5k
,!>l|'0 delovnega kolektiva sozd iskra
»o
Kondenzatorji semiC
Sorazmerno ugodni Nletni poslovni rezultati
Kot običajno je potrebno ob začetku drugega polletja temeljito pregledati Poslovanje v prvi polovid letošnjega poslovnega leta. Tako je tudi semiška Iskra v obdobju januar-jimij 1983 bolj kot prej poslovala v zaostrenih pogo-jih gospodarjenja, ki so predvsem posledica hudih gospodarskih razmer v
svetu.
P0*0V'C’ !et°šnjega leta so v
NevUhPr°izvedli za 567.814.718 di fijn., .*aga, kar pomeni, da so letni Pogjgj^vodnje izpolnili 45 %-no. Če %]n jltno> kako so posamezne TOZD MU' sv°j P'an proizvodnje v prvem dobimo naslednje številke: Elektronski
kondenzatorji je dinarjev
C*13 za 253.497.243 Omarjev ^p,n tako izpolnila svoj plan z 49%. titv * Energetski kondenzatorji je SevLlV tem času za 178.551.817 di-k)?Q aga ter 41 %-no izpolnila plan. jltstern Mehanski deli in naprave je za
dosegli višino 50.328.363 dinarjev, oz. 48,7 % letnega plana.
Tako so torej skupaj porabili sredstev za 622.974.961 dinarjev, kar je 54,5 % letnega plana in kaže na nekoliko hitrejše naraščanje stroškov od celotnega prihodka.
Dohodek je dosegel višino 389.424.241 dinarjev, kar je 49,8% letnega plana dohodka, medtem ko so
Številka 33 - Leto XXII- 27. avgusta 1983
obveznosti iz dohodka dosegle višino 159.422.494 dinarjev ali 50,5 % letnega plana. Plan čistega dohodka so v Semiču izpolnili z 49,3 % in so ga dosegli v višini 230.0001.747 din. Del čistega dohodka za osebne dohodke je znašal v prvem polletju 153.714.800 dinarjev, kar je 45.2% letnega plana.
Če torej pogledamo polletni finančni rezultat poslovanja DO Iskra Kondenzatorji v Semiču lahko ugotovimo, da je sorazmerno ugoden. Slabši pa so kazalci na področju proizvodnje in predvsem na področju konvertibilnega izvoza.
Zato delavce v semiški Iskri v sedanjih pogojih gospodarjenja čakajo še velike naloge na omenjenih področjih, saj je izpolnjevanje naročil, predvsem za konvertibilna območja, nujen in potreben pogoj za nadaljnjo oskrbo s sredstvi in s tem v zvezi za kolikor toliko nemoteno delo.
D.Ž.
prodajo 2.504 dinarje
proizvedla za . - - uum.jvv blaga in dosegla Vls,ni 45 %, medtem ko je TOZD lig g. s proizvodnjo v višini Hjfi „ 54 dinarjev izpolnila letni
Glel • °-
hvjjj e tzvoza so v semiški Iskri v l.5(o ,^estih mesecih izvozili za ItM,, ,! USA dolarjev blaga, kar ^ i$teaV ia 42 % letnega plana izvoza.
obd°bju so na konvertibilno tti^l? izvozili za 2.249.778 USA do-kar
Ifcvč
•:an ’ Kar predstavlja 34% letnega Iti ('nvertibilnega izvoza. Na klirin-IfOuročje pa so v istem obdobju |tM..1 za 1,313.863- dolarjev, kar avlj3 65 % ■ izpolnitev letnega
'llel?^11* !ezultati poslovanja prvega a u Ja kažejo, da so v Semiču v tem tvarili celotni prihodek v višini ^•012.399.202, kar predstavlja jč? glede na letni plan celotnega L ka. Materialni stroški so dosegli 572.646.598 dinarjev ali 56 % °a Plana. Stroški amortizacije so
Odločneje v obmejno gospodarsko sodelovanje
Prihodnji teden, točneje 1. septembra, bo mejnik v Iskrinem obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tega dne bo namreč Iskrina interna banka prevzela nase celoten plačilni promet Iskrinih delovnih organizacij v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja. Ob tej priložnosti smo v Iskri Commerce obiskali Aleksandra Čerčeta, ki vodi dejavnost obmejnega gospodarskega sodelovanja.
Že pred pogovorom z Aleksandrom Čerčetom smo vedeli, da je alergičen na izraz »maloobmejni promet«, zato smo ga takoj na začetku zaprosili za »uradno« definicijo obmejnega gospodarskega sodelovanja.
Pod strokovnim izrazom obmejno gospodarsko sodelovanje razumemo vse oblike, ki se razvijajo na določenem geografskem prostoru obmejnega območja. Pri tem bi rad opozoril na višje oblike obmejnega sodelovanja, zlasti zato, ker prav njim namenja Iskra največ pozornosti. Kot je znano ima Iskra
■lili
^°i*vo<tnje v TOZD Elektronski kondenzatorju
Možnosti za sodelovanje &0 Kibernetika s Kitajsko
^ ^kra Kibernetika ima možnosti za sodelovanje s tovarno Inštrumentov v l^ijingu na Kitajskem. Razgovorov s predstavniki ministrstva za elektroni-$tn’ rnin*strstva za ekonomske odnose in trgovino ter vodstva tovarne in-izirlentov Nanjing sta se v času obiska na Kitajskem udeležila Rudi Zorko j^bernetike in Vladimir Lukane iz Iskre Commerce.
Kezultat omenjenih pogovorov je dogovor o medsebojnem sodelovanju l “lagovni menjavi, skupnem razvoju in skupni proizvodnji. To je prvi s, .ras k navezavi dolgoročnih poslovnih odnosov Iskre Kibernetike s Kitaj-■mi partnerji. Kitajska stran se zanima za nabavo digitalnih vvattmetrov in j ^bne opreme, Kibernetika pa za nabavo kitajskih digitalnih tahometrov p a8ornerov.
S( °dpisani protokol natančno opredeljuje potrebne aktivnosti na obeh aneh, da bi bili lahko vzpotavljeni ustrezni poslovni stiki. Pogodbo o dol-rocnem kooperacijskem sodelovanju Iskre Kibernetike z Nanjing Tele-miriunications Instruments Factory naj bi podpisali po opravljenih aktivah že letos jeseni.
Sodeč lne. Ze
^ J r____________________
a- Vrsta obrobnih vtisov, ki sta jih prinesla predstavnika Iskre s Kitajske, n„V0r* Ujub oddaljenosti in jezikovnim -oviram v prid sodelovanja s to
v odec po vtisih imajo Kitajci izredno veliko zaupanje v Jugoslo-(.J16/ Zelo jih zanimata sodelovanje in skupno ustvarjanje sodobnih izdel-,je|V 'n tehnologij. Pri njih opazimo racionalnost v vseh pogojih življenja in
°grom
no, razvijajočo se azijsko deželo.
A. Boc
Aleksander Čerče.
kooperacijsko pogodbo v Italiji z Ire-tom in Mipotom, nadalje je Iskra Delta na Koroškem odprla svoj obrat za proizvodnjo računalnikov itd. Seveda temelji to obmejno gospodarsko sodelovanje na sporazumih, ki jih je Jugoslavija sklenila s sosednjimi državami, vsi ti sporazumi pa so pogojeni in v skladu s helsinško konferenco. .
Krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja je gotovo v prid tudi slovenski narodni skupnosti v Italiji, na Koroškem in Madžarskem?
Vsekakor, saj prav z vključevanjem v te gospodarske tokove postaja slovenska manjšina še močnejši most v sodelovanju med dvema državama, hkrati pa si s tem krepi svoje pozicije v odnosu do večinskega naroda.
Med pripravami na zadnjo reorganizacijo Iskre Commerce je bilo tudi nekaj predlogov, da bi v tej delovni organizaciji skupnega pomena za vso Iskro na novo ustanovili temeljno organizacijo za opravljanje obmejnega gospodarskega sodelovanja. Ta pobuda ni zaživela, čeprav je verjetno še vedno aktualna. Kako imamo zdaj v Iskri organizirano to dejavnost?
Marketinški kolegij celotne naše sestavljene organizacije je sklenil, da dejavnost obmejnega gospodarskega sodelovanja organiziramo v Iskri Commerce. Seveda so še vedno vse možnosti, da v določenem času organiziramo posebno temeljno organizacijo za opravljanje teh nalog, vendar pa menim, da je to za zdaj še preuranjeno. Dejavnost obmejnega gospodarskega sodelovanja smo vključili v obstoječe tržne organizacijske oblike, ki jih ima Iskra Commerce z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Umrl je Miha Marinko
V	ponedeljek, 22. Um. so v grobnico narodnih herojev na Trgu revolucije v Ljubljani pokopali revolucionarja in narodnega heroja Miho Marinka. Na svoji dolgi, triinosemdeset let dolgi poti, je Miha Marinko prehodil pot od dečka, ki se je moral že s štirinajstimi leti trdo spoprijeti z delom v steklarni, preko zasavskega knapa in rudarja v francoskih rudnikih do revolucionarja, študirajočega v Moskvi in enega izmed ustanoviteljev Komunistične partije Slovenije. Kot tesen sodelavec pokojnih revolucionarjev Tita, Kardelja in Kidriča je med vojno in po njej opravljal visoke partijske in državniške funkcije, bil je prvi komisar slovenske partizanske vojske, dolgoletni član CK KPJ in CK ZKS, sekretar CK KPS in CK ZK Slovenije, dalje je bil dolgo vrsto let predsednik slovenske vlade, predsednik ljudske skupščine SR Slovenije, pri tem pa seveda nenehno komunist in aktivni tvorec našega samoupravnega socializma.
V	vsem svojem dolgem življenju je bil Miha Marinko nenehno aktiven, kajti biti revolucionar je bilo po njegovem isto, kot da si nenehno prisoten sredi življenja, dela in ljudi, ne glede na starost in funkcijo, ki si jo takrat opravljal. Zato lahko rečemo zanj, da je bil aktiven revolucionar prav do svoje smrti in kljub rahlemu zdravju in tegobam visokih let je še vedno aktivno posegal v življenje, se udeleževal raznih slovesnosti in proslav, skratka, bil je prisoten aktivno in fizično med nami.
Z vsem svojim življenjem in delom nas je Miha Marinko izredno zadolžil in kljub že omenjenim visokim funkcijam je nenehno ostajal preprost, zvest in odprt človek, pripravljen prisluhniti slehernemu, zlasti delavcu, saj ni nikoli pozabil, da je izvira! iz njihovih vrst. Pri vsem tem pa je bil Marinko tudi izredno čuteč in razumevajoč človek, kar je zlasti še razvidno iz njegovih imenitnih spominov, ki se bero kot prava literatura, pa čeprav je v njih zapisano vse, kar seje zares zgodilo, vendar z Marinkovimi očmi in srcem. Tako ostajajo nepozabne tiste strani njegovih spominov, ki govore o njegovi materi pa strani njegovega otroštva v revirjih, skratka tu se nam najbolj razkriva Miha Marinko kot človek, topel, človeški, kakršen je ostajal nenehno, tudi v najtrših preizkušnjah, ko je kot revolucionar ojeklenel in kljuboval vsem —policajem stare Jugoslavije in okupatorskim policajem in krvnikom.
Z Mihom Marinkom sem prihajal v svojem dolgoletnem novinarskem delu v stik po službeni dolžnosti, ki pa je kaj kmalu odpadla, saj je bil vedno človeško odprt in hvaležen sogovornik, nikoli se ni izogibal odgovoriti tudi na še tako zapletena in težavna vprašanja, vedno je znal najti pravi in natančen odgovor.
Tako sem zadnjikrat prišel z njim »službeno« v stik 1977. leta, ko sem za naše glasilo pisal podlistek o Titovih obiskih v Iskri. Med prvim Titovim obiskom v Iskri 11. aprila 1955 je bil namreč njegov prvi spremljevalec prav Miha Marinko, ki je takrat opravljal funkcijo predsednika ljudske skupščine SR Slovenije. Brez vseh komplikacij in težav me je takrat, pred dobrimi petimi leti, sprejel v svoji pisarni v poslopju Centralnega komiteja ZKS. Bil je, kljub visokim letom, takrat še izredno agilen in vitalen in pri tem vlekel svojo tradi- ' cionalno cigareto z ustnikom.
Ko sem mu povedal, zakaj sem prišel, se je sprva malce zamislil, si prižgal novo cigareto, potem pa povedal, da se še dobro spominja Titovega obiska v Iskri. Takrat je sodila Iskra, po njegovih besedah, zagotovo med najmodernejše in zato tudi najpomembnejše jugoslovanske tovarne. Dalje se je spomnil, daje bil Tito izredno zadovoljen z obiskom, ki je bil spontan in prisrčen, hkrati pa mi je v nevezanem pogovoru še posebej poudaril takratni pomen Iskrine proizvodnje kinoprojektorjev, ki so zasloveli po vsem svetu in ponesli ime Iskre daleč prek naših meja. Še posebej pa mi je tedaj Marinko poudaril, da je imel prvi 'litov obisk v Iskri takrat dalekosežne posledice za nadaljnji razvoj Iskre, zlasti v smislu posodobitve njenih strojev in s tem tudi proizvodnega programa, saj je Tito takrat kot tudi poslej vztrajal pri tem, da se moramo nenehno razvijati in korakati vštric s sodobnim razvojem sočasne tehnologije in proizvodnje.
Naj bo ta kratek utrinek zadnjega srečanja z Miho Marinkom in njegovimi spomini na Iskro droben prispevek k podobi revolucionarja in človeka Mihe Marinka.
Dušan Željeznov
Sorazmerno ugodni polletni poslovni rezultati
Predsednik KPO DO Iskra Kondenzatorji Vladimir Zorc pa je takole ocenil poslovanje svoje delovne organizacije v prvem polletju letošnjega leta:
»Naša delovna organizacija je v prvem polletju kot celota uspešno poslovala in je v mejah možnosti tudi dosegla gospodarske rezultate, ki se v bistvu gibljejo v okviru planskih predvidevanj. Vendar pa to ne pomeni, če gledamo DO kot celoto in tega smo tudi v Semiču v vseh preteklih obdobjih navajeni, da je bito vse v redu. Resnici na ljubo namreč slika ni tako ugodna, ker so precej velike razlike v poslovnem uspehu naših posameznih TOZD. Te razlike so postale že tako očitne, da so zaskrbljujoče ter je zato nujno in neodložljivo, da ne gledamo več doseženih rezultatov gospodarjenja samo skozi okvire celotne delovne organizacije.
