvajalcev. n?' decem .I!otrebe P° d°l°-J1!1 Prat; ^ ralrzaciji in ukre-teore- >Vn^lava koncepcije, da .i* hiirrU?Pi?^ ni neogiben, da na koeksistenca , mora sodelovanje gre. samo za nekatere teoretične teze, marveč za resnično popolnoma novo orientacijo, k'i se tako v teoretičnem, kakor' v praktičnem pogledu popolnoma razlikuje od stalinske orientacije. Stvarnost potrjuje, da so te teoretične postavke izraz iskrene želje in odločenosti Komunistične partije SZ pod vodstvom Hru-ščeva, Bulganina Mikojana, da bi jih v resnici uveljavili na vseh področjih. O tej odločenosti zgovorno priča dejstvo, da KP SZ ni sosredila svojih naporov samo na teoretično razkrinkavanje kulta osebnosti, marveč tudi na stvarno razkrinkanje nosilca tega kulta — Stalina, U-smerila se je na vsestransko osvetlitev Stalinove osebnosti, njegove politike in njegovih metod. Ta kongres je stvarno analiziral vse tiste strahotne posledice, do katerih je privedla stalinska vladavina. Ko je . obsodil tp . vladavino, je kongres izrazil pripravljenost na velike napore za odstranitev ostankov, stalinizma in sleherne možnosti povratka na staro. Za zdaj še ne razpolagamo s podrobnejšimi podatki o referatu, ki ga je imel prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hru-ščev na tajni seji kongresa dne 25. februarja. Toda iz tega, kar je po svetu že znano, je jasno videti glavni smisel njegovih izvajanj. Pripomniti je tudi treba, da podatki, ki so na razpolago, čeprav so skromni, potrjujejo mnenje, da gre za izredno pomemben dogodek, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj Sovjetske zveze, prav tako tudi na mednarodni položaj, kar zadeva napore za dosego miru, prav tako pa bo tudi pomembno pozitivno učinkoval na stvar socializma na svetu. Kongres je razkrinkal in obsodit Stalinove ukrepe, s katerimi je hotel obračunati z vsemi tistimi, ki se z njimi niso strinjali. Skraja so bili to policijski ukrepi proti trockistom in desnim oportunistom. kasneje pa tudi proti poštenim, stvari socializma kongresa, ka-| vdanim komunistom, proti partijskim ka- iVftovni a k""— ia jew spop Wnamir°liu! bled « • a ai sloneti na ena-9t®la p-A, a 3e spoštovanje 5°^aga a °Pravnosti edina nujnimi ;sodelovanje med ,?9l>ji. v * socialističnimi Sa Dolem Skl0pu ie P°- >skih “m.ena poudarjanie &0d nv bac?l, da je možen n ah in °ciallzem v raznih t. °len „P? raznih poteh. (“J. Uidi tu°» kongresa, ka- *° kasJ ■ kar se je do-1 preverjenim eje, potrjuje, da r,e|drom. !Hgy despotizem in muhavost kV^ter,6 popolnoma ne, >il l9' bvajal 'JUd' ®vojegi -« ».j aJal je grobo na- svojega ^ ki so ■ S^ičevi!, d°cela pogodu. Ni le -isDrn(,, , • ie Niavn^ali. Spričo svo-Hb faČut?Si ‘n despotizma *■ ^ s slehernim, ki iT ie vo i • druSih, marveč '«v,lV*4d|?ava^™je^talL »it. 91> ski’,- I je naspro-bii °st „ dokazati upra-te Vr^n “lesa mnenja, ’e bi »on,,'2 Y°dstva, potem »i 1 druo^ njeSa sledili tu--kktej,i m°ralni in fizič- iC^lno 9i b J.epre; 'is- le, da so se mno- eesi čistke, sod- p- ’ rizične likvidacije “S k° ie* k i 1935' tpTei v so *‘cija .p “da trockistična »M dežgi 6. davno strta, ko - 1 4* ■ .l2koriščevalski raz- tij|i^ili ‘v®*1}11). Očitno je, da ■........ uk ?ij Pn„v'.akšnih razmerah -ni, -.n ,Ji‘ administrativni ki so »h •,st'avali epi- ki so nn vraj° form,n priliubljeno sta-j»n fikorr. m0,,"150!3 Proti s°-r'ist0 kaper Stva>1, blh de" »rotirjeni P10t’ korou-y> T ' Preverjenim par-A te . r°m. jtoJ^.iilaei^e.in procesi, vse l»n, »listov fjsočev poštenih ^."Pdrtian,0 izvra'li na pbd-O ie biU °btoženca». pn »ičr' ”o r r° »priznanje« v%Vmiskriboli grobim f!' *kč do st®,m-. To le Pr'“ Prt> ahovitega kršenja •o . B°tna kkonitosti. Tisoči berili 0l*nih ljudi, ki kis žrtvPZa s°cializem Sit ' 6 kakšnega ravna- raba 'dova t i»«r-Pujboli' 'lna°volja in upo-*lpStPt>V ;J grobih policijskih \r. p° xvttu do ’zraza VLr'‘U U, H- part, iškem čt a 1934' k Vizr,ov ‘n kandida-Wi na f(b)- ki so biii Po ^Vidita *m kongresu, je SiiSSBS h , dbojitaa'‘, J" M Klrova 1934. so '"'C16 so DR represalija : lS)3(; se zlasti okrepile tt lr\ ,. u T\i\ u.. . - i *t« j® btai, p0 brzojavki, ki ■ Sos’la te ris ln ^danov. ki 'k tmd; ,na Počitnicah Sil%tovu a Kaganoviču ! »Pil dk sta ju je 0b' ^ ' da ? on ’n 2danov it, Polni aR°da ni prime-\ aj ^fa GPU n *'i). u®čovs emudoma posta-?'až.i, '»J i-a njegovo me-litrin Z°lavki je bilo 9 i Za razvnje' da CH>U za- V .liavijluJem' dil je tri" A avra2J, , ostrejšo smer Si V*iikan , ljudstva« Ji j 'H lik, ,e .vočine are-S (ik'a8i a Hclj je prišlo "i tSčžh o°eela tur kller- ',b,,alm docela neutemeln- .. “cc. o'a ln je bil glav- :s?abmveje,d^i - - za temveč tudi retacije in celo 1 j . .1 bil z kida6' pogo,.,°d zasledovalne *l * sVoii se Je dogaja-vPraja ' ,s°dclavce spre- SSre, u, "1™ rst,||! izsilu“ ie lreba lz ob’ ie b »Priznanje«. Sth je v, 0 domišljav, Nii.1* bit iči! ljudi, ot- Svoje {‘»'"k d^ambi!m: »Vaše oči ;?90 J heJu .,yeRaj° st'm n » obra5kai se danes STALIN likvidirali na podlagi klevet-niskin obdolžitev številne poveljnike, politične delavce in visoke častnike. Prišlo je do represalij nad več plastmi ko-rtiv.ndnega kadra, ou čet in bataljonov do najvišjih ar-madrtih središč, Ka ta način so ne »amo Iztrebili toliko izvrstnih vojaških voditeljev, marveč je negativni učinek tea «čistk» prišel do izraza tu-, di v tem, da je bilo med vojaki omajano zaupanje v komandni kader, s tem pa je nazadovala tudi disciplina v vojski. Ktalin je ustvaril mit. da je on naigenialnejši vojskovodja vseh časov. Sovjetski tisk, filmi, romani ih raznei Zgodovinske »študije«, ki so, jih za Stalina pisali o sovjet,-sko-nemtki vo.ini, prikazujejo Stalina v popolnoma neresnični luči kot genialnega stratega, ki vedno vse predvidi. Med vojno in po njej je Stalin izrazil tezo, da je bila tragedija, ki jo je sovjetsko ljudstvo doživelo v prvem ob; dobju vojne, posledica nemškega «nenadnega» napada na Scvjetsko zvezo. Todu dejstva kažejo, da je bila ta teza popolnoma izmišljena. Vsem bilo namreč znano, da je kažej.a, da je Hitler zbral velike vojaške formacije v bližini sovjetskih mej. Razen tega je Stalin z raznih strani dobil obvestila o Hitlerjevih pripravah na napad. Ta obvestila so pošiljali tako sovjetski organi kakor tudi nekatere vodilne britanske osebnosti. Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je obvestil 3. aprila 1941. prek svojega veleposlanika v Moskvi Stafforda Crippsa Stalina o-sebno, da se je začela nova dislokacija nemških oboroženih sil in da pripravljajo napad na Sovjetsko zvezo. Churchill je tudi kasneje 18 aprila oppzoril Stalina, da grozi Sovjetski zvezi nevarnost. Toda Stalin tem opozorilom ni verjel. Se več, dal je direktivo, naj ne verjamejo takšnim informacijam, češ da g.re za provokacije. Prav tako ni verjel niti n-pozorilom sovjetskih vojaških atašejev v Berlinu, katerim se je posrečilo priti do natančnih podatkov o načrtih za napad na SZ in celo o datumu napada. Tudi te informacije je ocenil za netočne, za nekaj, kar ne zasluži nobene pozornosti. Vzlic vsem tem opozorilom ni hotel ukreniti, kar bi bilo potrebno, da bi se SZ pripravila na obrambo pred bližnjim napadom. Tik pred vdorom Hitlerjevih čet je sovjetsko mejo prestopil neki Ne-mčc in sporočil, da je nemška vojska dobila ukaz, naj 22. junija zjutraj začne ofenzivo. O tem so nemudoma obvestili Stalina, toda on ni temu- posvetil nobene pozornosti. Da bo do napada prišlo celo takrat ni verjel, ko so hitlerjevske čete že prodrle na sovjetsko ozemlje in začele vojaške operacije. Ukazal je, naj na streljanje ne odgovarjajo. Vzlic vsem očitnim dejstvom je menil, da ne gre za vojno, marveč samo za izzivanje posameznih nediscipliniranih enot nemške vojske. Sovjetska zveza ni bila dovolj pripravljena na obrambo, niti kar se tiče vojaškega materiala. Ne samo da ni bilo dovolj tankov, topništva in letalstva, primanjkovale so celo puške. Nikita Hruščev, ki je bil tedaj na vodilnem položaju v Ukrajini, je v tistih dneh *e-lefo-niral Malenkovu in mu rekel, da ni dovolj orožja. Zahteval je, naj mu ga nemudoma pošljejo. Na to je Malen-kov odgovoril, da to ni možno, ker pošiljajo vse puške v Leningrad. Pripomnil je, naj se v Ukrajini znajdejo, kakor vedo in znajo. Stalin je storil tudi vrsto velikih napak v vojaških operacijah. Dajal je ukaze brez stvarne podlage, ukaze, ki so bili v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem. Stanja na frontah sploh ni poznal. Ko je leta 1942 Rdeča armada na področju Harkova prišla v zelo težaven položaj, je ondotno vodstvo, v katerem je bil tudi Hruščev, sklenilo prekiniti obkoljevanje Harkova, ker bi nadaljevanje tega početja utegnilo prinesti zelo hude posledice. O tem je poročal Stalinu in zahteval, naj spremenijo načrt operacij. Toda Stalin je to odklonil in ukazal. naj obkoljevanje nadaljujejo. čeprav je bila takrat dejansko revarnost. da bodo sovjetske čete obkolili in uničili. Stalin očitno sploh ni imel prav« predstave o stanju na fronti pri Harkovu. Operacijo je planiral po globusu, Hruščev se je telefonično raz-govarjal z maršalom Vasiljev-skim in od njega zahteval, naj to pojasni Stalinu, naj mu položaj pokaže na zemljevidu in naj ga prepriča, da planirane operacije ni moč nadaljevati. Vasiljevski je odgovoril, da tega ne bo storil, ker Stalin sploh noče poslušati njegovih dokazov v zvezi s to operacijo. Hruščev je sklenil pojasniti neposredno Stalinu, v kakšnem težavnem položaju so enote sovjetske armije, in ga prepričati, da je treba spremeniti vojaški načrt. Telefoniral mu je v njegovo letovišče, Toda oglasil se ni Stalin, marveč Malenkov, Hruščev je rekel Malenkovu, da telefonira s fronte, in ga prosil naj pokliče k telefonu Stalina. Toda Stalin, ki je bil samo nekaj korakov oddaljen od telefona, s Hrušče-vom ni hotel govoriti. Prek Malenkova mu je sporočil, da naj Malenkovu pove. kar ima povedati. Ko je tako P rok hi.Jer pripravljal napad na i Malenkova slišal poročilo Sovjetsko zvezo. Številna dej- Hruščeva, je Stalin ukazal, stva iz predvojnega obdobja I naj vse puste pri starem. Posledice zasledovalne manije Ze v luči teh podatkov je | ro», temelječo na potvorjenih jasno videti, kako daleč je obdolžitvah. Pri tem so iz-od resnice uradna pro- gubili življenje Voznesenski, ne da bi se posvetoval s CK in še celo člane Politbiroja ni vprašal za svet. Znano je, da je med XVIII. in XIX. kongresom minilo več kot 13 let. Očitno je šlo za popolno kršenje partijskega statuta in osnovnih pravil notranje partijske demokracije . Obsodba Stalina, njegove politike in njegovih metod, je velikega pomena. Ta obsodba pomeni, da je po več kot 25 letih stalinskega obdobja, v katerem so tako člane VKPfbI in sovjetsko ljudstvo vzgajali v znamenju kulta ((nezmotljive« osebnosti in živeli v pogojih režima, ki ga je ta osebnost tamkaj ustvarila, napočilo novo obdobje. Naloga, ki si jo je zastavila KP SZ, prav gotovo ni lahka, ker je iz minulosti ostalo marsikaj, kar je treba odstranit'.. Toda pri tem sta vsekakor bistveni dve stvari -— prvič. nedvomno dejstvo, da je kongres pokazal, da je vodilna sila v sovjetski družbi odločno sklenila doseči svoj cilj; in drugič, da ta politika uživa podporo širokih množic so. vjetskega ljudstva. J. S. VZROKI TOLIKE VNEME ZDA IN ANGLIJE DO SREDNJIMA VZHODA? Interesi in vplivno področje se krijejo z V lanskem letu so ameriške petrolejske družbe načrpale u naftnem bazenu ob Perzijskem zalivu 85 milijonov ton, angleške pa 55 milijonov ton nafte Znana italijanska filmska igralka Anna Magnani je včeraj dobila največje priznanje za svoje umetniške uspehe — Oscarjevo nagrado za najboljšo žensko vlogo v lanskem letu. Nagrado so ji dodelili za njeno vlogo v filmu «Tetovirana roža« Za najboljšo moško vlogo v lanskem letu pa je dobil Oscarjevo nagrado filmski umetnik Ernest Borgnine za svojo vlogo v filmu *Marty» V zadnjem času — glej tudi zadnjo izjavo predsednika ZDA Eisenhowerja — se čedalje bolj govori o Bližnjem vzhodu, ki se začenja, lahko rečemo, že s Ciprom in vrsto malih dežel ali držav, ki so vsak dan na dnevnem redu zaradi trenja, sporov in drugih notranje- ali zunanjepolitičnih zadev. Med silami, ki so pri tem prizadele, je skoraj povsod v prvi vrssi Anglija in takoj za njo še ZDA, ki nočejo ostati ob strani, ampak stalno poudarjajo svojo voljo po posredovanju, da bi tod «ohranile mir«, »vzpostavile red«, ker da je tudi ta det sveta «njihovo vplivno področje«. Ce zadevo analiziramo in si jo ogledamo bolj od blizu, nam bo takoj jasno, da tega, ker se takoj za njihovim hrbtom razširja področje, ki krije dve tretjini svetovnih rezerv nafte. Ko pa k temu dodamo še dejstvo, da se le potrošnja nafte in naftnih derivatov od leta 1938 do konca lanskega leta povečala za trikrat, je povsem razumljivo, da je interes ZDA in Velike Britanije tu močno zasidran in da zasluži ta problem nekoliko podrobnejšo analizo. Prej smo rekli, da je tu področje. k; krije dve tretjini svetovnih rezerv nafte. To področje se razprostira v vzhodnem in severnem Iraku. Zapadni Perziji, v vzhodni Saudovi Arabiji in v vsej deželici Kuveit ln da gredo glavni naftovodi skozi Sirijo do Tripolisa ter dva skozi Jorfla- so te dežele poleg njihove' nijo in že prej skozi Saudovo strateške vloge važne za ti dve Arabijo do Haife in da se e-zapadni sili, predvsem zaradi | den odcepi do Sidona. paganda prek tiska, filmov .n literarnih del. Zmago nad hitlerjevsko Nemčijo so lažno pripisovali izključno Stalinu. On je užival nad tein pisanjem in nad takšnimi filmi. Sploh je rad gledal tiste Lime v katerih je bil prikazan •kot' velik vojskovodja Tako ju. na pr. zelo rad gledal film ((Nepozabno leto 1949», ki kaže. kako stoji na oklopnem vlaku in malone s sabljo seka no sovražniku. Od zgodovinarjev je zahteval. naj ga prikazujejo' kot glavno ' osebnost. To je tudi privedlo do tega, da so mno- BREZ NAJVIŠJIH ZMAG VČERAJ ZVEČER PRI .ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ" Pao Se d la B ive dr ologna ugi žens ni pi ki sta *ec L zadi } vcera ljo oviro | uveljavili Prvič je imel včeraj Mike Bongiorno opravka s primerom, da je kandidatu postalo slabo, in to celo dvakrat (drugič, ko ni znal odgovoriti). Slaba usluga Miss Amerike za starega Bonellija. Obrazec za^ Totocal-ki ga je sestavila Bolognani. Prihodnji teden ne bo niLpriv*dlo do ne a 'lit apr°ti proti vsem in ce-1*1 elavCe p8lednim part: j-StvVQbUn?' Povs»d je vi- h kje„ iij *- ((sovražnike i? ten h4ne*e»- (Hii^ile SQ'esall.ie so moč-s* nW tsl, tem mla-deničem( ki se je pripravil na vprašanja iz kolesarstva. Tudi ta mlgdenič je študent, Giu-liano Agosti. star 19 let, toda kolikšna razlika med njim in Paolo Bolognani! Ze po prvem vprašanju, na katerega je znal gladko odgovoriti, mu postane slabo. Mike odloči, da se lahko umakne in pozneje nadaljuje. Pojavi se gospa Anna Mg-ria Boggio iz Torina (doma sicer iz Perugie) vdova po zdravniku, k, se ukvarja s kiparstvom. Toda na televiziji si je izbrala gastronomijo. Nevarna snov, pri kateri se lahko zleti že pri prvem vprašanju, kot je pokazal primer gospe Sofritti. Gospa Boggio pa je imela več sreče. Le pri naštevanju nekih sirov ji je Mike velikodušno pomagal. Milančan Giuseppe Benelli se je predstavil kot izvedenec v revijah. In res je znal zelo gladko naštevati imena in avtorje revij, nastopajoče igralce, uganil je, od kod je vzeta popevka, ki so mu jo vrteli na plošči, kakor je tudi znal povedati, kateri tercet je pel pesem, ki so mu jo žaigrali na klavir. Občinstvo je z burnim ploskanjem sprejelo Agostija, ki se je zopet pojavil. Mike mu da celo stol in študent pogumno odgovarja na naslednji dve vprašanji. Toda zatakne se mu ob vprašanju, kdaj so vpeljali roza majico na etapni dirki po Italiji in kdo jo je prvi nosil. Pri tem se mu začno tako kolena tresti, da Mike ne vidi drugega izhoda, kot da ga povabi k nadaljevanju prihodnjič. U-pajmo, da bo do takrat prebolel krizo, ki mu jo je mogoče povzročil nastop pred veliko množico občinstva. , Prihodnji, teden bo prenos izjemoma v sredo namesto v četrtek. '-m »j i Wvr V' : »•u. ,m .% ■. e. ■■, mmm . Nadškofa Makariosa, ki so ga angleške oblasti pregnale s Cipra, so izročili v »varstvo« načelniku policijskih sil na Sejšejskih otokih majorju Wiliamsu. Na sliki Makarios in major T. VViliams v policijskem čolnu na poti v pregnanstvo Izkoriščanje teh velikan*kils naftnih bogastev je skoraj ia-ključno v rokah amerižkih in angleških petrolejskih družb. V letu 1955 so petrolejske družbe načrpale na tem področju 170 milijonov ton nafte. Od tega je šlo 85 milijonov ton nafte na račun ameriških družb, 55 milijonov na račun angleških družb, ostanek •— 30 milijonov ton — pa odpade na številne manjše družbe in predvsem na Francosko petrolejsko družbo in dediče lansko leto umrlega bogataša Gulbenkiana. Položaj petiolejskih družb je z razliko od ameriških posebno važen, kajti angleške petrolejske družbe imajo svoje vire skoraj izključno na tem področju, in čeprav se je bivša Anglo-iranska petrolejska družba zaradi znanih zadev x Mosadekom nekoliko skrčila, je to družba, ki prav gotovo pomeni mnogo ne le v ozkem angleškem, ampak celo v širšem svetovnem merilu Kar se pa tiče ameriških družb, ki so načrpale lani na tem področju 85 milijonov ton naf. te, je znano, da imajo te družbe še številna »oporišča« tako doma, v ZDA, kakor tudi v raznih deželah Južne Amerike, vendar je že sama številka 85 milijonov ton dovolj o-čiten znak, da gre za interese, ki prehajajo okvir zasebne e-konomije in zasebnih interesov. Ta številka namreč jasno kaže. da imajo tudi Američani nujno potrebo po perzijskih in iraških vrelcih. To prihaja še bolj do izraza tedaj, ko vemo, da so azijski vrelci neprimerno bolj bogati od ameriških, saj je za ameriške delničarje važno še dejstvo, d* je azijski petrolej mnogo cenejši tudi zaradi izredno cenene delovne sile in zato bi bilo vsako iskanje drugih vzrokov povsem odveč in »U že samo ta dva činitelja dovolj zgovorna kar se tiče a-meriških interesov na Srednjem vzhodu. Oglejmo si sedaj nekaj druž, ki tod delujejo. V Iraku črpata nafto dve angleški petrolejski družbi, ena francoska in ena ameriška. Vse te štiri družbe so si razdelile delnice Iraške petrolejske družbe tako, da odpade na vsako 23.75 odstotka delnic, ostanek 5 odstotkov pa gre znanemu «Mr. Five per cent«, t. j. gospodu Gulbenkianu, oziroma njegovim dedičem. Ameriški dei družbe pa je spet razdeljen v dve veji, V Perziji spet prevladujejo angleški interesi. Angleška British Petroleum Company ima 40 odstotkov delnic, dočim ima britanska družba Shell 12 odstotkov. O-stali odstotki pa so razdeljeni v točne enake dele med 4 ameriške in 1 francosko družbo, V mali, a hkrati izredne bogati deželi Kuveit sta si petrolejske vielce razdelila med seboj že prej omenjena Brituh Petroleum Company in ameriška petrolejska družba Gulf Exploration. Tu je prišlo do izkoriščanja podzemeljskega bogastva do skrajnosti, posebno še po znanih dogodkih v Perziji pred leti. Proizvodnja j« lansko leto dosegla 45 milijonov ton nafte. Oglejmo si sedaj še Saudovo Arabijo. Ta je na drugem mestu in je dala