Naša pomembna naloga v nadaljnjem iskanju rešitev bo predvsem v iskanju vzrokov, zakaj TOZD Energetski kondenzatorji in TOZD EOM ne dosegala takšnih rezultatov, ki so potrebni za njun uspešen razvoj in delo. Skupna značilnost, ki botruje semiški Iskri, so razmeroma nizki osebni dohodki, kar je že znano iz tradicije, vendar v današnjih pogojih, ob krčenju vseh vrst porabe, je povečanje sredstev za O D izločiti neboleče zelo težko, predvsem pa ni mogoče brez večjega dviga cen lastnih izdelkov.
Kljub temu smo se odločili, da bomo stanje na tem področju nekoliko sanirali in so prejemki povprečnih osebnih dohodkov znašali 12.862 dinarjev, medtem ko je znašal povprečni ODzti mesec junij 14.597 dinarjev. In v primeru, da ne bo zaradi prevelikih motenj v oskrbi z repromaterialom, ne samo uvoženim, temveč tudi domačim, tekla proizvodnja tudi v drugem polletju, je naš cilj na tem področju zmanjšati zaustavljanje OD v naši grupaciji.
Druga stvar, ki bi jo moral omeniti, je v skladu z vsemi gospodarskimi gibanji, ki se jim tudi Iskra v Semiču ni mogla izogniti, to je občutnemu dvigu stroškov za porabljeni material. Pregled cen bistvenih uvoznih materialov kaže, da so se le te v minulem letu podvojile. Pri tem pa predstavlja le manjši del dvig devizne, cene. Večji del so sprememba tečajev in dinarski stroški, povezani z uvoznimi dajatvami. Podobno je z domačimi materiali, zlasti z bakrom, alu-munijem in pločevino, ki jim tudi cene zdaj kar vsako četrtletje naraščajo.
Rezultat vse tega je, da so porabljena sredstva rasla hitreje od prihodka, kar pa zopet zmanjšuje rentabilnost proizvodnje. V povprečju je ta rast prehitevala za 10% in posledica tega je bilo zmanjševanje sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Za obe, prej omenjeni TOZD, ki poslujeta z motnjami, lahko rečemo, da so tu objektivni vzroki, pri TOZD Energetski kondenzatorji velik delež uvoznega materiala in pomanjkanje izvoza, pri TOZD EOM pa se bistveno poznajo restrikcije pri uvozu opreme, ker v nekaj zadnjih letih nismoi uspeli proizvodnje nič modernizirati, to pa v svetovni konkurenci pomeni ne napredovati, medtem ko se drugi hitro in uspešno razvijajo.
Skratka, to pomeni nazadovati in v nekaj prihodnjih letih bo še težje zadržati svetovno konkurenco brez ustrezne primerljive in primerne tehnološke opremljenosti. Seveda pa pri tem ne manjka tudi naših notranjih težav in nepravilnosti, kot so organizacija dela, planiranje, tehnološka disciplina, s čimer se mislijo v obeh TOZD skupaj z DO resno spoprijeti in vsaj tisti del težav, ki je v naši moči, tudi odpraviti«.
DO ERO
Poslovanje v prvem
polletju 1983
Kljub zaostrenim razmeram za gospodarjenje, ki so vladale v letošnjem I. polletju zaradi znanih vsesplošnih gospodarskih težav v državi nam je v naši delovni organizaciji uspelo I. polletje zaključiti z zadovoljivim rezultatom. Le-ta je bil odraz prizadevanj vseh zaposlenih, ki so uspeli, da je proizvodnja več ali manj nemoteno potekala, čeprav je do manjših zastojev vseeno prihajalo.
Plan eksterne proizvodnje smo vrednostno presegli za 16,7 % pri tem do-
mačo proizvodnjo samo za 0,9 %, kooperacije pa za 78,9 %. Samo po številu izdelanih strojev pa smo za planom zaostali za 7,4 %. Tako nam ni uspelo realizirati tudi planske zadolžitve za izvoz (indeks na plan 94), kar bo potrebno do konca leta nadoknaditi.
Realizacija naše proizvodnje na trgu, to je prodaja na domačem in tujem trgu, nam je prinesla 1.095.106 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 53,2 % več kot v lanskem polletju oziroma 51,7 % celoletnega plana. Porab-
ljena sredstva so narasla več, to je za 52,2 % kar že kaže, na to, da naše prodajne cene zaostajajo za cenami na nabavnem trgu. Dohodka smo tako realizirali v vrednosti 208.250 tisoč din kar je za 45,9 % več kot lani oz. 49,5 % letnega plana.
Cisti dohodek smo razdelili na
90.467.850	din za osebne dohodke, za sklade pa šmo namenili 40.373 tisoč din.
Da je bilo letošnje polletje uspešnejše od lanskega izkazuje tudi rast kazalcev uspeha poslovanja, vsaj vseh osem kazalcev, ki izkazujejo dohodkovno produktivnost, rentabilnost in akumulativnost narašča.
Poglejmo še podatke o zaposlenih normah, nadurah in osebnih dohodkih. Konec meseca junija je bilo zaposlenih 602 delavca. V tem obdobju smo sprejeli 46 sodelavcev, izstopilo jih je 22, tako da je povprečno število zaposlenih znašalo 596. Komulativno preseganje norm po REF A sistemu je znašalo 170.59 %, po WF sistemu pa 108,67 %, v lanskem polletju pa je to preseganje znašalo 171,39% oz. 107,9%.
Napori za čim večjo realizacijo proizvodnje so zahtevali tudi delo prek polnega delovnega časa, tako da je bilo skupno opravljenih 20.759 nadur, kar je že 59,3 % letnega plana. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v I. polletju 1983 znašal 18.152 din, v juniju pa 19.770.33 din, kar je za 21 % nad lanskoletnim celoletnim povprečjem.
Faktor stimulacije je bil v prvih šestih mesecih obračunan v višini 5 %, maja in junija pa 6,5 %. Z junijem so se dvignile tudi osnovne postavke in to 7 % za režijska dela in 10% za dela po normi.
Na koncu naj omenimo, kako smo se držali v tem polletju družbenih dogovorov. V mesecu juliju je prišlo do sprememb dogovora o porabi določenih vrst stroškov in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Za določene vrste stroškov (reprezentanca, prevozni stroški, dnevnice, uporaba lastnega avtomobila), ki so omejeni z družbenim dogovorom smo porabili 1.506.539 din, kar je za 16 % več kot v lanskem letu, po dogovoru pa bi lahko ti stroški naraščali po stopnji rasti celotnega prihodka (53,2%).
Za osebne dohodke smo razporedili
90.446.850	din, kar je za 33,9% več kot v lanskem polletju in kar lahko opravičimo s 1. kriterijem dogovora, ki upošteva dosežene rezultate v produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in delež rasti dohodka — 87,23 indeksnih točk.
Po drugem kriteriju dogovora, to je zaostajanje rasti sredstev za OD za rastjo dohodka pa presegamo dovoljeno rast za 4.07 indeksne točke.
Boris Kerstein
Dopisujte v Iskro
Odločneje v obmejno gospodarsko sodelovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iskra je sklenila Samoupravne sporazume s petimi nosilnimi organizacijami združenega dela na obmejnem območju z Italijo ter eno delovno organizacijo iz Pomurja. Kako poteka to sodelovanje in kakšno vlogo imajo te organizacije?
V obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo smo sklenili sporazume z Jadranom iz Sežane, s Primorje ekspertom, Adria Commercom, Sljeme prometom in novogoriškim Meblom. Te organizacije na račun Iskrinih delovnih organizacij opravljajo obmejno blagovno menjavo z Italijo. Za obmejno gospodarsko sodelovanje z Madžarsko imamo tak sporazum z ABC Pomurka iz Murske Sobote. Za sejemske kompenzacijske posle z Avstrijo poteka vsa dejavnost prek Iskre Commerce, ker za njih ni potrebna posebna registracija. V zvezi s samo organiziranostjo te dejavnosti v Iskri Commerce in sploh v Iskri bi še dodal, da smo v fazi, ko potrebujemo samo skupno koordiniranje in sodelovanje, to pa bo pravzaprav prvenstvena naloga novo ustanovljene dejavnosti za obmejno gospodarske dejavnosti v TOZD Zunanja trgovina v Iskri Commerce.
Ne bo odveč, če se dotakneva tudi, vsaj na kratko, nekaterih že doseženih -rezultatov v tem sodelovanju in pa seveda načrtov.
Lani je Iskra že realizirala za okoli 14 milijard dinarjev menjave v okviru obmejnega sodelovanja z Italijo, ta vrednost je enaka za vsako stran, za letos pa imamo že vpačrtu 31 milijard obmejne blagovne menjave za vsako stran.
Glede sejemskih kompenzacijskih ^ slov z Avstrijo smo za letos načrtov približno 14 milijonov šilingov men)3 (j na vsako stran, vendar so bili k105^ kontingenti okrnjeni in bomo h10 dosegli le polovico te vsote. Obn1^ menjava z Madžarsko je precej manl^ Gotovo bomo o obmemem g(oSr,v darskem sodelovanju še mnogo p158 }
našem tedniku, zato vas ob koncu našega prvega srečanja prosimo le krajšo predstavitev našim bralcem- a
V Iskri sem pravzaprav že od 1948, ko sem bil dijak kranjske <n sirijske šole. Iz Kranja sem šel s PC garnituro v Šempeter, torej v Iskro * toelektriko. Po končani Visoki šol' politične vede, sem postal predsed . občinskega sindikalnega sveta v n
neka)
Gorici, potem pa me je pot za manj kot pet let zanesla v Zvezno . bliko Nemčijo, kjer sem bil sekre Zveze sindikata Jugoslavije in nem5 . sindikatov za vprašanja jugoslovansc delavcev, zaposlenih v ZR NeidG Leta 1974 sem bil pri Slovenski gosP\
darski Zbornici ustanovitelj Odbor3 ^
ne"
obmejno gospodarsko sodelovanj'
katF
tudi prvi predsednik tega telesa,
rega osnovna naloga je bila pripri , izhodišča SR Slovenije in pa seveda lovanja Slovenske gospodarske zPC. niče na področju obmejnega gospo0 skega sodelovanja. Po izteku manda Gospodarski zbornici sem bil na bliškem izvršnem svetu imenovan podsekretarja z zadolžitvijo posp°C vanja obmejnega gospodarskega so
DO
lovanja.
Lado Dr°
,bež
Nagrada in priznanje Viktorju Koscu
Na slavnostni seji zborov Skupščine občine Kranj, kije bila 1. avgusta 1983 v počastitev občinskega! praznika, so podelili nagrade občine Kranj in listine o priznanju občinske skupščine Kranj. Priznanje je prejel tudi Viktor Kosec, direktor Tovarne števcev.
Viktor Kosec se je že leta 1945 zaposlil v Strojnih tovarnah v Kranju kot razvijalec laboratorijske opreme. Že v letu 1948 je bil imenovan za vodjo umerje-valnice števcev. Zaradi prizadevnega dela in znanja je bil V. Kosec kmalu razporjen na novo delovno dolžnost razvijalca v razvoju števcev in merilnih in-
strumentov.
Leta 1954 je prevzel vodstvo razvojnega oddelka. Že v tem času je navezal poslovne stike s tujimi partnerji, da se je lahko začela kooperacijska proizvodnja posebnih merilnih instrumentov. Njegovemu stalnemu in sistematičnemu strokovnemu delovanju gre zasluga, da
K
Viktor Kosec.
je Iskra razvila vrsto novih enofalfi' trifaznih števcev.
in *r ,x
straM
Kot dobremu organizatorju Fi (Nadaljevanje na 3.
.S,
let
tiiti
S
PtCi
%
TO:
Pa«
'toj
Pos
sre,
\
tVg
vn;
p0(
van
siti,
TF
>P(
1
»je
. S
lan
TO
Pr0
atta
tlo,
sPc
rati
1
ble
skr
k
■ki
iti,
iti;



Dušan 'Zeijeznov
'»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
Hrvatsko ljudstvo danes nima ničesar skupnega z osvajalci, z NDH in z zločinci v Zagrebu. Hrvatsko ljudstvo je za vedno prekinilo s temi krvoloki, kakršni so Pavelič in njegovi ustaši, ki so krvniško obračunavali z bratskim srbskim narodom. (Vzkliki: Smrt ustašem!) Danes je vzpostavljeno trdno bratstvo in enotnost hrvat-skega, srbskega in slovenskega naroda. In prav v teh dneh ste lahko slišali, da se slovenske brigade hrabro borijo na ozemlju Hrvatske proti okupatorjem skupaj s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati. (Burno ploskanje.)
Tovariši in tovarišice, ta dejstva dokazujejo, da se je stkalo nezlomljivo bratstvo in enotnost hrvaškega, srbskega in slovenskega ljudstva kakor tudi vseh drugih narodov Jugoslavije. To je, tovariši, poroštvo naše zmage in svobode. (Ploskanje.) Danes, na drugem zasedanju AVNOJ lahko mirno rečemo, da je hrvatski narod v dveh letih in pol skoval takšno enotnost s srbskim in drugimi jugoslovanskimi narodi, ki bo postala odločilen dejavnik v pri-
hodnjem razvoju in rasti naših narodov, kajti naša prihodnja država bo temeljila na enotnosti naših narodov, ki jo je omogočila naša junaška narodnoosvobodilna vojska pod svojim genialnim voditeljem tovarišem Titom. (Burno in dolgotrajno ploskanje).
Pozdravljam to drugo zgodovinsko zasedanje AVNOJ in j sem prepričan, da nocoj izražam voljo in odločnost vseh hrvatskih domoljubov, da bo hrvatsko ljudstvo cenilo in branilo krvavo pridobljeno svobodo. (Ploskanje.)
Odločitve, ki jih bomo nocoj sprejeli, so rezultat velikih zmag nad Hitlerjevo vojsko na vseh frontah, v prvi vrsti velikih zmag Rdeče armade. (Burno ploskanje.)
Živel AVNOJ! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Živela naša narodnoosvobodilna vojska in naši partizanski odredi j. dragim tovarišem Titom na čelu! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Živeli naši veliki zavezniki, predvsem naša največja zaveznica, naša bratska Sovjet-
ska zveza! (Burno in dolgotrajno pleskarje.)
Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima tovariš Marko Vujačič, bivši senator in svetnik iz Črne gore, ki bo pozdravil naše zasedanje v imenu protifašističnega sveta ljudstva Črne gore in Boke. (Burno ploskanje.)
Marko Vujačič (Črna gora): Tovariši in tovarišice, bratje in sestre, imam redko čast , da vam prinašam bratske pozdrave pokrajinskega protifašističnega sveta ljudstva Črne gore in Boke. (Burno ploskanje, vzkliki: Živeli!) V imenu črnogorskega ljudstva, ki je prvo med vsemi narodi na Balkanu z Mandušičem in Mičunovičem dvignilo puško, da bi se borilo za svojo svobodo in neodvisnost. (Burno, ploskanje.)
V	prvi vrsti naj pozdravim našega*legen-darnega vrhovnega komandanta tovariša Tita (burno ploskanje) in prek njega vso našo herojsko in junaško narodnoosvobodilno vojsko in partizanske odrede Jugoslavije (burno ploskanje), ki so se skoraj tri leta pogumno borili proti Hitlerjevim in Mussolinijevim fašistom in domačim izdajalcem, Brankovičevim in nedičevskim, mihailo-vičevskim, paveličevskim in rupnikovskim lizunom. (Vzkliki: Dol z izdajalci! Smrt izdajalcem!) Poleg tega so se tudi borili proti Madžarom, Romunom, Bolgarom in Arnavtom. Toda najtežji boj, tri težke zime v snegu in ledu, je vzdržala naša vojska gola in bosa, lačna in žejna, upajoč, da bo dočakala Rdečo armado (burno ploskanje), se z njo bratsko objela in dokončno potolkla fašistične zločince in njihove pomagače, izdajalce in izrodke. To upanje nas je spodbujalo in krepilo in nam vlivalo moč, da premagamo vse ovire in se prikopljemo do cilja, ki smo si ga postavili v začetku te naše težke triletne borbe, do uresničitve nove in srečnejše federativne demokratične Jugoslavije. (Ploskanje.)
V	drugi vrsti pozdravljam AVNOJ, edino predstavniško zakonodajno telo, ki mora v prihodnosti uresničiti vse, kar je naša vojska s krvjo pridobila in dosegla.
Pozdravljam vas v imenu Črnogorcev, ki so se prvi med vsemi narodi Jugoslavije dvignili k svetlemu orožju v slavni julijski
vstaji, v tistem velikem zgodovinskem dogodku; ko so se prvoborci dvignili proti Hitlerjevim in Mussolinijevim mrhovinarjem. (Vzkliki: Živela Črna gora!) Tedaj, bratje in tovariši, so odjeknili naši „džeferdari\ so počile puške in mitraljezi po Durmitorju, po Komu, Rumiji in Lovcenu. Tedaj se je, bratje, vse dvignilo zoper fašiste in njihove hlapce, za svobodo in boljšo prihodnost .. .
Tisti, ki nočejo okov, se zatekajo v te hribe, da bi padli in kri prelivali, da bi čuvali junaško prisego -dobro ime in sveto svobodo.
(Njegoš) *
Črna gora in Boka sta se na poziv komunistične partije in tovariša Tita dvignili v sveti osvobodilni boj, da bi kri prelivali, „amanet“ očuvali in ohranili naše lepo ime. Vstalo je ljudstvo Črne gore in Boke, se uvrstilo v Titove borbene vrste in začelo neenak boj proti zatiralcem. Razplamtela se je huda borba po nikoli pokorjenih črnogorskih hribih. Po vseh straneh pokajo puške maščevanja, povsod odmeva osvobodilni klic in bojni vzklik; ljudstvo s svojo krvjo brani svobodo. Danes, v tem velikem boju je pomlajeno črnogorsko ljudstvo dalo svoje najboljše sinove, najbolj pogumne in najbolj odločne borce v narodnoosvobodilno vojsko. Slavo boja in maščevanja ne razširjajo samo po črnogorskih hribih in planinah - njihovo puščo je slišati tudi po hrabri Srbiji, ponosni Herceg-Bosni, po lepi Hrvatski in Dalmaciji. (Ploskanje.) Črno-gorci-Titovi borci niso osramotili svojih prednikov, ki so v stoletnih bojih s tuj mo vedeli in znali ohraniti svobodo, čast in ponos. Slavna borbena tradicija ljudstva Črne gore in Boke je našla polno zmago v osvobodilnem boju narodov Jugoslavije. Znamenite zgodovinske bitke na Carovem lazu, Vučjem dolu, Fundini, Grahovcu in na drugih bojnih poljih, krvavi boji in meči črnogorskih vitezov, ostri spopadi in podvigi opevanih junakov, harambašev, Uskokov,
Ega boja, ki so razvih in dvignili kult ^ junaštva - niso osramočeni. veh Črnogorci!) Njihovi sinovi, nJ" •j roči, nadahnjeni z borbeno heroiko ^ /Jj ednikov, so zopet zgrabili za orožje ^ 3jo kipečo krvjo branijo vsako ped ^ movine. V boju ne bomo omahovati ^ :r ne bomo uničili še zadnjega faštsw .ornlju Jugoslavije.
Tise bij e,-bitka neprestana, j.bo, kar m more biti, tat-postavi na krvavem kamnu. (i vri'm	(Ni%
^^^^^f Jli^Ovarišice, našo čudovito...
StVl
Ost
ne
nio
5
Tit;
spr
M
%
Str
to
c:
trobile meščanske _stradjj(
iaj setih letih naredili siromake m . ie opali deželo do golega. Pa še to J3'
lo premalo, zato so vse naše pošten® .jj in narodnjake ubijali, zapirali in n) ^ > zaporih in koncentracijskih ta bon • žavo so spremenili v mučilnico, v tel^5 i narodov. Pa še to, tovariši, jim )6 ju
- narouuv. ra se iu, luvaiisi, .J r emalo, pa so se povezali s Hitlerje^^ ussolinijem in prodali fašistom n*50 j) ovino in našo čast, našo zgodovino, ivo in veličino; ponižali so nas do suz fjt
IVU m VCUULUU, puillt^m NV IlOO vv — a-
jaiko in moralno. Kdo je vse to sto j i ljudstvo, temveč tisti, ki so se PfSte idstvu na grbo, to so razne m , f0š(
.sčatisT'
■IS, Y U i Iti £1 w, ,VJ sv	v ---’
inke, to je kralj, to je klika bele ^ leraliteta in admiraliteta, to so Kor° ^ uiti, to so velikosrbske klike, t0. „0vi. J1 iške age in begi, to so, skratka, ‘OP^ ^ . t
«i
tiln
to
Ste
"te
vt
N
hs
Ul
Pri
»e
»Z:
bojniki, vse - razen ljudje. Ljud.5'! ^ pustilo prodati, pa tudi ni hotelo J3 ^ čaniti. komunistična partija, ki IFTjjji
ava in ljudska idsko dušo, z
r, ki je svojo dušo
__________, _ njenim viteškim didt?^,
pozvala v boj; ljudstvo se je dvrcs<i et in delavec in pošteni intelektuu nih svoje vrste pod Titovo komunm ^ tavo, na kateri je pisalo: „Smrt fas^ jbodo narodu!*1 (Burno ploskanje.) j^jj Kaj se dogaja, tovariši? Tisti, ki80
naj se oogaja, tovarni: risu, ~ prodali narod, siti, pijani, nori m P%(. li, tisti, Id so odšli v izdajstvo in P16
iSKf^
1)0 elektrozveze
Kako poteka sanacija TOZDTTS
TOZD Telefonski in telegrafski sistemi, ki posluje združena v DO Iskra Industrija sistemov elektronike in zvez in je ob zaključnem računu za L 1982 izkazala 108.954.527,46 din izgube, še vedno ni imela ob letošnjem polletju pokrite izgube v višim 93.363.794,71 din. Del izgube v višini 15.590.732,75 din je bil pokrit iz sredstev rezervnega sklada drugih TOZD v okviru DO.
, anacijski načrt je bil izdelan, spre-Hi v TOZD ter predložen predvide-*e a sanatorjema SOZD Iskra in Re-W'emu	občine Ljubljana-
Ptem V Za*con't'b rokih. Le-tega pa oba žagana sanatorja nista podprla, oz. pripravljena vlagati sredstev v . TTS, predvsem zaradi nezau-
fin’ a.v njegovo finačno sposobnost, oz. troančn° sposobnost celotne DO Elek-Jve'ze, ki naj bi v sedanji organizira-Srcd t*6 7ag°tavljala vrnitve družbenih
lv^e to, kakor tudi pomembne odloči-v ki stojijo pred delavci TOZD TTS, p^daljnih mesecih nas je navedlo, da v amo izčrpnejše poročilo o uresniče-t Ju sanacijskega načrta ter poslovnih Smu'tatov v letošnjem letu. Odgovore dobili od predsednika DS TOZD IPn ^'*Va LEDNIKA in njihovega v.d. H Momčila STANIČA, hi a*0 je doslej potekalo uresničeva-.^nacije?
j Silvo LEDNIK: »V TOZD TTS izva-j-r^ ukrepe iz sanacijskega programa UJu- *cak°r tudi DO in realizacijo h JeP°v tekoče spremljamo. Sanacijski ati F301 ie s poglobljenim in kritičnim ž]0 'Uskim pristopom razkril večino ra-sS°v za izgubo in bi moral zaradi problemov omogočiti sani-
bleDs m DPO TOZD TTS so na pro-^rh16’ predvsem pa na problem preletDe z repromaterialom opozarjali že lj‘a l981, ko je bilo TOZD TTS dode-v okviru DO od planiranih 110 ■' din v pn-em polletju le 20 mio. din
'Use . Vs;
to cca. 90% v juliju.
til Sa 0Pozori!a na tako poslovno poli-hj ° v DO s strani DS TOZp in DPO nič pomagala, zato je bilo v mesecu ()JU izrečeno nezaupanje vodstvu > v TOZD 1TS pa je odstopil IPO. h,,zJave in zagotovila predsednika in Katerih članov KPO SOZD v prvih Sedh tega leta, da bo SOZD z vsemi
silami pomagala TOZD TTS oz. DO v postopku sanacije, so izredno močno učinkovale na dvig morale in prispevale k ustvarjanju delovnega vzdušja v kolektivu.
Poudariti moram, da je letošnji uspeh rezultat pravočasne preskrbe re-promateriala za prvo polletje in ne zalog izdelkov iz preteklega leta. Omeniti moram, da smo razvojne naloge, kjer je bilo največ očitkov, zmanjšali na štiri najperspektivnejše.
V	proizvodnjo pospešeno uvajamo nov program VF telefonski sistem VSEP, predvidevamo pa, da nam bo uspelo predstaviti program PCM tele- ■ fonske naprave na sejmu elektronike v Ljubljani in sejmu telekomunikacij v Ženevi.
V	tem času smo z zamenjavo uvoženega materiala z domačim zmanjšali potrebo po devizah za več kot za 530.000 dolarjev in na tej nalogi še intenzivno nadaljujemo z delom.«
V	naslednjih mesecih bo TOZD TTS pred pomembnimi odločitvami. Kaj lahko rečete o tem?
Silvo LEDNIK: »Ocenjujemo, da imamo v letošnjem letu ob nadaljni redni preskrbi materiala realne ihožno-sti za dosego rezultata iz sanacijskega načrta. Žal, pa so vsi ti programi v nevarnosti. DS SOZD je na seji 27. 6. 1983 zavzel negativno stališče do sanacijskega načrta, predvsem na osnovi mišljenja finančnega odbora SOZD, ni pa bilo poleg potrebnih tržnih in programskih poročil.
Zaradi nekrite izgube in negotovosti glede bodoče organiziranosti zapuščajo TOZD TTS predvsem ključni delavci, poznavalci sistemov (razvijalci, tehnologi, merilci). Zavedamo se, da brez ljudi ni sanacije in bomo brez poznavalcev sistemov programe le s težavo, predvsem pa z zamudo prenesli v DO prevzemnice. Kaj to pomeni na tržišču pa ni težko ugotoviti.
Nagrada in priznanje Viktorju Koscu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Hn
. emu strokovnjaku so mu leta 1966 Pali vodenje obrata števcev, ki ga je VO({U do leta 1974, ko je bila h novJiena temeljna organizacija To-,,'ne števcev. V. Kosec je bil imeno-j, Za njenega prvega direktorja. To <ik° ?Pr<tvlja še danes. Iskra Kiberne-9 ie ena najbolj uspešnih delovnih n%Qnkacij v SOZD Iskra, predvsem lu/i^^čju izvoza, za kar ima zasluge
kadilno za V. Kosca je delo s sa-
moupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. V teh organih ne nastopa samo kot informator in predlagatelj predlogov za odločanje, temveč vnaša v njihovo delo tudi vzgojne komponente z Željo, da bi vzgoji! predvsem mlade delavce za dobre samoupravljal-ce.
Viktor Kosec se uspešno vključuje v vse aktivnosti družbenopolitičnega živ\ Ijenja. Za svoje uspešno delo je bil dvakrat odlikovan, prejel pa je tudi vrsto drugih priznanj. V. Koscu za priznanje občine Kranj iskreno čestitamo!
Kljub temu, da predvideni sanatorji niso sprejeli sanacijskega načrta pa v TOZD zastavljene ukrepe in cilje uresničujemo. Kot kaže polletni pozitivni rezultat, je moč sklepati, da so naloge vendaffe uresničljive. Zal ne morem trditi, ali bo to dovolj za zaupanje v TOZD TTS, oz. celotno DO Elektrozveze.
DS SOZD Iskra je imenoval strokovno skupino za zbiranje pripomb in za pripravo elaborata na osnovi Predloga za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze, le-ta pa bo sledil začrtani politiki zaokroževanja programov v SOZD Iskra.
V obdobju priprave elaborata za izvedbo »proučenega in organiziranega prenehanja delovanja DO Elektrozveze« je DS SOZD odobril TOZD TTS nepovratna sredstva za pokritje razlike med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi OD za mesec junij, julij in avgust pod pogojem, da TOZD TTS sprejme pozitivno stališče do predloga za sistemsko rešitev DO Elektrozveze.