lansko lfto 47 milijonov ton nafte, sledi ji Irak s 33 milijoni in končno Perzija s 16 milijoni. Iz tega lahko zaključimo, da je petrolej Srednjega vzhoda bogastvo, ki dejansko pripada mednarodnemu ali bolje predvsem angleško-amenškemu kartelu, pri katerem so zainteresirane celo same vlade in še najbolj angleška vlada preko svoje British Petroleum Company. Karte! razpečava ta ceneni petrolej po istih cenah kot prodaja petrolej iz dragih ameriških vrelcev, pa čeprav je proizvodna cena tega petroleja mnogo nižja od proizvodne cene ameriškega petroleja. Da bi ta tipičen način kartelske politike bolje označili, bomo navedli sledeče podatke: Prodajna cena sodčka surove nafte je bila leta 1952 1 dolar 75 centov. Družba pa je pri tem imela čistega dobička 1 dolar 40 centov. Če tu računamo 170 milijonov ton nafte, ki jo načrpajo v enem letu, nam je takoj jasno, kakšne velikanske dobičke imajo družbe, Če smo si tako na kratko ogledali bogastva, ki jih črpajo tod razne angleške in a-meriške družbe, in če k temu dodamo, da je ta petrolejski bazen tuko blizu nemirnim deželam ob vzhodni obali Sredozemskega morja, in k temu dodamo nemirno ozračje, ki vlada v drugih arabskih deželah, potem ni nič čudnega, d* so ameriški in angleški gospodarski in tudi politični krogi tako zaskrbljeni ob Vsakem najmanjšem neredu v tem delu sveta in da stalno kričijo o svojih interesih in vplivnem področju. Gre tu dejansko za interes, ki gre v milijone in tudi milijarde dolarjev. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 23. marci Indeks življenjskih stroškov se še naprej stalno povečuje Od dec. 1954 do dec. 1955 se je indeks povečal od 58 82 na 60 57 Ce označimo indeks življenj, sirih stroškov leta 1938 z 1, tedaj je znašal indeks v 61 glavnih pokrajinskih središčih meseca decembra lani 60.57, meseca novembra lani 60.17, decembra 1954 pa 58.82. Indeks se je zaradi tega povečal za 0,7 odst. v primerjavi z lanskim novembrom ter za 3 odst. v primerjavi z decembrom 1954. Indeks prehrambene stroškovne skupine je znašal decembra lani 71.38, novembra 70.75, decembra 1954 pa 69.70. Do povečanja v decembru je v primerjavi z novembrom prišlo zaradi povečanja cene olja, jajc in krompirja. Po drugi strani se je nekoliko pocenila povrtnina. Tudi indeksa oblačilne stroškovne skupine in raznih stroškov sta se precej povečala. Indeks stroškovne skupine elektrike in goriva pa se je zmanj šal. Ni se spreminjal indeks stanarine. V občinah z nad 250 000 prebivalci se je indeks za december 1955 v primerjavi z decembrom 1954 povečal za 11 odst. v Benetkah ter za 6,2 odsr. v Bariju. Indeks življenjskih stroškov v Gorici je sledeč: ZAKAJ SE NK IZVAJA VIDEMSKI SPORAZUM? PREBIVALSTVO BELEGA POTOKA zahteva otvoritev obmejnega prehoda Stroškovna skupina oktcber november december Prehrana . 71.01 71.93 72.55 Oblačila j ; 52.25 52.22 52.00 Elektrika in kurjava , . 48.77 48.64 48.57 Stanovanje 16.86 18.02 18.02 Razni stroški ....... 53.10 53.10 53.10 Skupno 58.46 59.19 59.56 Na podlagi zadnjih statistik osrednjega statističnega urada so delavci v raznih podjetjih zaradi stavk v novem- bru delali 1,464.00Q delovnih ur v oktobru 1,300 000, v novembru 1954 pa skupno 1 milijon 32.000 delovnih ur. Po sedmih mesecih blok še vedno ni odprt - Prebivalci morajo prepotovati 100 km do obmejnega prehoda na Stupici Kot je znano, predvideva videmski sporazum o obmejnem prometu med drugim tudi otvoritev obmejnega prehoda druge kategorije v Belem potoku, v Reziji. Vsi prebivalci tega kraja so upali, da bo do tega prišlo takoj po podpisu, kakor se je zgodilo v drugih obmejnih krajih, toda od takrat je minilo že več kot sedem mesecev, pa bloka še vedno niso odprli. Zaradi tega je razumljivo, da se prebivalstvo sprašuje, kie tiči vzrok in zakaj se ne odpre obmejni blok v kraju, kjer bi bil življenjskega pomena za ljudi, ki so stisnjeni med gorami in prepuščeni sami sebi. Beli potok je popolnoma izoliran kraj, odrezana vas od občine, pod katero spada, ter teži k Zagi, ki je onkraj meje. Od nje je oddaljen komaj dobrih 8 km, kar je velika razlika v primerja- AKADFMSKO-SREDNJESOLSKI KLUB ■ SIMON GREGOHCICu priiedi v soboto 24. t. m. ob 20.30 na sedežu, Ulica Ascoli 1-1. predavanje Razvoj jazz-giasbe ob spremljavi številnih plošč VABLJENI LJUBITELJI MODERNE GLASBE Odbor V nedeljo splovitev cisterne v Tržiču ladijske VČERAJ NA GORIŠKI PRETURI PRISVOJILA Sl IE TUII ROLO in ga zastavila v zastavljalnici Dva brata na sodišču zaradi kaljenja nočnega miru - Da bi se je rešil, jo je močno pretepel, za kar bo sedel 2 meseca Ob prisotnosti predstavnikov oblasti in pomorske družbe «Navigazione Mercantile# iz Genove bodo v nedeljo splovili v tržiških ladjedelnicah ladjo »Emanuele Moras-so». ki so jo pričeli graditi laru junija. Ladja je dolga 172,20 m, široka 22,20 m, visoka 12,15 m; cisterne imajo zmogljivost 25.800 kub. m. Brzina 17,2 vozla na uro. Zgrajena je po vseh predpisih, ki so jih zahtevale oblasti, ki upravljajo Sueški in Panamski prekop. Moštvo bo sestavljeno iz 14 oficirjev, 13 podoficirjev ter 24 mož posadke, ki bodo imeli na razpolago udobno opremljene kabine, skupno menzo, dnevni prostor za oficirje, podoficirsko menzo ter dvorano za dnevno bivanje posadke. Lastnik ladje bo imel na razpolag, posebno kabino. O-premljena je s 4 rešilnimi čolni. od katerih vsak bo lahko sprejel 32 oseb, ter z najmodernejšimi plovnimi napravami (radar). Ladja bo genovski paroplovni družbi izročena 31. oktobra letos. Požar v Romansu V Ul. Torre v Romansu je včeraj dopoldne nastal požar na seniku dedičev Candussi. Na kraj so takoj poklicali go-riške gasilce, ki so ogenj gasil okrog 3 ure. Ogenj je uničil 70 kv. m strehe, 50 kv. m poda, 5 stotov sena, 5 stotov slame ter dva voza. Skoda, ki je krita z zavarovalnino, znaša okrog 300.000 lir. Ker se je ogenj naglo razširi! po vsem poslopju, je zajel tudi sosedni senik Seba-stitna Gobeta, kjer je zgorelo le neka strehe. Vendar računajo, da je tudi tu okrog 50.000 lir stroškov. Pred goriškim pretorjem se je morala včeraj zagovarjati 24-letna Olga Madon, por. Mamič iz Gabrij in sedaj bivajoča pri Antonu Pavšiču na Kornu v Gorici, zaradi tatvine kolesa, katero je obdolž 1 Sergio Mian iz Gorice. Po njegovih trditvah mu je Madonova ukradla žensko kolo vredno 10.000 lir izpred gostilne »Furlan«), kjer ga je Mian pustil za nekaj