DS TOZD TTS je po organizirani obravnavi na delnih zborih sprejel načelno pozitivno stališče do predlaganih rešitev. Odločitev temelji predvsem na položaju, v katerem je TOZD TTS zaradi nepokrite izgube.
Zaradi tega kljub uspešnemu poslovanju v prvi polovici I. 1983 nimamo možnosti za izplačilo samoupravno dogovorjenih OD, katere bi ob pokriti izgubi glede na kazalce gospodarjenje lahko celo povečali.
Tudi zaradi pričakovane likvidnostne situacije DO Elektrozveze v tretjem kvartalu, ko bo zaradi značaja proizvodnje sistemov potekala le proizvodnja podsklopov in bo finalizacija sistemov naprav manjša, bomo zaradi strukture virov sredstev odvisni od Iskra banke, oz. drugih DO v SOZD (IC pri uvozu in izvozu).
Iz navedenega menim, da se bo KPO SOZD na naslednji seji DS SOZD le odločil in podal jasen in utemeljen predlog sklepa, ki bo omogočil takojšnje pokrivanje izgube iz .rezervnega sklada SOZD in sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana — Šiška. Tak pristop bi ponovno vzpostavil že izgubljeno zaupanje v kolektivu in omogočil izvedbo dejanske sanacije, ob zagotavljanju pogojev za postopno in temeljito samoupravno reintegracijo v smislu programskega.združevanja sorodnih dejavnosti Iskrinih DO v prihodnjem času in to ob aktivnem sodelovanju delavcev TOZD TTS pri izdelavi ustreznega elaborata.«
Kakšni so rezultati poslovanja v letošnjem letu?
Momčilo STANIČ: »V prvem polletju letošnjega leta smo bili dokaj dobro založeni z repromaterialom, saj smo bili kljub nekoliko neenakomerni dobavi neprimerno bolje založeni kot lani, ali leta 1981. Na to je vplivalo nekaj pomembnih činiteljev. Omenim naj predvsem:
— nekoliko povečan, predvsem kon-
$tYo
°staii to 1)36 storili, mi pa tovariši, smo tie j *’ ‘J® brez države, brez orožja, brez hra-C °bleke, goli, bosi, lačni in žejni brani-rae‘n tošujemo našo domovino, njeno ime, Sihrt - ^ast J*1 njeno svobodo. (Vzkliki: Tadajaieem!)
W v ljudstvo ni nikoli spraševalo, kdo je srnji kakšnega rodu in porekla, temveč je
Ne3'0’ *C3m Ms P6*!® T't0, T'to Pa ms
P° onih slavnih poteh, po katerih so Stj.,v zgodovini vodili Karadorde, Njegoš, lti$,!anay«, Gubec, Prešeren, Mandušič, Cj»ovie, hajduk Stanko, Stanoje Glavaš, 6 5, kitoanin, hajduk Veljko in drugi na-Vebkani; to je, tovariši in bratje tfgvPot k boju, pot k slavi in svobodi, pot S|()vrva in enotnosti ne samo nas južnih rrJ?nov, temveč vseh Slovanov, katerih v zTJ^o 0<i Jadrana do Japonske. Prvič i° s svilni Slovanov se dogaja, da si hoče-
V . lvOllm hoiftn iThnipvati drtvuneVn evru
v* *®^ejo na vzhodu in kmalu nas bodo Sonce svobode bo ogrelo tudi vse Vajene narode. (Ploskanje.)
^ariši, naši narodi vidijo in vedo, kam p, P^e Tito. Zato se je danes pod njegov ae tot dvignilo j,, veliko; hribi, plani-
Oma zgodovinski skupščini, 15. no-Wa v Kolašinu, smo na grobovih sedem-ČMr^adenikov, jjj so jih pobili Nemci in šeihT*,1 JJzaže Mihailoviča, sklenili, da zbri-sta kralja in vlado (burno ploskanje), ki iob ala ^ prodala narode Jugoslavije za
Nsti" t'56- tiudstvo, da se združi in ne do-iva ! ustim oderuhom in lopovom, ki so Poti?1' *et Plačili, ljudstvo in ki se danes tj0 0t* Kal*3 do Londona, od Lon-hno Kalta, da bi se vrnili nazaj v domo-iti 7n “utijo se, če mislijo, da se bodo vrnili l°rci * ^dli ljudstvu na pleče. Mi Črno-1 smo vedno odganjali iz svoje domo-
Skra"
vine oderuhe in lopove. Vi veste, da smo mi likvidirali dinastijo Petrovičev, ker smo v iyej videli protiljudsko vlado. Tako smo odvrgli tudi to, ker je pokradla denar, odvzela bogastvo in pobegnila. Danes pripravljajo tajne falange prek Draže Mihailoviča in drugih, toda mi jim bomo vzkliknili, kakor pravi narodna pesem:
Ko na vojsko se ravnajo:
„Kje si, bratec, kraljevič Marko", ko pa začno plen deliti:
„Odkod pa ti, hrust neznani".
Kajti oni niso bili boja, temveč so izdali in pobegnili in ne morejo si razdeljevati plena in tudi ne morejo priti v Jugoslavijo, ker jih bodo naši bajoneti razkosali, kakor bodo razkosali nem3to hitlerjevsko trdnjavo.
Pozdravljam vas v imenu slavne skupščine Črne gore in Boke in vas spominjam še na eno našo prisego. Rekli so: Vse, kar je z bojem doseženo, motamo obdržati, ne smemo dovoliti, da bi se vrnili izdajalci in nam ugrabili tisto, za kar smo prelivali našo kri v potokih. Če bi se poskušali vrniti, je tu naša narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi, ki se borijo za našo svobodo in našo prihodnost. Zakaj, ne pozabite, tovariši, da je še eno vprašanje, in sicer, vprašanje boja v političnem smislu. Glejte jih, udarjajo po vseh gorah in kočah.
Mi Črnogorci pa imamo še nekaj. Ko nas je kdo vprašal, koliko nas je, smo vedno odgovorili: »Nas i Rusa 200 miliona«. Mi gremo tako daleč, da ne same, da hočemo narediti federativno demokratično Jugoslavijo, temveč hočemo tudi, da stopijo vsi slovanski narodi v eno skupnost in da bodo vsi ob svoji mamici, močni Rusiji. (Burno in dolgotrajno ploskanje). Tedaj bomo močni in tedaj bomo gromoviti, tedaj bomo vsakomu strah in trepet in nihče si ne bo upal niti pomisliti (če pa bo pomislil, bo zadrhtel), kaj šele, da bi nam storili kaj hudega. Končal
bom — utrujen sem in betežen že 15 dni, pa ne morem več in vas pozivam, da grom-no stoje (vsi vstajajo) vzkliknemo:
Naj živi močna Tšdeča armada in njen vrhovni komandant — tovariš Stalin, vodja in učitelji Stalinu: hura, hura, hura. Živel tovariš Stalin! (Burno in dolgotrajno ploskanjez vzkliki: Hura, hura, hural)
Naj žive naši močni zavezniki Anglija in Amerikal (Vzkliki: Živeli! Ploskanje.)
Naj živi naša narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi s svojim slavnim komandantom tovarišem Titom na čelu! (Burno ploskanje, vzkliki: živeli! Ploskanje.)
Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima tovariš Djuro Pucar-Stari, svetnik iz Bosne (Ploskanje)).
Djuro Puear-Stari (Bosna): Tovariši in tovarišice, bratje! Pozdravljam vas v imenu Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine, pozdravljam vas v imenu dragega ljudstva Bosne in Hercegovine, v imenu njegove narodnoosvobodilne vojske. (Burno ploskanje). Tovariši, ne morem vam tu nocoj povedati, kako velika je čast, da lahko rečem, da je naša pogumna narodnoosvobodilna vojska s svojimi zmagami omogočila, da je to drugo zgodovinsko zasedanje AVNOJ prav na ozemlju Bosne in Hercegovine. To je, tovariši, za Bosno in Hercegovino posebna čast. Za nas, Bosance in Hercegovce je nepopisna čast, da lahko rečemo, da je bilo ne le prvo, temveč tudi drugo zasedanje AVNOJ prav na ozemlju Bosne. Za to se imamo zahvaliti edino hrabri narodnoosvobodilni vojski ne samo Bosne in Bosanske Krajine, temveč tudi borcem iz Srbije in drugih bratskih pokrajin Jugoslavije.
Tovariši in bratje, Bosna je dežela, ki je najbolj raznorodna in najbolj zapletena, dežela, v kateri žive razni narodi. V Bosni živijo Srhi, Hrvatje, Muslimani in razne druge narodnostne manjšine. Bosna je dežela, ki je bila stoletja tlačena in mučena, od osman-
Peter Repše iz konstrukcije TOZD TTS preverja mehansko pritrditev njihove VF - telefonske naprave v VSEP izvedbi.
tinuiran konvertibilni izvoz,
—	večjo pripravljenost kupcev naših izdelkov za devizno participacijo ob nakupu, oz. sklepanju pogodb,
—	uspešno nadomeščanje uvoženega repromateriala z domačim, ki ga organizirano izvajamo od leta 1980 in daje letos že pozitivne učinke,
—	da so ustrezne službe v DO učinkoviteje pridobivale devize iz raznih virov,
—	finančna pomoč Iskra banke in drugo.
Neenakomeren dotok repromateriala je povzročil ozka grla v proizvodnji, ki smo jih zadovoljivo odpravili z začasno prerazporeditvijo povprečno 25 delavcev na dejavnosti izven njihovih delokrogov. S tem in podobnimi ukrepi ter s prizadevanjem celotnega kolektiva smo dosegli prekoračitev dinamičnega plana ob polletju (tudi v prvih 7 mesecih) za nekaj nad 10% ter se približali 50% letnega plana ob polletnem obračunu.
S tem smo si ustvarili akumulacijo v višini 27,521.322,10 din.
Omeniti moram, da smo kot-TOZD, ki je z izgubo zaključila lansko leto imeli v prvem polletju letošnjega leta v skladu z zakonom, nižji OD, za nekaj nad 40 % enomesečnega OD glede na ^druge TOZD iz naše DO ter, da zaradi še ne pokrite izgube nismo imeli možnosti kompenzacije omenjenega izpada OD, kljub ugodnim poslovnim rezultatom v letošnjem letu.
Jasno je, da imajo ta dejstva močan vpliv na celotno dogajanje v naši TOZD, predvsem še na razpoloženje naših ljudi in njihvo zaupanje v izvajanje sanacije.
Celoten kolektiv se zaveda, da se bomo izkopali iz težav samo z lastnimi silami in prizadevanji, ob skromni (še možni) pomoči širšega okolja.
Glede naše prodaje naj povem, da smo občutno povečali izvozni delež, saj le-ta predstavlja že 2/3 realizacije, vendar je razmerje med konvertibilnim in klirinškim izvozom še vedno dokaj neugodno.
Pridobivanje konvertibilnega tržišča je zelo težavno. Pogoji poslovanja nas silijo v intenzivno iskanje zunanjega tržišča, pri čemer pa se moramo zavedati,
da gre vsaka pridobitev tega tržišča najpogosteje na škodo domačega, kar iz poslovnega vidika ni ugodno, saj bo dolgoročno gledano lahko imelo negativne posledice.
Kako bo v naslednjih mesecih? Kakšne poslovne rezultate pričakujete ob koncu leta?
Momčilo STANIČ: »Zadnje analize poslovanja pred dobrim mesecem so nam pokazale, da realizacija letošnjega plana ni vprašljiva. Spremembe na področju uvoznih možnosti v zadnjem času (predplačila, akreditvi, devizna likvidnost bank itd.), kakor tudi vprašljive možnosti dobav domačih komponent (napr. kondenzatorji iz Semiča) nas zelo skrbijo.
Kljub maksimalnim prizadevanjem finančne in nabavne službe DO ter črpanja rezervnih zalog repromateriala ocenjujemo, da je uresničitev nekaterih programov po planu za letošnje leto skoraj ogrožena, kar pa ne pomeni pričakovanje negativnega poslovanja rezultata ob koncu leta.
Tudi struktura prodajnega plana v drugem polletju ostaja enaka uresničeni v prvi polovici leta, to je 2/3 predstavlja izvoz.
Kako ocenjujete tržno zanimivost vašega proizvodnega programa?
Momčilo STANIČ: »Obstoječi proizvodni program TOZD TIS je tržno preverjen, zanimiv predvsem za domače in klirinško tržišče še 5 do 10 let in je ob financiranju iz kvalitetnih virov tudi dohodkovno dober. S tem programom natopamo na trgu samostojno, ali pa dopolnjujemo program sorodnih DO Iskre (Telematika, Avtomatika, itd.).
Z uresničitvijo investicije, ki je v teku in s proizvodno osvojitvijo pravkar razvitih naprav (PCM — 30, data modeni, KU—60) se bo naša konkurenčna možnost na domačem in tujem trgu povečala. Proizvodnjo naprav iz tega programa načrtujemo v letu 1984 in 1985 in ker so zasnovane za izvoz, predvidevamo zmanjšanje problema preskrbe z devizami v prihodnjih letih, seveda ob večjem angažiranju tudi vseh zadolženih za povečanje izvoza v Iskri Commerce.
B.Č.
skega cesarstva prek avstroogrske monarhije pa vse do velikosrbske hegemonije. Bosna je preživela težka leta. Tudi v času te vstaje je utrpela težke žrtve. Bosna je revna, toda ponosna. (Ploskanje.) Ponosna je, tovariši, zato, ker je že v prvih dneh vstaje vstopila v narodnoosvobodilni boj v skupnosti z drugimi bratskimi narodi.
Tovariši in tovarišice, na tem mestu lahko zatrdim, da bodo narodi Bosne in Hercegovine tudi v prihodnje bili boj za osvoboditev ne le Bosne in Hercegovine, temveč tudi vseh drugih narodov Jugoslavije. (Vzkliki: Tako je! Ploskanje.) V tem imenu, tovariši, vzklikam:
Naj živi Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije! (Vzkliki: Naj živi! Ploskanje.)
Živela naša hrabra in nepremagljiva vojska in vrhovni štab z našim dragim vodjem tovarišem Titom na čelu! (Vzkliki: Živel tovariš Tito! Tito, Tito! Ploskanje.)
Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima tovariš Josip Vidmar iz bratske Slovenije. (Ploskanje.)
Josip Vidmar (Slovenija): Tovariši in tovarišice, z velikim veseljem opravljam dolžnost, da v imenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda ali z drugimi besedami v imenu slovenskega naroda pozdravim drago skupščino in zbor AVNOJ. Slovenski narod pozdravlja to skupščino s posebno radostjo, z občutkom velikega pomena in sreče, z občutkom, ki vam bo nemara razumljivejši po kratki razlagi tega, kar se v naših čustvih skriva.
Tovariši, stara Jugoslavija je s svojim zlomom povzročila, da se je slovenski narod znašel sam, prepuščen svoji usodi. Slov enski narod je bil prepuščen sam sebi in se je sam zoperstavil dvema fašizmoma v obliki velesil Italije in Nemčije. 27. aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. (Vzkliki: Živela! Ploskanje.) Mesec dni pozneje je v Sloveniji počila prva partizanska puška. Od tedaj se slovenski ljudje, veliki in majhni, borijo morda na naj-
bolj težavnem ozemlju Jugoslavije, stisnjeni med dvema velikima evropskima fašizmoma, med Italijo in Nemčijo, in vrh tega še Madžarsko. V tem boju je slovenski narod dvakrat sam sebi osvajal prostrano ozemlje svoje domovine in v trenutku italijanske kapitulacije je na svojem prostoru razorožil šest italijanskih divizij. (Ploskanje). O tem dejanju Slovencev ne govorim zato, da bi se z njim hvalil, temveč zato, da bi utemeljil nekaj drugega. S tem dejanjem je slovenski narod dokončno dobil zase pravico, da zdaj in vedno odloča o svoji usodi. V vsej tej borbi se je slovenski narod zavedal, da je bil takšen odpor v njegovem boju zoper okupatorja mogoč samo zaradi velike pomoči, ki mu jo je po eni strani dajal junaški boj zaveznikov in med njimi predvsem velike bratske Sovjetske zveze pod vodstvom maršala Stalina. Skoraj enako pomoč je dal boju slovenskega naroda odpor bratskih narodov Jugoslavije in njihove narodnoosvobodilne vojske pod vodstvorfi našega dragega, junaškega, legendarno junaškega tovariša Tita. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Zavest o tej pomoči nas je vedno spremljala in spremlja nas tudi zdaj, ko se ta boj bliža svojemu koncu. Pravic, ki smo si jih za se priborili v teh bojih, teh pravic ne bomo zlorabili. Že od prvega trenutka smo jih posvetili tistemu, o čemer danes lahko in jasno govorimo — enotnosti in bratstvu jugoslovanskih narodov. Nas Slovence so v bivši Jugoslaviji neštetokrat obsojali, da smo separatisti. Toda enotnost jugoslovanskega ljudstva je bila za nas vedno enotnost in bratstvo suverenih enakopravnih jugoslovanskih narodov. Takšno stališče dobiva danes na tem zboru svoj konkretni državotvorni pomen.
Tovariši, mi Slovenci smo živeli v suženjstvu, podjarmljeni, izkoriščani, pod velikim nemškim jarmom. Danes, nocoj, po tisoč tristo letih slovenski narod prvič nastopa kot enokopravni, samostojni in suvereni narod, ko ustvarja državno tvorbo v skupnosti z bratskimi narodi Jugoslavije.
(Ploskanje). (Nadaljevanje prihodnjič)
27. avgust 1983
STRAN 3
TOZD TV, PRŽAN
Izrednih naporov kolektiva celo nesmiselna »politika« oblikovanja cen ni zavrla
ISKRA — AVTOMATIKA
Avtomatizacija oljarne v Obrenovcu
Za poslovanje v prvem letošnjem polletju tudi za pržanski kolektiv velja enako kot za drage temeljne organizacije v Široki potrošnji (in še kje v Iskri): zaradi nerazumnega zadrževanja prodajnih cen končnih izdelkov je bilo naraščajoče cene repromaterialov in elementov le težko »loviti« z notranjimi rezervami. Delavcem Tovarne TV sprejemnikov pa je le uspelo, da so z boljšim delom in organizacijo dela prebrodili izredno težko obdobje brez negativnega rezultata.
Da so bili prisiljeni za kolikor toliko tekočo proizvodnjo, še posebej tisto za izvoz, kupiti potreben material po kakršnihkoli cenah in kvaliteti, je znano. To pa seveda ni bilo brez posledic — vedno dražji materiali ob nespremenjenih cenah končnih izdelkov (cene za pržanske izdelke so bile »odmrznjene« šele 1. avgusta) so zahtevali tudi ustrezno prilagajanje strukture proizvodnje.
Še več pa so imeli težav s slabo kvaliteto dobavljenih materialov: zastoji proizvodnje, večje reklamacije, višji proizvodni stroški in predvsem izredno težavno izpolnjevanje izvoznih naročil. Takti so v prvih šestih mesecih letošnjega leta uresničili 40% letnega plana fizičnega proizvodnega obsega, kar pa je vseeno le nekaj manj kot za 20 % več kot v enakem lanskem obdobju.
Da je bil izvoz, za katerega se je sleherni član kolektiva zavedal, da kroji proizvodnjo, res »v prvem planu« govori tudi podatek, da so na tuje prodali celo za 7 % več kot so predvidevali. Slednji podatek pa je še tehtnejši, če ga podkrepimo z dosežkom iz enakega obdobja pred letom dni — izvoz je namreč večji kar za 47,4 %! To pa tudi pomeni, da so morali za prodajo na tuje nameniti kar 47,6% celotne proizvodnje. Naj ob »izvoznih«-podatkih napišemo še nekaj, kar bi bilo še pred, recimo dvema letoma, slišati popolnoma neverjetno — na Pržanu so uspeli doseči 101,4 % pokrivanje izvoza z uvo-
zom.
Ali z drugimi besedami — izvoz že presega uvoz! Za proizvodnjo, kakršna teče v Tovarni TV sprejemnikov, ki zaradi pomanjkanja domačih proizvajalcev hočeš nočeš mora uvažati del repromaterialov, je to skoraj neverjeten uspeh, ki brez dvoma sodi v vrh dosežkov panoge sorodnih proizvajalcev.
Izvažali so izključno na konvertibilna tržišča, v celotnem realiziranem izvozu (3,31 milijona dolarjev) pa je nepo-
sredni izvoz predstavljal 56,7 %. Kljub doseganju načrtovanih ciljev pa uspešni izvozni dosežki še zdaleč ne predstavljajo tudi stimulacije za dobro delo.
Zaradi prepočasnega deviznega in dinarskega priliva se kopičijo težave z zagotavljanjem likvidnosti, reševanje zagat pa zaostruje že tako »napeto ekonomiko« poslovanja te tovarne. Ta trditev še malo ni iz trte izvita, saj ima Tovarna TV sprejemnikov zaradi neporavnanih obveznosti naše države v Iranu in Alžiriji zamrznjenih kar 300 milijonov dinarjev (točneje 2,85 milijona dolarjev). Kolektiv pa je prizadet še mnogo bolj kot za preprosti preračun dolarjev po uradnem tečaju v dinarje.
Zaradi nenormalnih kasnitev pri plačilu so ob izvozne premije, ker je bil izvoz realiziran še v obdobju, ko je bilo uvoznih pravic za 60 % in ne samo današnjih 44%, so tudi ob uvozne možnosti. Tolikšne terjatve so seveda za kolektiv izredno hudo breme, zato so o problematiki razpravljali tudi v družbenopolitičnih organizacijah in na delavskem svetu TOZD, kjer so sprejeli tudi sklep, da bodo s težavami seznanili svojo DČ in Iskra Commerce (za katerega sicer sami priznavajo, da ne sedi križem rok). Tu so žal, obstali brez moči, položaja zgolj z lastnim prizadevanjem ne morejo več spremeniti.
Naj ob zaključku pregledovanja poslovnega rezultata v polletju navedemo še podatek o naraščanju obsega deleža profesionalne elektronike; v letošnjih prvih šestih mesecih je ta proizvodnja kar za 1,7 krat presegla lanskoletno, rezultat pa bi bil ob le nekoliko boljših uvoznih možnostih še ugodnejši.
Vsem težavam navkljub rezultat letošnjega polletja na Pržanu ocenjujejo kot določen korak naprej, saj jim je ob enakem (celo nekoliko manjšem) številu zaposlenih uspelo povečati proizvodnjo in kar za petino skrčiti delo, ki so ga opravljali v nadurah.
Stane Fleischman
V pričetku maja letošnjega leta je bila med delovno organizacijo Iskra AVTOMATIKA in Kmetijskim kombinatom Beograd sklenjena pogodba za dobavo opreme za avtomatizacijo proizvodnega procesa za TOZD Bioprotein iz Obrenovca, ki pre-deljuje iz sončnic, oljne repice in soje olje.
Izvedena dela se po pogodbi delijo v naslednjih pet, zaključenih faz:
—	avtomatizacija obstoječih skladiščnih silosov
—	avtomatizacija za nove silose s sušilnico za 1400 vagonov surovin
—	priprava surovin za ekstrakcijo
—	postopek ekstrakcije
—	predelava moke iz ostankov oljaric.
Poleg navedenega zajema pogodba tudi dobavo opreme za signalizacijo nivoja v silosih, opreme za merjenje temperature v silosih in sušilnici ter potrebna instalacijska in montažna dela.
Tako za celotni projekt, kot posamezne faze je bilo potrebno pripraviti tehnično dokumentacijo z rešitvami, prilagojenimi proizvodnemu procesu pridelave olja.
Sam projekt je zasnovan na distribucijskem sistemu, ki zajema pet ločenih avtonomnih sistemov. Vsi pa so povezani v skupni nadzorni računalniški sistem.
Pri vsaki tehnološki enoti je uporabljen elektronski krmilni sistem PA—30, ki je vgrajen v tipski omari TMO. Odlikuje se po visoki prilagodljivosti in enostavnem programskem jeziku. Grajen je predvsem za težke industrijske pogoje. Struktura programa pa omogoča tekoče spreminjanje parametrov (časi, števci) med procesom, brez poseganja v program.
Hkrati je v sistem vgrajen tudi nadzorni mikroračunalniški sistem s CRT terminalom, ki na osnovi programa, katerega sestavlja struktuirano programiranje nudi:
—	enostavno in pregledno programiranje tudi večjih programov
—	možnost standardiziranja delov programa
—	enostavno organizacijo, spreminjanje in test programa ter spuščanje v pogon.
Ima tudi osem priključnih mest za nadrejene računalnike, oz. za povezave z drugimi sistemi.
Po dinamičnem planu naj bi prvo fazo — avtomatizacijo obstoječih skla-
Kako zaščititi računalniški softvvare
Računalništvo je povsem nesporno postalo že skoraj povsem vsakdanji del našega življenja, še posebej pa si sodobnega načina poslovanja in vodenja delovnih procesov enostano tudi pri nas ni več mogoče predstavljati brez računalnikov.
Kako močno so se računalniki že usidrali v današnji čas, pove na primer samo podatek, da je skupno število računalnikov samo v največjih razvitih državah, kot so ZDA, države Zahodne Evrope in Japonske, leta 1975 že .doseglo število 320.000.
Strokovnjaki pa ob tem ocenjujejo, da se število računalnikov podvoji že kar vsaki dve leti in pol.
Tako je torej v industrijsko najbolj razvitih državah in naša dežela jim mora seveda hičeš nočeš tudi kolikor je le mogoče slediti.
O tem tu to pot pišemo posebej zato, da bi opozorili Iskrino javnost na dejstvo, ki je sicer manj znano, je pa z vidika varstva njenih interesov v poslovnem svetu očitno zelo pomembno.
Širjenje računalništva namreč prinaša s seboj tudi probleme, ki se nanašajo na pravno varstvo takoimenova-nega računalniškega software-a (beri kar: softwera).
Znano je namreč, da je vsak računalnik le stroj, ki opravlja pač le tiste naloge in le na tak način, kot mu določi človek. In prav nič drugače. Le človek si je namreč izmislil računalnik, ga izdelal po svojih zamislih in mu tudi zato le človek določa vsebino in način dela (to je izvedbe »kompjutacij«, oz. po domače: računanja — zato mu tudi pravimo »računalnik«).
Računalnik dobiva navodila za način svojega dela v obliki takoimenovanih »računalniških programov« in prav tem programom po angleškem zgledu strokovnjaki najrajši kratko pravijo kar »software«.
Od tega softwera, oz. njegove kvali-
tete pa je odvisno to, kolikšne bodo sploh koristi od uporabe računalnikov. Pomen računalniškega »softvvarea« nam postane razviden iz ekonomskega vidika, če omenimo, da v stroških računalniških sistemov sodelujejo računalniški programi kar okrog 70%, medtem ko stroški razvojnih naprav računalnikov znašajo le 30 %.
Ob takšnem stroškovnem razmerju pa mednarodni strokovnjaki še vedno ocenjujejo, da bodo stroški računalniških programov (»softwarea« torej) v bodočnosti še naraščali.
Vlaganja v izdelavo računalniškega softvera so v resnici ogromna. Mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da se v te namene letno porabi kakih 13 milijard ameriških dolarjev. Mimogrede vprašamo, ali je znano, koliko v takšne namene investiramo v Iskri. Tak poda-stek bi nam mogel grobo nakazati mesto Iskre v mednarodnih merilih na področju tako pomembnega računalniškega ustvarjanja. Kaj torej Iskra dejansko pomeni v »računalniškem« svetu? Tega podatka to pot v Iskri nismo iskali, ne sicer zato, ker bi morda dvomili v to, ali je delavcem Iskre sploh znan, temveč zato, ker smo v tem sestavku želeli opozoriti na nek drug problem.
Izdelovanje računalniških programov namreč po naravi sodi v sfero viso-koustvarjalnega dela.
Hkrati pa je tudi namen računalniških programov, da se tudi v praksi uporabljajo čim širše in čim bolj množično. Iz tega izvira izjemno velik delež dose-ganih poslovnih uspehov posameznih podjetij, saj so njihove poslovne odločitve na tak način lahko mnogo bolj kvalitetne in polnejši zadetki v polno, kot pa bi sicer bili sploh mogoče.
To dejstvo pa razumljivo napravlja prizadevanja in ustvarjalnost na področju računalniških programov za izredno zanimiva za poslovni svet. Proi-
‘•žŽ‘ V
Komandni pult za oljarno v Obrenovcu.
diščnih silosov zaključili do konca septembra. Kljub izredno kratkemu roku so v TOZD Sistemi uspeli pripraviti tehnično dokumentacijo in zagotovili uvoz minimalne potrebne opreme tako, da so v TOZD Avtomatske in varilne naprave s požrtvovalnim delom že v avgustu izdelali kompletno • hardwardsko opremo (komandni pult, krmilno avtomatiko in jakotočno opremo).
Ker tudi instalacijska dela na samem objektu zaključujejo, lahko upravičeno pričakujemo, da bo investitor v obnovljene silose že spravi! del letošnjega pridelka oljčnic. Pohvalno so se o opravljenem delu med nedavnim obiskom izrazili tudi njegovi predstavniki.
ki so si ogledali del opreme in opra razgovore o nadaljnem poteku del- | Naslednja faza namreč poteka hkf J s prvo tako, da obstajajo realne mo#1 s ti, da bo potrebna oprema dobavi)6 v roku, to je do januarja 1984. I Za Iskro pomeni sodelovanje izmed naših največjih agroživijs kombinatov na referenčnem obje11 I TOZD Bioproteini izredno pnloz|l0^_ za nadaljno uveljaitev na področju ^ tematizacije industrijskih procesov, i posebno zato, ker bodo takšne preje*1 ! gradili v izvozu.	^
Vrednost prve faze je ocenjena cca. 1 milijardo din.	g D-
Od KV delavca do magistra organizacijskih znanosti

zvodnja, oz. izdelava računalniških programov je, kot že rečeno, zelo zamudna in draga zadeva. Potreben čas za izdelavo softvverskih sistemov je sicer lahko zelo različno dolg in traja normalno po več mesecev s tem, da je to praviloma delo celih timov najbolj ustvarjalnih strokovnjakov.
Tu želimo opozoriti, da se v zvezi z izdelovanjem računalniških programov pojavlja tudi problem, kako zavarovati avtorske pravice na tem področju. Zagotovljenost in pravna urejenost varstva avtorskih pravic programerjev pa je namreč pomemben faktor motivacije tovrstnih strokovnjakov.
Ker je v Iskrini dejavnosti računalniško programiranje vsekakor pomemben člen v uspešnosti, racionalnosti in učinkovitosti obdelave podatkov vseh vrst v njenem poslovanju, se z vprašanjem, kako zagotoviti varstvo avtorskih pravic na tem področju s posebno pozornostjo, kot je znano, ukvarja tudi služba za industrijsko lastnino v okviru DO ZORIN.
V tej službi so skrbno in sistematično pregledali, kako so ta vprašanja urejena, ali pa še neurejena v številnih drugih, predvsem seveda v industrijsko razvitih državah, vendar pa so ■ ugotovili, da je pravno varstvo na področju ustvarjanja računalniškega »softvvarea« ta čas v svetu nasploh še zelo nerazvito.
Gre pač za novo področje dejavnosti, ki ga je na današnji stopnji razvoja navrgel tehnološki napredek in pravna logika, tako teorija kot tudi sodobna praksa, kot je videti, še ni uspela v tradicionalni pravni sistem na primeren način vgraditi tudi prave zaščite stvaritev »računalniških sistemov«.
Zato je zagotavljanje te vrste industrijske lastnine problem tudi za Iskro in bo tako po vsej verjetnosti žal ostalo še nekaj časa. Zato se bodo morali Iskraši, v tem pogledu morali nekako pač znajti tako kot posamezniki kot tudi strokovne službe in vsi drugi poslovodni in samoupravni subjekti. Poudarjamo, da smo s tem kratkim zapisom želeli na imenovani problem le opozoriti (da se morda kdo ne bi po nepotrebnem varal, češ kako, da stvari niso v redu re-
Slejko Humbert, ki je bil pred kratkim znova izbran za direktorja TOZD — Tovarna malih zaganjalnikov, se je zaposlil v Iskri — Avtoelektriki Nova Gorica v letu 1960 kot kvalificiran delavec in je od tedaj dalje z manjšimi presledki študiral ob delu tako, da je zaključil najprej srednjo tehniško šolo strojne smeri, diplomiral na prvi in drugi stopnji visoke šole za organizacijo dela v Kranju in 28. 6. 1983 uspešno magistriral na VŠOD Kranj z magistrsko nalogo »Proizvodni sistem delovne organizcije Iskra Avtoelektrika in njegov nadaljnji razvoj v luči izvajanja ZZD v prakso«. S tem, da je vestno in pravočasno izpolnjeval šolske obveznosti, se je enako obnašal tudi kot delavec delovne o organizacije in se samoupravno udejstvoval, saj je teorijo povezoval s prakso, kar je razvidno iz njegove življenjske poti in nalog, ki jih je opravljal v DO in izven.
Ž’
Humbert Slejko.
»lik
H
-Ti
<žiš
trei
triv
N
V obeh diplomskih nalogah, ob katerih je bila ena celo nagrajena s Kidričevo nagrado, ki sta bili namenjeni izboljšanju poslovanja delovne organizacije in v svoji magistrski nalogi ni pozabil zahvale celotnemu kolektivu delovne organizacije, ki mu je omogočil študij ob delu, še posebno pa se v magistrski nalogi zahvaljuje kolektivu TOZD —Tovarne malih zaganjalnikov in vsem sodelavcem, ki so mu nesebično pomagali v času njegovega študija pri opravljanju določenih njegovih nalog v zadovoljstvo celotnega kolektiva. Postavlja trditev, da bi brez te pomoči mnogo težje, ali celo nemogoče izdeloval in opravljal vse študijske in delovne dolžnosti.
Vsi njegovi sodelavci mu ob uspejo ..............................adal)6
tli,
čestitamo in želimo, da bi še v na'
čim uspešneje prenašal v prakso svoje t0!
lat
znanje v dobro celotnemu kolektivu-
iiiiimimiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiHimiiiimiimimimiiiiimHi
šene, ko pa imamo celo posebne strokovne službe za te namene).
Ni bil pa naš namen tega problema strokovno podnebje razčlenjevati. To bomo seveda storili ob kakšni drugi primerni priložnosti in ko si bomo mogli privoščiti tudi nekoliko več časopisnega prostora. Želeti pa bi bilo tudi, da nam bralci sporočite svoje zanimanje za ta vprašanja.
Mara Ovsenik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se lep0 zahvaljujem sodelavcem, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam *n vodstvu DO — ERO za dolg0' letno sodelovanje. Iskrena hvala mojim sodelavkam in sodelavcem iz vrtalnice ERO za lep0 spominsko darilo.
Hvala tudi vsem delavcem kranjske Iskre za dolgoletno sodelovanje pri različnih delovnih nalogah.
Želim vsem delavcem v osebnem življenju sreče in osebnega zadovoljstva, pri nadaljnjem delu pa mnogo delovnih uspehov!
Jože Perdan
1TGA, RETEČE
finski gorilniki industrijsko uporabo
Lg ?snovni model so izbrali gorilnik,
V Retečah imajo že dolgoletne izkušnje pri konstruiranju in proizvodnji iBjrazličnejših plinskih gorilnikov za širokopotrošne in za specializirane, pol—4n profesionalne namene. Pobuda poslovnega partnerja, DO Sever Subotica, da bi konstruirali in izdelali plinski grelnik za ogrevanje farm, na katerih gojijo svinje, £h zato tudi ni presenetila. V kratkem času so lahko predivih plinske gorilnike, ki v vseh ozirih ustrezajo zahtevam in posebnim ra-tiOeram pri ogrevanju prašičjih farni.
jt|^e dlje časa izdelujejo, seveda pa
Potrebno marsikaj spremeniti in soditi posebnim zahtevam. Tako il^dili povsem nov gorilnik, ki ima s . skupno le zasnovo. Novi plinski %v sestavUen a treh osnovnih k. ~~ iz osnovnega dela, ki ga sestav-L Sreine plošče, ohišja in pribora za ^Zo ter delov za krmiljenje sklopa, dtoik je predviden za montažo na Is ^žn6’ brez večjih px)segov pa ga je p i)^0 Prilagoditi tudi za mobilno upo-F •tifk. olnik ima vse lastnosti, ki ga lyitiM|i0 med polprofesionalne — na PrtL’ 171 delu je vgrajeno varovalo, ki 6 <?ov°d plina, če ugasne plamen. )e izključena možnost, da bi plin ^'folirano uhajal iz napeljave ter ^Ijube posledice, ki bi lahko temu
Gorilnik — ali gorilnike, če jih je montiranih več — je možno upravljati daljinsko s pomočjo vgrajenega elektromagnetnega ventila. Aparati so predvideni za možnost centralnega termostatiranja ogrevalnih prostorov. Gorilnike je možno vključevati (prižigati) na daljavo, saj droben prižigalni plamenček nikoli ne ugasne. V tovarni v Retečah pa so razvili tudi regulacijski blok, ki združuje vse prej naštete lastnosti.
Gorilnike bo možno izdelovati domala brez uvoženih sestavnih delov, saj je uvožena le tuljavica elektromagnetnega ventila, ki pa ne predstavlja več kot dvajsetine celotne vrednosti izdelka. Tako majhen delež uvoženih materialov pa že vnaprej obeta tudi izvozne možnosti, če bodo seveda našli ustrezne
kupce.
Področja uporabe tega infra grelca z velikim sevalnim učinkom so izredno široka. Predpogoj za uporabo pa je, da so prostori v katerih naj bi bili nameščeni ti grelci (gorilniki) dobro zračeni. To pa je v velikih industrijskih halah, delavnicah in seveda na različnih farmah tako in tako razumljivo samo po sebi.
Krmilni del grelca se lahko spreminja, tako da je možno plamenčke za prižiganje in grelne plošče prižigati istočasno (ročno), v drugi izvedbi se plamenček za prižiganje prižiga ročno, grelne plošče pa daljinsko s pomočjo elektromagnetnega ventila.
Pri obeh izvedbah je možno vgraditi tudi električni vžig. Že v začetku pa smo omenili da je za varnost dobro poskrbljeno z zaščitnim sistemom, ki s pomočjo termoelementa preprečuje uhajanje plina, če bi gorilnik ugasnil. Več gorilnikov je možno povezati in jih upravljati z enega mesta.
Izdelek, kakršnega so razvili v Retečah, je v Jugoslaviji prvenec, saj česa podobnega nihče ne izdeluje. Zaradi širokih možnosti prilagajanj najrazličnejšim zahtevam, bo grelec nedvomno dobrodošel tudi na različnih gradbiščih, v montažnih halah, strojnih delavnicah, uporabni pa bodo tudi za namene SLO, JLA in podobno.
Gorilniki, ki jih je Inženiring organizacije Sever iz Subotice vključil v svoj program, delujejo že na več farmah v Vojvodini — skupno jih obratuje že okrog 600, s prvo redno proizvodno serijo pa bodo pričeli v kratkem. Tehnične lastnosti gorilnika (tovarniška oznaka 1PG 0101):
Moč gorilnika: 4kW
Grelna površina: približno 400
DO KIBERNETIKA
cmz
Potrošnja plina: 310 g/h Vrsta plina: propan-butan Izkoristek: 98 %
Priključna napetost za elektromagnet: 24 V
Masa gorilnika: približno 6 kg.
Stane Fleischman
ijg p gorilnik, namenjen za industrijsko uporabo, je v celoti plod domačega znati . reteŽni del toplote oddaja s sevanjem, moč vsakega modula (ki jih je mogoče ni-•^Ijubno število) pa je4kWob kar 98% izkoristku plina. Grelnik je bil prvotno rJ* *a uporabo na prašičjih farmah, uporaben pa je povsod, kjer drugi načini a n‘so primerni, prostori pa so dobro zračeni.
Na.
AVTOMATIKA
Rajajo integralni sistem ontrole
pusu Dom na kratko obrazložiti, 1 a sistem predstavlja in kaj je bilo
narejenega. Smisel sistema (u ? strnemo v enem stavku: ISK je k. ovanje vseh udeležencev celot-iiu i Proizvodnega ciklusa pri ustvarja-'Nkovosti izdelka, ifc,86 Travi, da vsakdo od raziskave zasnove novega izdelka, razvoja, jogije, planiranja, Izdelave, tri'"1-ania • • ■ d° spremljanja izdelka ^tsču, mora v svoji fazi dela in pre-
Sredi lanskega leta je sektor kontrole kvalitete kot nosilec naloge, začel s Pomočjo Iskrinega Biroja za industrijski inženiring (Bil) in Področja za kakovost DO Avtomatika intenzivno delati na pripravah in uvajanju integral-nega sistema kontrole kakovosti (ISK).
°skusil bom na kratko obrazložiti, njem ISK. Kljub temu je ob vseh ostalih
zadolžitvah precej narejenega. Izdelana in tudi sprejeta sta organi-
Kljub velikim težavam z optimizmom
>čih
se dejavnostih zagotoviti
Nov*10 ^kovost izdelka, tehnično in
ai storiti, da se vsi dejavniki vklju-
Jei° v ISK, je na'kratko težko pove
o^kakor je najprej potrebno začeti Čvvesčanjem in izobraževanje delav-ip Celoti. Nujno je treba spremeniti goVa Zakoreninjeno miselnost, da od-
ltni!rja Za kakovost izdelkov le kon-a kal
ip. kakovosti. Vsakdo mora priti do tir?3.0)3, da se kakovost v izdelek to^je od prve zamisli izdelka, do ia ,!ne. i^lavejn odpreme kupcu, ter > 31 mogoče vkontrolirati.
Ptava .akovost izdelka smo odgovorni ^zaposleni, sektor kontrole pa jo ie> ugotavlja odstopanja, ,lj,n.e Podatke analizira in v ustrezni 3 * Posreduje drugim službam kot . a,no informacijo za korekcijo pro-
>ri
)0m Uvajanju ISK je vjprvi fazi dan 11 arek na postavitvi sistema za evi-
RA .