časa nezaklenjenega. Obtoženka je kolo odpeljala v zastavljalnico v Ul. Carducci, kjer je zanj prejela 2.500 lir Včeraj se je Madonova zagovarjala, da se z Mianom po. zna že dalj časa in da si je od njega že večkrat sposodila kolo in to z njegovim dovoljenjem; kolo je odpeljala izpred gostilne «Furlan», ker ga je trenutno potrebovala. Toda vsi njeni ugovori niso nič pomagali; pretor dr. Fa-bianich jo je spoznal za krivo in jo obsodil na pogojno kazen 2.000 lir globe in na 2 meseca zapora. « # • Pred pretorja sta morala včeraj tudi dva brata Peris-sutti, in sicer 35-letni Attilio iz Ul. Longa 7 in Giorgio iz Ul. Mazzini 4, ker sta 12. julija lanskega leta kalila nočm mi' Ob 1.30 so namreč dva policista, ki sta bila to noč v službi v Ul. Carducci opozorili, da je pri neki družini v Ul. Vaccano nastal hud prepir, zaradi katerega sosedje nisc mogli zatisniti oči. Pohitela sta v Ul. Vaccano, kjer sta vdila v stanovanje tretjega brata Perissutti, pri katerem so se zbrali vsi sorodniki, da se pomenijo o neki zapuščini. Prt tem je prišlo do prepira, v katerem sta bila najbolj vneta Attilio in Giorgio, ki sta zaradi tega morala tudi pred sodišče. Dr. Fabianich je oba obsodil na 2.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. * * * Dva meseca zaporne kazni je včeraj prejel 40-letni Bruno Montico iz Ul. Rabatta 19. Tožila ga je Faustina Mossut-ti iz Ul. Giustiniani, ker jo je 16. 4. lanskega leta tako močno pretepel, da se je morala zdraviti 15 dni v bolnišnici in potem še doma. Po izjavi Mossuttijeve je prišlo do prepira, ker je Montico ni hotel vrniti kolesa plašča in srebrnih gumbov za srajco, ki mu jih je podarila, ko sta bila še prijatelja. Ker tega ni storil, ga je omenjenega dne ustavila na cesti in ga vnovič prosila za svoje blago, toda on ji je najprej nesramno odgovoril na postavljeno zahtevo, nato pa jo je obrcal in pretepel, da je morala v bolnišnico pri Rdeči hiši. Vse drugačne so bile izjave obtoženega Montica, ki je sicer priznal da pozna Mossut-tijevo, vendar je zanikal, da bi si prisvojil kolo in plašč; kolo naj bi kupil pri nekem mehaniku v mestu, za plašč pa naj bi kupil pri nekem mehaniku v mestu, za plašč pa naj bi ji plačal 4.000 lir. Sodnik je upošteval obtožbe Mossuttijeve in zdravniško spričevalo ter obsodil Monti-cj na dva meseca zapora, katera bo moral presedeti v goriških zaporih, in na povračilo sodnih stroškov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. K 1 N O «Pole‘ni časa, CORSO. 16.30; R. Brazzi. VERDI. 16.00: »Globok kakor morjea, cinemascope. W. Leigh, K. Moore. CENTRALE. 17.00: »Tujec« G. Pečk, J. Grifitths. VITTORIA. 17.00: «Branite mestoa. W. Pidgeon in P. Ramond. MODERNO. 17.00: «Rdeča coprnica«. vi s Cento, do katere je treba prehoditi ali prevoziti 20 km. Nekdaj so ljudje iz Belega potoka hodili na delo v glavnem na Bovško ali Kobariško ter so si tam kupovali tudi razne potrebščine, saj so bili tako bliže svojim domovom kakor pa da bi hodili v oddaljeno Furlanijo, kot so primorani danes. Daues je tu državna meja in ljudje so seveda svoje življenje prilagodili razmeram, vendar je v videmskem sporazumu rečeno, da se bo med obmejnimi kraji lahko razvila trgovinska izmenjava s katero bi si prebivalci v Belem potoku prav gotovo lahko pomagali. Toda kaj naj pomagajo členi sporazuma, če morajo s propustnico 100 km daleč da pridejo do prvega obmejnega bloka, ki je Stupica v Nadi-ški dolini, medtem ko bi lahko imeli obmejni prehod tik pred domačo vasjo. Na Goriškem, pa tudi v Čedadu in Nadiški dolini, kjer, sp izvajajo določila videmskega sporazuma, so si mnogi že marsikaj pripomogli! Enako bi bilo v Belem potoku, kjer je gospodarsko stanje iz dneva v dan slabše. Sem in 'tja čez mejo bi lahko hodili ljudje, prišlo bi do koristne izmenjave, ki bi gotovo olajšala domačo krizo. Oblasti nai torej čimprej poskrbijo, da se odpre blok pri Belem potoku L-‘S- lilli ji:-Ml: m mmm j.i.rfFaj:! j; j kht A Ne „12" ampak b13" RIM, 22. — Ko je 26. februarja letos gospod Romano Beghetto iz Torina na hitrico pregledal svojo sskedos Totocalcia, mu je šinila kri v glavo. Ugotovil je, da je pravilno zadel dvanajst rezultatov in da je potemtakem zadel, če že ne milijonov, pa vsaj nekaj desetin čednih tisočakov. Mož je bil presrečen in lahko si predstavljate, da je dobitek v krogu svoje družine in prijateljev prav krepko zalil posebno še ko je izvedel, da ho dobil nič manj kot 9.1.464 Ur. Zmagovito skedo je medtem seveda deponiral v banki in nestrpno čakal na izplačilo dobitka, ne da bi vedel, da je medtem že postal milijonar. V naglici je namreč prezrl, da ni naredil 12 ampak IX točk, toda kontrolni urad Totocalcia je to kaj kmalu ugotovi' in odredil »nič hudega slutečemu srečniku» izplačilo 2,403.705 lir, kolikor je zitašal dobitek etrinajst-karjevs. Ne vemo še, kako je srečni Torinčan proslavil ta nepričakovani dogodek, toda če bi se to zgodilo kakšnemu pristnemu Kranjcu, bi se. že. gotovo utopil v božji kapljici. PRED MAJVECJ0 LETOŠNJO ŠPORTNO PRIREDITVIJO NA SVETU Tehnične in športne priprave za olimpiado 1956 v Melbournu V kratkem bo dograjen glavni stadion za 100 tisoč oseb. trije manj« ši stadioni, razna dirkališča, bazeni in celotno olimpijsko naselje Največji letošnji športni do- nega stadiona grade na po- LAHKO ATLETIKA Spomladansko čiščenje knjižnice v Gorici Ravnateljstvo mestne in državne knjižnice v Gorici sporoča, da bo zaradi Vsakoletnega spomladanskega čiščenja knjižnica zaprta za občinstvo od 26. marca do 2. aprila. V t—h dneh bodo izposojali knjige na dom vsak delavnik od 10. do 11.30. Občni zbor zadružne mlekarne v Ažli Mlekarna iz Ažle je imela pred dnevi svoj letni občni zbor. Glavno 'poročilo je podal Giuseppe Mucig, ki je govoril o enoletnem delovanju te zadružne ustanove. Po diskusiji o njegovem poročilu so imenovali dva nova svetovalca, in sicer Feliksa Venutija iz Dolenjega Mersa v šentle-nardski občini ter Antonia Zufferija iz Klinj v šentpe-trski občini. Zaradi vinjenosti se je na plesu stepel Pred dnevi se je pritožil na razsodbo tržiškega pretorja je bi 25-letni Renato Grubissa iz Tržiča Ul. Pisani 51, ki je bi' obsojen na 10.000 lir globe in povračilo sodnih stroškov, ker je junija meseca leta 1954 žalil in močno brcnil Bruna Cisina iz Tržiča. Usodnega dne sta bila oba mladeniča na plesu v «Ballo estivon, medtem ko je hotel Cinn oditi s plesa se je na vratih vanj zaletel Grubissa, ki ga je nahrulil in ozmerjal, potem pa še močno brcnil, in to brez vsakega razloga. Sodeč po njegovem ravnanju, je bil v precej vinjenem stanju vendar tega pred tržiškim pretorjem ni hotel priznati, in tudi včeraj je to obtožba ponovno zanikal. Sodnik dr Suich pa ga je po zaslišanju nekaterih prič popolnoma o-prostil. PAVIA. 