6) i'ranje in spremljanje kakovosti ter kri • av* potrebnih organizacijskih I^ P^sov m informacijskih poti. Uva-‘hvV Za* ^asovno kasni, glede na po-kdN m°^ni Plan- Vzrok za to je Pd,. Sem dejstvo, da je bila prvotno °iuNena lupina štirih delavcev C°'ne tehnologije zreducirana na v!id.elavca’ morala pa bi se najmanj ukvarjati samo z uvaja-
a aktivno
V prvih letošnjih mesecih smo imeli v naši temeljni organizaciji precejšnje težave, tako v proizvodnji kot v prodaji, pri čemer mislim predvsem na izvoz, kajti na domačem trgu smo dobro prodajali. V drugem četrtletju se je položaj nekoliko zboljšal, še vedno pa ne moremo govoriti o večjih uspehih. Za vse probleme pa le nismo krivi sami, ocenjuje letošnje poslovanje v temeljni organizaciji Upori iz Šentjerneja vodja gospodarske planske službe v tem kolektivu Marinka Unetič.
»Na začetku leta nam je primanjkovalo naročil, predvsem tistih iz tujine, v zadnjem času pa se je to precej zboljšalo in smo dobili nekaj kupcev tudi tam, kjer doslej še nismo prodajali. Pri tem mislim predvsem na Južno in Severno Ameriko.«
Kot drug najhujši problem je naša sogovornica omenila že, lahko bi rekli, tradicionalno vprašanje kakovosti keramičnih teles, ki so za Upore reproma-terial, za TOZD Keramika, ki prav tako deluje v okviru IEZE pa končni izdelek. Ne bi tokrat ponovno načenjali že skoraj aksioma, da v takšnih pogojih, v kakršnih je Keramika, skorajda ni mogoče bolje delati, toda res je tudi to, da
Plodna inovacijska dejavnost
zacijska predpisa za prevzem in vhodno kontrolo z vsemi evidentičnimi formularji. Izdelano je čez 50 standardov kvalitete za vhodna gradiva ter prevzemni predpisi.
V zaključni fazi je predlog organizacijskega predpisa za procesno in končno kontrolo. Ta je povzročil največ težav, ker nobeden uveljavljeni sistem (vsi so izdelani za velikoserijsko proizvodnjo) ni bil neposredno uporaben za naš način proizvodnje.
Kako se bo predlagani sistem izkazal, je odvisno od tega, v kolikšni meri se bo celotni kolektiv vključil v njegovo izvajanje in prizadevanje za vgradnjo kakovosti v izdelke in takojšnje izvajanje popravkov ugotovljenih pomanjkljivosti. Zastaviti si moramo cilj, da smejo iti v prodajo samo brezpogojno kakovostni izdelki.
Dokazali smo že večkrat, da znamo izdelati tehnično zahtevne izdelke, vendar dokler ne bomo zagotovili tudi njihove kakovosti, se bomo na zunanjih trgih pojavljali kvečjemu s prodajo pod lastno ceno.
Franjo Merše
Neustrezna kakovost keramičnih nosilcev, premajhne količine teh nosilcev, velik izpad izvoznih naročil, nihajoča kakovost uporov, nizke cene, ki jih dosegajo, nabava domačih in uvoženih repromaterialov in pa izredno nizki osebni dohodki so osnovni problemi, ki letos tarejo šentjemejsko temeljno organizacijo Upori.
V naši delovni organizaciji Kibernetika v Kranju že vsa leta posvečajo inovacijski dejavnosti veliko pozornost, zato ni čudno, da njeni delavci pogostokrat prijavljajo svoje zamisli za izboljšanje proizvodnje. V naslednjem objavljamo prispevek o zadnjih dosežkih nekaterih inovatorjev v DO Kibernetika.
Tone Resnik, zaposlen v montaži števcev, je pri sestavi dna s priključnico za števce E-36 skrajšal delovni postopek. Prilagodil je ustrezne tulke in premer izvijačev (nagrada 4.643,X)() din).	-
Darko Ergaver, zaposlen v TR Števcev, je predlagal spremembo orodja števcev, ki ugodno vpliva na poenotenje različnih izvedb. Sedaj je možna pritrditev ogrodja v dno števca E-73, E-72, E-79 in E-89. Izboljšava je pomembna tudi za izvoz (nagrada 11.153,00 din).
Jernej Nunar, zaposlen v proizvodnji stikal, je predlaga! izboljšavo pletenice pri stikalu EK-200. Pri prebiti luknji so izpadale nitke iz pletenice, kar je avtor preprečil z dodatnim trakom. S tem so pletenice izdelane kvalitetno in odpade izmed (nagrada 7.000,00 din).
Miloš Perkovič, zaposlen v montaži Merilnih naprav, je predlagal izboljšavo na napravi »generator test NA 040«. Predlagal je, naj se drsni upori vgrajujejo v naprave brez ohišja. Predlog je ekonomsko utemeljen, zato je bil na podlagi strokovne ocene tudi osvojen (nagrada 8.926,00 din).
Vinko Markič, zaposlen kot orodjar v ročni orodjarni, je rešil prolem na za-kovalnem stroju z dodatno ročico, ki preprečuje vrtenje zakovalnega čepa, in s tem zagotovil kvalitetno zakovanje (nagrada 3.000,00 din)
Slane Bajželj, zaposlen v orodjarni
Števcev, je predlagal izboljšavo na orodju za krivljenje protipola. Med delovno operacijo krivljenja pritiskajo vzmeti na protipol. Tov. Bajželj je drsenje preprečil tako, da je na spodnjem delu enote zbrusil greben, ki med krivljenjem drži protipol v točno določenem položaju (nagrada 16.848,00 din).
Srečko Premru, zaposlen v orodjarni Števcev, je prijavil izboljšavo na orodju za izdelavo jarmov releja. S tem orodjem ni bilo možno doseči pravokotno-sti krakov, zato bi potrebovali še kali-brirno orodje in dodatno delo. To pomanjkljivost je odstranil tako, da je v tlačno ploščo vdelal poseben vložek, v krivilno jedro pa je zbrusil ustrezen ra-dius (15.984,00 din).
Janez Pavlič, zaposlen v delavnici za čelne plošče števcev, je odstranil težave z oštevilčenjem. Na slabo lakirano površino se folija ni dobro vezala, kar je rešil z dvojno folijo. Po tem postopku je bilo izdelanih 4.000 kosov čelnih plošč. Možno je uporabiti tudi lak slabe kvalitete (nagrada 8.475,00 din).
Vlado Stritih, zaposlen v GPP^ Števcev, je prijavil racionalizacijo glede cenejše dobave in izdelave tiskanega vezja za dvotarifne števce. Od stalnega dobavitelja Iskra ATS so se zaradi prekomernega naraščanja cen preusmerili na zunanjega dobavitelja. Poleg teg je Vlado Stritih predlagal spremembo osnovnega repromateriala in sicer so vi-troplast FR-4 zamenjali z vitroplastom FR-3. Gospodarski prihranek je velik, pri nabavi tega laminata ni potrebna devizna udeležba (nagrada 27.805,00 din).
Jože Rozman, zaposlen v tehnični kontroli Števcev, je ugotovil napako na etalonskem merilniku pogreška TEMP-5. S posredovanjem tehničnega razvoja števcev (nagrada 11.232,00
dm)-	Jože Škofič
najbolj žalosten ta, da so v Uporih letos tako vrednostno kot količinsko naredili manj kot v enakem obdobju lani. Izvozili so za 648.000 dolarjev, kar je le dobra tretjina letošnje izvozne zadolžitve. Celotna prodaja na domačem tržišču je dosegla 153 milijonov dinarjev.
»Do konca leta verjetno ne bomo uspeli nadoknaditi vseh proizvodnih izpadov iz prvega polletja, saj imamo vse zmogljivosti že zdaj zasedene in delamo v treh izmenah. Pri tem mislim na
osnovni proizvodni program, medtem, ko pri dodatnih programih — števci toplotne energije, brezprašne komore in ultrazvočni čistilnik — pričakujemo, da bomo dosegli načrtovano proizvodnjo. Verjetno tudi ne bo vprašljiv prihodek od prodaje na domačem tržišču, pri izvozu pa skoraj gotovo ne bomo mogli, nadoknaditi zamujenega,« poudarja vodja gospodarske planske službe v TOZD Upori Marinka Unetič.
Dr
Iskra za energetiko
so v Šentjerneju še kako odvisni prav od kakovosti in dobav keramičnih teles. V Uporih ob tem poudarjajo, da se trudijo, da bi razumeli probleme Keramike.
Marinka Unetič je na tretje mesto postavila problem nabave drugih reprodukcijskih materialov, o čemer pa bomo spregovorili pozneje. V zadnjem času prihaja vse bolj na površje tudi vprašanje izredno nizkih osebnih dohodkov: v IEZE so že zdaj na repu, kot je znano pa se tudi celotna delovna organizacija ne more pohvaliti z debelino kuverte. Seveda bi v Uporih radi povišali osebne dohodke, toda tega jim ne dovoljujeta niti uspešnost poslovanja, niti zloglasna resolucija, glavna ovira pa je sila preprosta — tudi denarja ni.
»Nizki osebni dohodki«, meni vodja gospodarsko planske službe v Uporih, «izredno negativno vplivajo na nezainteresiranost ljudi pri delu in kar je še huje, ogrožajo življenjski standard tistih z nižjimi prejemki. Prav zaradi tega bi morali v IEZE čimprej kaj narediti.«
Seveda nam je naša sogovornica postregla tudi s podatki o polletnem poslovanju temeljne organizacije. Oglejmo si jih na kratko! Vsekakor je
Osnovo vseh sistemov daljinskega vodenja predstavljajo teleinformacijske naprave za zajemanje, lokalni prikklop in daljinski prenos podatkov. Iskra Avtomatika je v ta namen razvila mikroračunalniško teleinformacijskb napravo Tl 30. Naprava je grajena modulno in lahko opravlja funkcijo končne postaje, koncentratorju podatkov, predprocesorja, ali celo centralne postaje. Te vrste naprav srno že vgradili na železnici in v energetiki, z Bolgari pa imamo podpisano tudi pogodbo o prenosu know—howa.
sKRa
27. avgust 1983
STRAN5
ISKRA — AVTOMATIKA
Iz TOZD Napajalne naprave tudi za domači trg
Med izdelke, ki sodijo v proizvodnji program novomeške tovarne napajalnih naprav in sistemov, TOZD Napajalne naprave delovne organizacije Avtomatika, uvrščamo tudi električnega pastiija.
Razvojni začetki Kekca, kakor so ga poimenovali, segajo že deset let nazaj, ko so praktično pričeli tudi s proizvodnjo. Namenjen je napajanju ograj za pašnike do 2 km, napaja pa ga suha, 9 V baterija.
V 1982. letu, v obdobju ko so v Sloveniji aktivneje začeli z izboljšavo in razvojem kmetijstva in živinoreje, so bili tudi v Napajanjih soočeni s potrebami za izdelavo električnega pastirja večje moči. Rezultat domačega znanja je bil visokonapetostni pulzator VN5—-50, narejen izključno iz domačega materiala. Uporabljajo pa ga za napajanja trajnih in prenosnih ograj do dolžine 50 km.
Deluje na principu praznenja kondenzatorja, ki se polni prek DC—DC visokofrekvenčnega pretvornika prek tiristorja in visokonapetostnega transformatorja. Na sekundarju transformatorja se pojavi impulz, ki je z metalok-sidnimi varistorji omejen na napetostni prag približno 4 KV. Hitrost električnih
inpulzov pa definira integrirano vezje tako, da je frekvenca inpulza vedno enaka. Delovanje visokonapetostnega pulzatorja signalizira tlivka. Pulzator ima nizko ohmski izhod, kar pomeni, da pri nizki vrednosti upora med ograjo in ozemljitvijo daje na izhodu še vedno visokonapetostne inpulze in s tem močne tokovne udarce.
Tako je na primer pri uporu 500 ohmov napetost na ograji večja od 3000 V, pri 100 ohmov pa je še vedno 1300 V. Trava, ki raste pod ograjo, ne vpliva na njegovo delovanje ker se zaradi sorazmerno močnih energetskih inpulzov poruši. Razen tega ima vgrajeno tudi zaščito proti napačni priključitvi akumulatorske baterije na primarni in sekundarni strani visokonapetostnega transformatorja pa so vgrajeni metaloksidni varistorji, ki ščitijo elektronsko vezje pred atmosferskimi praz-nenji (pri nevihtah). Priključi se na 12 V traktorsko baterijo kapacitete cca 100 A h. Takšna akumulatorska baterija se izprazni približno v 5 do 6 tednih, nato jo je potrebno zopet napolniti do nazivne kapacitete s polnilcem iz Napajanj tipa POKO III.
V mesecu juniju so v TOZD Napajanja izdelali prvo, ničelno serijo 50 kosov električnih pastirjev, v avgustu
pa še naslednjih 300. V Iskrini temeljni organizaciji računajo, da jih bodo v naslednjih mesecih naredili še 600, v 1. 84 pa še okoli 4000 kosov VNP—50.
O pomembnosti tega izdelka za domače tržišče, za panogo, ki jo uvrščamo v prioriteto, je bilo dovolj zgovorno nakazano tudi na sestanku Zadružne zveze Slovenije, kateremu so konec lanskega leta prisostvovali tudi predstavniki iž Avtomatike.
Nezadovoljstvo kupcev z uvoženimi električnimi pastirji in s tem odliv prepotrebnih deviz, bo nadomeščeno z domačimi električnimi pastirji za ograje do dolžine 50 kilometrov in so primerni tako za nižinske, kot za hribovske pašnike. Že v letošnjem letu naj bi uredili pašnike v skupni površini 4000 ha, za kar bi že v začetku potrebovali cca 100 električnih pastirjev za dolžine ograj od 20 do 50 km. Zato je bil odziv novomeških Iskrašev, da ponudijo ustrezno domačo pašno opremo toliko bolj pohvalen.
Morda še zanimivost; informacija o razvojnem programu električnih pastirjev v Iskri bo podana tudi na posvetovanju o »Izkoriščanju travja v Sloveniji«. Posvetovanje bo prihodnji teden v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Odvijalo pa se bo v okviru strokovnega programa kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni.
V HIPOT niso zadovoljni z lastnim izvozom
Vodja plansko analitske službe v Iskrini šentjernejski Tovarni potenciometrov in hibridnih vezij Stane Rostohar med našim obiskom v tem kolektivu še ni imel vseh podatkov o poslovanju Hipot v prvem polletju, že dan dva pozneje pa nam je poslal izčrpno poročilo, ki ga v našem glasilu objavljamo v celoti.