22. — Preteklo nedeljo je bil tu tretji mednarodni cross gluhonemih, katerega se je udeležilo okrog 50 atletov iz 8 držav. Z velikim naskokom je zmagal Norvežan Smedasgard pred Jugoslovanom Kogovškom, Norvežanom Finnom. Belgijcem Geossenom in drugimi, ki pa so močno zaostali. Drugi Jugoslovan Ivanko Rudolf se je plasiral na sedmo mesto, peti pa je bil Tržačan Soavi Marcello. RAZNE VESTI KITZBUCHEL, 22. — Tony Sailer, trikratni zmagovalec na olimpijskih tekmovanjih v Cortini, bc v kratkem objavil svojo knjigo, ki bo imela naslov: »Kako sem zmagal na Olimpiadi*. godek na svetu bodo nedvomno XVI. olimpijske igre v Melbournu v Avstraliji. Čeprav se bodo najboljši atleti sveta zbrali na novem kontinentu šele konec novembra in v začetku decembra, pa so skoraj že povsod začeli s pripravami za udeležbo, na tem največjem športnem tekmovanju. Čeprav je namreč res, da namen olimpijskih iger ne bi smel biti lov za rekordi, temveč predvsem plemenito merjenje športnih sposobnosti v duhu olimpijskega gesla, pa je po drugi strani res in pravilno. da se je treba tudi za tako zgolj plemenito merjenje športnih moči pripraviti resno in temeljito. Pred največjo odgovornostjo za uspeh olimpiade stoje seveda organizatorji v Avstraliji, ki imajo že sedaj polne roke dela, skrbi in preglavic. V teh dr.eh je predsednik organizacijskega odbora olimpiade 1956, Kent Hugbe, poročal o trenutnem stanju gradenj športnih objektov in o-limpijskcga naselja v Melbournu. Najbolj so doslej napredovala dela na stadionu »Cri-cket Groundo, ki bo postal glavni olimpijski stadion. Nova cementna tribuna, ki bo visoka 27 m bo dograjena v juniju. Z njo bodo število prostorov na stadionu povečali od 85 na 100 tisoč. Na njej bodo zgradili 45 do 50 radijskih in televizijskih študijev za oddajo, 27 slačilnic, številne upravne urade in mreže za komunikacije. Preureditev terena v areni bo dokončana čez kakšen mesec. Spodnji sloji tekališč so že končani, zgornjo plast pa bodo naredili neposredno pred olimpiado. Nekaj sto metrov od glav- VELIKO TRADICIOHALNO SMUČARSKO TEKMOVANJE Na pobočju Marmolade danes začetek „3-Tre" Tekmovanja se udeležuje 7 državnih ekip -Favoriti so Avstrijci in Američan Werner, nedavni zmagovalec nad Moltererjem CANAZEI, 22. — Jutri se bo začelo na pobočju Marmolade tridnevno mednarodno tekmovanje v veleslaloma in slalomu, imenovanem «3-Tre». Pripadniki finančnih straž alpinske šole iz Predaz-za so danes ves dan urejevali progo za veleslalom, ki jo je trasiral Gino Seghi in na kateri bo jutri prva preizkušnja v veleslalomu. Sneg, ki je zapadel včeraj, je zagotovil nemoten potek tekmovanja, za katero so se prijavila moštva Avstrije, Francije, Nemčije, ZDA, Švice, Finske in seveda Italije, torej skupno 7 reprezentanc. Italijani polagajo največ upanja na Gina Burrinija in Otta Glucka, ki sta nedavno zmagala v svojih disciplinah na državnem smučarskem prvenstvu. Glavni favoriti pa so vsekakor Avstrijci, med katerimi sta najbolj v formi Hinterseer in Oberaigner. V poštev prideta tudi Francoza Bozon in Duvillard. Posebno zanimanje pa vlada za člana ameriške reprezentance Wer-nerja, ki je pred nekaj dnevi v Zermattu premagal vse najboljše Avstrijce vključno z Moltererjem, Sailerjem, Prav- do, Hinterseerom in ki bo istim zelo nevaren tudi na progah Marmolade. Za jutrišnji veleslalom za pokal »Cesare Battisti« je predviden start ob 11. uri z višine 3200 m. Proga je dolga 2200 m, ima 550 m višinsKe razlike in 42 vratec. V soboto pa je na programu slalom za pokal «Marmolada», ki se do odvijal na slikoviti progi, ki teče vzporedno z marmolad-skim ledenikom. Start bo v višini 3250 m. Proga je dolga 3600 m in ima 1250 m višinske razlike. SpusL na Elni CATANIA, 22. — Za «Velik spust na Etni», ki bo prihodnjo nedeljo na južnem pobočju siciljskega vulkana, so prijavili svojo udeležbo tekmovalci šestih držav. Med njimi so Francozi Oreiller. Duvillard, Vuarnet in Viallot, Švicarji Brovvard, Chulunegger in Kissling, Jugoslovani Budi-nek, Vojteh, Prestor in Žiga. Angležev Mc Intosh in drugi. Od Italijanov bodo nastopili Zeno Cold, Gaetano Coppi, Burrini, Milianti, Bruno Alberti in drugi. vršini ekrog 12 hektarov trt nove stadione in plavalni bazen, ki bodo skupno tvorili najlep.ši športni kompleks v vsej Avstraliji. Kombiniran stadion za nogomet in atletiko je praktično že dokončan razen tribun, v kratkem pa bodo dogradili igrišče za hokej in velodrom. Po predvidevanjih bo celotni olimpijski park popolnoma dograjen v juniju. Vzporedno grade tudi olimpijsko stanovanjsko naselje, saj bo treba poskrbeti za primerno bivanje ogromnemu številu atletov, spremljevalcev, tehničnemu in administrativnemu osebju itd. Zelo je že napredovala gradnja 750 stanovanjskih hiš, in skupine skladišč, okrog 200 hiš pa je že pripravljenih za izročitev olimpijskemu organizacijemu odboru. Dela za nadaljnjih 837 stanovanj se bodo začela v kratkem. Vsa stanovanja so opremljena s kopalnicami in prhami s toplo in mrzlo vodo. V gradnji je tudi 10 velikih menz in kuhinj, s kapaciteto po 600 prehrambenih obrokov. V gradnji je tudi velika koncertna dvorana in naprave za parne kopeli. Številne zgradbe bodo zgradili tudi na drugih mestih, kjer bodo razna pomožna igrišča za treninge, vendar bedo vse te zgradbe le začasne. Medtem, ko v Melbournu raste olimpijsko naselje, pa se drugod po svetu in =eveda tudi v Avstraliji sami, pripravljajo tisti, ki bodo v njem merili svoje sposobnosti Pred dvema dnevoma smo že poročali o nekaterih minimalnih mejah, ki jih bodo morali doseči atleti v posameznih disciplinah. da bodo lahko pripu-ščeni k zaključnim tekmovanjem. Te meje so zelo zahtevne in tega se očitno zavedajo vsi tisti, ki so že pridno na delu. V naslednjem nekaj zadnjih vesti o teh pripravah. PRAGA, 22. — Kakih 250 češkoslovaških športnikov se aktivno pripravlja na XVI. olimpijske igre. V Avstralijo pa pojde le približno 60 tekmovalcev. V olimpijski delegaciji bo približno 20 trenerjev in voditeljev. Imena članov olimpijske reprezentance bodo znana konec junija, končni seznam pa bo objavljen šele 22. oktobra, čehoslovaki bodo odpotovali v Melbourne okrog 1. novembra, jih bo pa skoraj dvakrat manj kot v Helsinkih. Cehoslavaki bodo bržčas tekmovali v tehle športnih panogah: atletiki, telovadbi, plavanju, boksu, rokoborbi, dviganju uteži, streljanju, modernem peteroboju, vožnji s kajakom, kolesarjenju in košarki. Največje nade CSR za Melbourne so: Zatopek (tek na 10.000 m in maraton). Zato-pekova (met krogle za ženske). Skobla (met krogle), Ko-var (skok v višino), Pšenička (dviganje uteži), Copčanski (kajak), Kapen (streljanje), Fouček (kolesarstvo) itd. BUKAREŠTA, 22. — Na XVI. olimpijske igre bo Romunija poslala svoje tekmovalce v atletiki, plavanju, vaterpolu, modernem peteroboju, veslanju, streljanju, sabljanju, boksu, rokoborbi, dviganju u-teži, telovadbi, v konjskih dirkah in kajaku. LUKSEMBURG, 22. — Luksemburški olimpijski odbor je sklenil, da bo poslal v Melbourne rajveč 10 oseb, vključ- no s člani vodstva. Stroški za ekipo bodo znašali okrog 2 milijona frankov. Kot se zdi bodo Luksemburžani nastopili v naslednjih disciplinah: lahka atletika 3 (Barthel, Rasquin, Muller), telovadba 1 (Stoffel), kolesarstvo 3, streljanje 1 in sabljanje 1. KAIRO, 22. — Egiptovsko zastopstvo v Melbournu bo štelo okrog 100 oseb, od katerih 60-80 atletov in kakih 20 funkcionarjev in sodnikov. Grški olimpijski odbor je zaprosil vlado za po 1 milijon lir za vsako osebo, ki bo odpotovala v Avstralijo. NOGOMET «Hammerby» porazen na Reki REKA, 22. — Član prve conske lige Reka je danes na Reki premagal švedski klub Hammerby iz Stockholma s 3:1 (3:1). RIM. 22. — Na današnji trening tekmi je vojaška reprezentanca izgubila proti kombiniranemu moštvu Lazia s 3:1. Kot znano, se je italijanska vojaška reprezentanca kvalificirala za finalni turnir, ki bo v začetku aprila na Portugalskem. BRUSELJ, 22. — Z zmago 2:0 nad francosko vojaško reprezentanco, se je egiptovska vojaška reprezentanca kvalificirala za finalno tekmovanje, LONDON, 22. — Anglija B je v Southamptonu pred 20.000 gledalci premagala Švico B z rezultatom 4:1 (1:0). ENSCHEDE. 22. — Holandska B je pred 20.000 gledalci premagala B reprezentanco Nemčije z rezultatom 1:0. FIRENCE, 22. — Izbrani kandidati za italijansko mladinsko reprezentanco, ki do nastopila na mednarodnem velikonočnem turnirju FIFA na Madžarskem, so danes počivali. Za jutri je predviden atletski trening, za soboto pa zadnja trening tekma z mladinci «Fiorentine». Mladi nogometaši bodo odpotovali v Budimpešto v nedeljo ob 12. uri. TENIS ALEKSANDRIJA, 22. —• V četrtfinalu posameznikov mednarodnega teniškega turnirja je Avstralec Hoad premagal Američana Perrya s 6:1, 11:9, Avstralec Arkinstall pa Drob-n.vja s 6:3, 6:2. V polfinalu moških parov pa sta Drobny in Hoad premagala italijanski par Merlo-Sirola 7:5, 6:1, 6:2. BOKS Smrl m^dega boksarji zaradi možganske izkrvaviš JOHANNESBURG, 22. Hubert Essakov, boksar p ^ ne kategorije, kater,eI7gMi„ To- soboto knockautiral w> j weel, je danes zgodaj 1 j na posledicah udarca urah agonije umrl. „ so takoj po dvoboju možganske krvavitve o P v bolnišnico, kjer so ja rirali, to-da zdravniški ni bil uspešen. Tragična komaj 21-letnega boksar baje imela svoj odme v parlamentu, kjer M> žil o njej diskusijo P Oswald Shaerer. RAVENNA, 21. -prvak v bantam K , pj Mario D'Agaita je proma_, jS, točkah Španca Jesasa,n rUni Dvoboj, ki je trajal ^ ni zadovoljil gledalcev, na koncu žvižgali. Bivši ši DORTMUND. 22. — 7'geiJ> ropski prvak težke ka • ^ Neuhaus se bo 22. aPrl pjt-s Kanadčanom Jamesom ker jem. gv(. BUENOS AIRES, 22.. -,j( tovni prvak mušje k Argentinec Perez je 5 ^ autom v 8. rundi Premag<,[tiel jaka Gomeza, čeprav je p spravil svojega nasP na tla za 4 sekunde. . MILANO, 22. — Dulh> in Wallace se bosta jjj. med 15. in 20. junijem lanu, jfg. MEXICO CITY, 22., ksikanec Diez je s knor rundi P Vart'118, ig»' jrem*™ tom v prvi runn, e ^gji evropskega prvaka v kategoriji Španca KOLESARSTVO^- PALERMO. 22. na dirka po Siciliji s ^ ji, čela 10. aprila in zak'Jt0sts * aprila. Start in cilj syc Palermu, proga pa oagUS°' zi Mesimo, Catanio. |iiioVal» Enno in Sciacco. bo 140 kolesarjev. Tekri0 med __ [te,( ;taP»! ka! bodo kot nagrade za r in končno zmago raz krog 2 milijona lir- NAPOL1, 22. — $V pi se bo udeležil X*I V1' po Campaniji. ki se ,« 29. marca Svojo ude .f(s prijavili tudi Belgijec ter Italijani Bruno M°n jrll(i-letto, Mcser, Maule tn edflik Odgovorni ur-STANISLAV REN" pil Tiska Tiskarski zavod ZT KIHO škedJ?^ 23 t. fi‘ predvaja danes^j- ob 18. uri Tarzan, prepovedana džui^a predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 1*- ur’ Republic film: Igrajo: JOHN WAYNE, ANN DVORAK in drUg' 1 /tV, Ljubezen, pokvarjenost, hazard, drznost, pusto' ščina na obali barbarov ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE vam nudijo MAGAZZINI FELICE ■ Trs« Ulica Carducci 41 - nasproti pokritega tr** Veliko izbiro: JOPIČEV - OBLEK za MOŠKE in pE„a|i! HLAČ-SRAJC-MAJIC in NOGAVIC po najnižjih c Oglejte si naše izlozbe! 0000000000000000000000300 oocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 35. = Drugo poglavje» Nadaljevanje - Sošolci in tovariši - Sarajevski atentat Dejal sem, da se je «el»-kalo tudi in zlasti v gledališču. Mlajšim je treba povedati, da se nam ni zdelo, dokler smo vsi «el»-kali, to nič nenaravnega. Nasprotno: kakor je gledališče nekakšna vrhunska ustanova tudi za vsak materin jezik, tako se nam je zdelo povsem na mestu, da se na odru drugače in lepše govori, kakor govori preprost človek na ulici, na trgu in v vasi. «El»-kanJe se je slišalo nekako izobraženo, »gosposko«, privzdignjeno nad vsakdanjost. Med vojno Je tržaško slovensko gledališče nekaj let počivalo, dokler ni ob povratku prevzel vodstvo in levji delež režije in igranja Milan Skrbinšek. O njegovem delu in o njegovih velikih zaslugah za razvoj našega gledališča in odrskega življenja na sploh je bilo že veliko napisanega. Mislim pa, da gre njemu tudi zasluga, da je on, kakor na gimnaziji Pirjevec, na našem odru odpravil «el»-kanje in uvedel «ev»-kanje. Vsekakor smo mi, ki smo sprejeli reformo v izgovarjavi, občutili poznejše «el»-kanje, ki se je bilo obdržalo na raznih javnih prireditvah, pri recitacijah in po diletantskih odrih, nekako starinsko ali zastarelo, da ne rečem — smešno. ?2. Tema naravnost revolucionarnima dejanjema, dvigu slovenščine med najpomembnejše predmete in vpeljavi prirod- nejšega «ev»-kanja, je sledilo še tretje, ki je bilo pravzaprav posledica obeh prejšnjih in Jima je šele dalo pravi smisel. Mislim na Pirjevčevo prikazovanje in posredovanje slovenske slovstvene zgodovine in njenih lepot in vrednot. Omenil sem, da je bil profesor Pirjevec znamenit prešernoslovec in prav tu, v našem slovenskem Preporodu, je zastavil svoj vpliv in svoje znanje, da nas je uvedel v spoznavanje začetkov naše novejše domače literature in kulture. Profesor Jenko je stavljal na svoje učence v glavnem samo dvoje zahtev: pozna vanje slovničnih pravil in učenje «pesmic» na pamet. Kljub temu ne bi mogel trditi, da smo odšli od njega povsem praznih rok. Saj Je bil tudi Jenko, kot me je poučil dr. Perhavc, svojevrsten slovstveni erudit in celo neke vrsto prešernoslovec. Vendar vsaj jaz njegovega suhoparnega podajanja snovi nisem skoraj nikoli poslušal. Pač pa sem znal na pamet celo vrsto Prešernovih (in drugih) pesmi, med katerimi sem bil zlasti navdušen za prekrasno žalostinko »V spomin Andreja Smoleta«, za zbadljivi sonet na Kopitarja «Apel in čevljar«, za »Lepo Vido« itd. Toda ko nas je dobil dr. Pirjevec v roke, je začela rasti pred našimi očmi doba in njeni možje, takratne razmere, »abecedna vojska« in drugi slovstveni spori med Slovenci v prvi polovici prejšnjega stoletja. Gotovo sem bil vsaj jaz daleč od tega, da bi bil vse te stvari razumel, kakor sem lih doumel pozneje. Vendar je bil dr. Pirjevec tisti, ki je udaril temelje za naše nadaljnje proučevanje in zanimanje. Njegov postopek je bil povsem organski. Pri čitanju Prešernovih »Sršenov« in «zabavljivih sonetov«, pri čitanju njegove «Nove pisarije« in drugih »dokumentov dobe« se nam je začelo nekako svitati, kako se je bil porodil naš slovstveni in kulturni Preporod. Možje, ki so v njem sodelovali in delo- vali, so začeli polagoma zadobivati obrise, dokler se nista iznad njih in dobe dvignili dve kiklopski pojavi; Prešeren in Cop Seveda je bilo treba pri Pirjevcu tudi kaj znati in pri izpraševanju kaj povedati. In jasno je, da sem se tudi jaz marsičesa konkretnega naučil- Toda veliko več kot kakršno koli konkretno znanje je bil nekakšen podzavestni splošni vtis, ki Je začel nastajati v meni po posredovanju našega profesorja ln morda celo preko tega posredovanja. Nekako neza vedno sem pri sebi občutil, kako sta bila Cop in Prešeren zaobjela svoj čas in svojo dobo in ju je zlasti Prešeren za poznejše rodove skoraj dokumentarno vklesal v svoje «za-bavljive sonete«, »sršene« itd. In to celo proti volji in proti intencijam svojih sodobnikov. Od Stritarjevega epohalnega eseja o Prešernu, od njegovega tako rekoč ponovnega odkritja našega pesnika, od Zupančičeve zanosne »Pesmi mladine« ob stoletnici Prešernovega rpjstva pa do narodnoosvobodilne borbe, ki je dvignila Prešerna na svoj prapor, vidimo en sam nepretrgan proces, kako bi čim bolje in čim globlje dojeli fenomen, ki se mu pravi »Prešeren«. Prešeren je danes na ustih slehernega zavednega Slovenca. Vendar kakor je dal nekoč Stritar predvsem poudarek Prešernovi erotični poeziji, tako pozna dandanes povprečni naš človek razen nekaterih pesmi, ki re pojejo, Prešerna predvsem po čudoviti »Zdravljici« in po njegovem monumentalnem »Uvodu« h »Krstu«. Prešeren kot celota je ostal pravzaprav do danes malone skrit širokim množicam. Temu se pravzaprav niti ni čuditi. Kajti Prešeren je kljub svoji popularnosti nekako vase zaprt pesnik, dejal bi skoraj, da pripada rodu »hermetičnih pesnikov«. Ni nikak narodni bard, kakršen je bil na primer Gregorčič, ki je pel našemu človeku tako rekoč iz srca. Kdor hoče resnično doumeti in uživati Prešerna, mora najti ključ do njegove poezije. Tako izkustvo sem moral napraviti tudi sam. Kajti Prešeren hikakor ni lahek pesnik, pa tudi ne tako preprost, kakor bi ga hoteli videti nekateri. Njegove globine in lepote so vklesane v dokaj zapletene stavkovne zgradbe in za marsikatero podrobnost so si še danes prešernoslovci v laseh, kako naj bi se tolmačila. Marsikatera mesta zahtevajo ko- mentar iz svetovne slovstvene zgodovine, iz antike gih področij človeške kulture in zgodovine. ib & 1 lauvesne Kuiiure in zgodovine. Ne bom trdil, da nam je dr. Pirjevec že posredori* ^osj ki naj bi nam odprl na široko vrata v lepote in c\. Pj Prešernove muze. Vsaj zase bi tega ne mogel re^obe„jl zlasti Prešernove težje sonete, «Sonete nesreče« ib . sj bPj venec« sem začel doumevati dokaj pozneje. Tudi b' je*ijJjj trditi, da Je našemu primorskemu ušesu Prešernov ^ c , svojimi gorenjskimi poudarki vendarle nekam težak, oSt^ nekoliko tuj. Mimo vsega tega je Prešeren pisal svoj ^d ^ njo erotično poezijo kot zrel mož in ne kot mla.“ ja V ali ognjevit mladenič. Ključ do te osrednje 1 veku samo doživetje Prešernovemu sorodnega eroticffa jji' žiVljaja, nesrečne in neuslišane ljubezni že dozorel^ {t. Samo s takim ključem se ti lahko Prešeren ves 0 ^ n*|f, Ce nam dr. Pirjevec že ni mogel dati ključa, HvabLč1 odprl vrata v svet Prešernove poezije, pa nam je u* pj melje, da se do takega ključa dokopljemo, pa se b.^ o*■ > živo in znanstveno tehtno nam, je prikazal dobo . juu v katerih se je porodil Prešeren in njegov Pesnnftrb jJjP Postavil je pred nas stavbo slovenskega Preporoda, e S1 j« vrata vanjo in posredoval možnosti, da si vsak 1 $ UU -Ji »K«—— gl ključ, ki bi mu odklenil vrata do najvišjega z dobe; do zaklada Prešernove muze. Toda če sem nekoliko obširneje opisal veliko Pirjevca, ko nam je odprl pogled v naš slovensk1 ne smem pri tem prezreti, da nam je tisto leto l0 egied j'1* v zaposlovalnem tečaju podal jasen in zgoščen P1 gta f nadaljnjega razvoja slovenskega slovstva. KajpJb jj s d leti, v katerih se je moral naš profesor boriti 6™ M manjkljivostml, ki jih je zapustilo Jenkovo PTern^ce K « poučevanje v pogledu poznavanja slovenske sl°v'b venskega jezika na sploh, veliko premalo, da D «1* mogel posredovati tisto široko poznavanje slovenski stva, kakor bi si bil sam želel in kakor bi S1 tudi mi, njegovi učenci. Zagrabiti je moral na vsa fr da je izpolnil vsaj del tiste vrzeli, ki jo je bila * vSe’ stila Jenkova šola. Dal nam Je kljub temu velikb’ sta mu dopustila čas in naše pomanjkljivo znam ^ (Nadaljevanje 3