Kazalci poslovanja so v večini zadovoljivi, ne moremo pa biti zadovoljni z izvozom na konvertibilno tržišče. Dosegli smo pod 80 % planiranega izvoza. Izpad bo do konca leta težko nadomestiti. Preko načrtovanja je narasel izvoz na klirinško področje, ki je dosežen z več kot 150 %. Izvoz je manjši od načrtovanega v ZRN, ZDA, Anglijo in DVR, presežen pa je vTrancijo, Italijo in na Švedsko.
Ne glede na mnoge motilne elemente, smo presegli planirano proizvodnjo, povečali produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Uspelo nam je izboljšati dinarsko likvidnost, kar pa ne moremo trditi za devizno poslovanje. Ugotavljamo, da je preko 500.000 dolarjev neplačanih zapadlih obveznosti tujih kupcev, kjer prednjačijo predvsem Iskrine firme v tujini. To lahko predstavlja v zaostreni devizni politiki zelo velike težave, ki jih bomo morali do konca leta nekako rešiti.
Oskrba z repromateriali je bila zadovoljiva, ne moremo pa biti zadovoljni s kakovostjo materialov, posebno ne z domačega trga. Ob slabi kakovosti surovin pa se pojavljajo zahteve za podražitve, ki so večje za 50 % od dosedanjih cen.
Ob pregledu zalog lahko ugotovimo, da kažejo določen trend zmanjševanja, vendar bomo morali z organizacijo in smotrnim poslovanjem doseči v naslednjem obdobju boljše obračanje in še večje zmanjšanje zalog.
Ugotavljamo, da so naročila za domači trg večja od planiranih, skrbi nas
Priznanje
Dragi
Vukovič
Ob dnevu samoupravljalcev je predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane potrdilo predlog nagrad in priznanj mestnega sveta Zveze sindikata Ljubljane za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja za letos.
Priznanje je med desetimi dobitniki iz vseh ljubljanskih občin prejela tudi Draga Vukovič, ki je v Delovni skupnosti Skupnih služb v Iskrini delovni organizaciji Elementi tajnik družbenopolitičnih organizacij. V obrazložitvi svojega sklepa ob podelitvi je predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane poudarilo, da je tovarišica Vukovi-ceva v svojem delovnem kolektivu vsa leta aktivno delovala tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v samoupravnih organih. Z vsem svojim delom je izkazala veliko mero nesebičnosti in pripravljenosti za uresničevanje samoupravljanja. V vseh aktivnostih je ogromno njenega dela in angažiranja. Realizacija posamez-
nih nalog, zlasti pri konferenc1 OO ZS delovne organizacije, !f močno vplivala na oblikovanje samoupravnih odločitev, ki bt bile brez njenega prispevka v pf' stopkih manj kakovostne. Aktiv no, tudi izven svojih delovnih dolžnosti, je sodelovala pri spodbujanju dejavnosti posameznih družbenopolitičnih organizaciji tako v lastni organizaciji, kot V občinskem merilu.
Dragi Vukovič iskreno čestitamo.
Dr
padec naročil za izvoz, predvsem za izvoz na konvertibilno tržišče.
Velika aktivnost je namenjena zamenjavi uvoženih surovin z domačimi. Dosegli smo že vidne uspehe, vendar moramo biti na tem področju še aktivnejši. Vedno to ni možno, ker je naša proizvodnja usmerjena k osvajanju novih izdelkov, za katere pa vedno ne moremo dobiti domačih materialov.
Na področju investicij je dosežen cilj; že v naslednjih mesecih bomo lahko začeli z nakupom opreme za povečanje proizvodnje hibridnih vezij. Tu bo potrebno mnogo angažiranja, da
bomo opremo čimprej usposo--. proizvodnjo, posebno tistega del?' namenjen izvozu.	, (
Ob nastajajoči gospodarski situ^ bo potrebno popolno angažiran]2 kadrov, da bomo lahko obdržali ^
nje poslovne rezultate. Predvsem
morali voditi razumno nabavno P°
ko, poiskati vse možne rezerve
za’
večje povečanje proi
duktivn1
,05»
zmanjšati izmet ter izpeljati a:
krij2 ^
a#
i I
stavljene v akcijskem Pr0®aj »S TOZD za 1. 1983, je v poročilu »
sal Stane Rastohar.
DO AVTOELEKTRIKA
Uspešno delo službe za varstvo pri delu
S kakšnimi nalogami se srečuje služba varstva pri delu in družbenega darda v novogoriški Iskri Avtoelektriki? S pomembnimi, bi lahko 0<^°',e(
-	-	rV^T
z eno besedo. In katere so te naloge, ki so bile opravljene v letošnjem P
polletju nas je zanimalo, zato smo obiskali ta oddelek in zabeležili ta2 ■ ^
Najprej je stekla beseda o izobraževanju iz varstva pri delu in požarnega varstva. Le-to je bilo opravljeno za delavce tovarne delovnih sreedstev, malih zaganjalnikov, velikih zaganjalnikov, tovarne odlitkov Komen ter za tolminske in bovške Iskraše. V tovarni žarnic pa je bilo opravljeno izobraževanje samo za vodje in preddelavce. Preizkus znanja iz varstva pri delu je opravilo 1630 delavcev.
Skupno število nesreč pri delu je bilo v letošnjem prvem polletju 66. Največ nesreč se je pripetilo v tovarni velikih zaganjalnikov in sicer 22, v malih zaganjalnikih 8, v tovarni AET 7, v tovarni žarnic 6, v DSSS in v tovarni odlitkov 5, v bovški Iskri in v tovarni generatorjev in elektronike 4, v tovarni DES 3 ter v komerciali in inštitutu pa ena nesreča. Zabeležili so tudi vzroke teh nesreč, ki so v glavnem bili: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev kar kaže na nedisciplino v posameznih delovnih okoljih, nespoštovanje navodil za varno delo, neprevidnost ter v nekaterih primerih tudi slabo zavarovani stroji.
Periodične preglede delovnih priprav
in naprav so opravili že v lanske111 1111 vendar za vse še niso pridobili javn ^ J stin — certifikatov, ker niso b|12 pravljene vse pomanjkljivosti. , Tudi periodični zdravstveni pr2^)-spadajo v okvir ter službe, zato I Iskrini ambulanti opravili 30 preg1 |.J delavcev iz tovarne vžigalnih j, J
Bovec, 25 delavcev iz tovarne -Komen in 40 delavcev iz TO^
DSSS, lociranih v Šempetru. P°^e| varnost je bila v letošnjem p0..-’
dokaj zadovoljiva. V novogob *j TOZD in DSSS so bili le štirje P023 j|i* pa niso povzročili večje škode, razen porabljenih gasilnih 9
ratov, vsi požari pa so bili v tovarn' ;
kih zaganjalnikov.	.1
Poglejmo še nekaj važnejših nal0^]
jih je opravila služba družbenegas darda. V lanskem letu so objavil'r za dodelitev stanovanj. Ker se po5* L| v lanskem letu še ni zaključil, soz d2 3 tem področju nadaljevali tudi v P J
mesecih letošnjega leta, saj , sklepi o dodelitvi stanovanj dokon
(Nadaljevanje na 7. s*1

ZANIMIVO IZ SIL
Kaj pravi zakon o varstvu izumov
H. del
Izumi in tehnične izboljšave so izrazi in oblike tehničnega napredka ki ga ne le gospodarska praksa temveč rudi sodobna znanost (naprimer ekonomska) šteje med temeljne faktorje produktivnosti dela. Znano je, da je tudi zakonodaja v zahodnih, meščanskih ekonomijah, za katere je značilno uveljavljanje načela privatne lastnine, razmeroma že zgodaj — že od 19. stoletja dalje — posegla tudi na to (miselno-tehnič-no) področje opredmetovanja človeškega dela.
Ena izmed ustanov zasebnim lastniškim odnosom prirejena oblike zaščite in spodbujanja tehničnega napredka (izumov in tehničnih izboljšav) je tudi institucionalizacija »patentov«.
Ker pa imamo v naši družbi z novo
ustavno ureditvijo (ustava iz leta 1974) uveljavljeno načelo družbene lastnine, je povsem razumljivo in logično, da mora tudi zakonodaja na področju zaščite in spodbujanja tehnične ustvarjalnosti (izumov in tehničnih izboljšav) biti operativno izpeljana tako. da bo v celoti usklajena s tako spremenjenim temeljnim pogledom na družbene odnose v gospodarstvu, oz. v združenem delu.
Morda ni v tej zvezi povsem odveč vprašanje, ali ni tudi eden izmed momentov, ki so vplivali na to, da je tehnična ustvarjalnost v Jugoslaviji (merjena s patentno statistiko pač) relativno zaostajala, oz. se obnašala stagnantno celo do takšne mere. da danes nekateri priznani strokovnjaki trdijo, da Jugoslavija na tem področju zaostaja za razvitimi državami kar v razmerju 1:100 (dr. Stojan Pretnar 1983). To je seveda možno logično vprašanje, ki vsekakor ni videti neaktualno za naš gospodarski razvoj. Seveda tu ni mesto, da bi ga globlje raziskovali in ga zato puščamo v analizo pristojnim analitikom.
Zato. ker poprejšnja jugoslovanska zakonodaja na tem področju še ni mogla biti izpeljana iz'takšnih osnov, je torej z razvojem socialističnega samoupravljanja v naši družbi v zadnjih desetletjih postopno vse bolj zaostajala, oz. je nastajala vse večja neskladnost med njo in že doseženim splošnim razvojem družbenoekonomskih odno-
Vsekakor pa ni dvoma o tem. da zadnji zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (iz leta 1981) predstavlja nesporni poizkus čim bolje uskladiti pozitivno zakonodajo na obravnavanem področju s temeljnim načelom in logiko družbenih odnosov v pogojih družbene lastnine, to pa seveda tako. da bo (zakonsko pač) zagotovljeno čim širše spodbujanje in izkoriščanje tehničnih rešitev in kar naj bi posledično ugodno vplivalo tudi na povečanje produktivnosti dela.
Ob omenjanju tega družbenega in gospodarskega cilja, torej povečevati prav produktivnost dela pa je tudi prav, če vemo, da ekonomski analitiki na osnovi statističnih podatkov ugotavljajo in poudarjajo, da rast produktivnosti dela v Jugoslaviji v zadnjem razdobju ni posebej ugodna, saj se gospodarska rast zadnja leta v naši državi nagiba celo kar k ničli (Tako je bilo namreč moč prevzeti iz razprav slovenskih ekonomistov letos februarja v Portorožu). Če pa imamo torej ta čas opraviti z že tako zelo neugodnimi trendi gospodarske uspešnosti pri nas, se kaže. še toliko večjega pomena uskladiti zakonodajo s področja tehnične ustvarjalnosti z sicer že doseženo stopnjo splošnih družbenih odnosov pri nas.
Že samo to dovolj nazorno kaže na to. kako težka in odgovorna je naloga ustvariti takšno zakonodajo, ki bo v resnici in kar najbolj stimulirala izumiteljsko aktivnost v samoupravno združenem delu: le-ta naj bi seveda zagotovila samoupravno uveljavljanje pravic do izkoriščanja izumov, ki se ustvarjajo v združenem delu.
Po sedaj veljavnem zakonu ima pravico izkoriščati patentirani izum vsaka OZD, ne glede na to. v katerem delu združenega dela
M S
je bil izum ustvarjen, oz. ne glede na ^ ^ tera OZD si je pridobila priznanje P ^»pr (o tem postopku smo pisali zadnjic)’
V CJ IVIH	putlH	j ^
pogoj za to, da posamezna OZD, k' "Apj Ko: silka patenta«, pridobi pravico	S
patenta, je v tem, da mora zainterc* j ljpr(
puiviiia, jv w svili, vi« mizi u	ajy
OZD z nosilcem patenta skleniti us ^ ijVr] samoupravni sporazum o združevanju ^ in sredstev.	. .^iof1^1'
V tem sporazumu se seveda doloc' j itj, goji za izkoriščanje patentiranega izu j seveda delež pri tako skupno ustvarje u dohodku. Ta delež predstavlja ekonomij p povračilo za vloženo delo in sredstev, ^ ^ bila potrebna, da je nosilec paten''
izuma dani izum sploh mogel ustvantu . ^ lec patentiranega izuma ima (na P° . tt čela o minulem delu) logično PraVl^,(ji ustrezno udeležen na tistem delu 8oSGvi»i ske uspešnosti, ki je bila omogočena P ji podlagi izkoriščanja patentiranega 'z2 V skladu z navedenim temeljnim, vsakdanji praksi že bolj približanim ^ lom, izpeljanim iz družbene lastnine
štev za proizvodnjo in zamisli o 53
pravno združenem delu pa je v obrav
nem zakonu izoblikovan tudlpostope1' cedura) po katerem more jo pravice a° _

\strn
^"KONDENZATORJI SEMIČ
tadicionalno '9 Smuku
srečanje
V soboto, 13. avgusta so se na Smuku nad Semičem ponovno zKrali semiški delavci Iskre, da bi Praznovali svoj tradicionalni mm. Srečanja se je udeležilo več *ot 200 udeleženčevi med njimi ?° prvič sodelovali tudi delavci Tozd IMV, ki deluje v isti Krajevni skupnosti Semič, kot riaša tovarna kondenzatorjev.
upokojene člane kolektiva, še posebno prijeten pozdrav pa je veljal delavcem obrata IMV iz Semiča, ki so se tokrat odločili, da bodo svoje praznovanje združili s semiškimi Iskraši. Nato je nadaljeval:

CSe je odprl predsednik konfe-
sindikata DO Iskre, Industrije
fy|e- atorjev Zvone Jakša, ki je naj-^ pozdravil v imprni sindikata.
imenu sindikata, JjPravnih organov in vodstva DO aeležence srečanja, še posebej pa
»Današnji, že tradicionalni vsakoletni dan praznovanja našega delovnega kolektiva ne pomeni samo tovariškega srečanja delavcev kolektiva, temveč tudi praznovanje delovnih zmag in zahvala delavcem za trud, ki ga je vsak izmed nas skozi leto po svojih močeh vložil v vsakdanji delavnik in s tem prispeval svoj delež k razvoju kolektiva kot takega in ustvarjanju takš-
jez1
>ga<!
zal
p«!i
f spešno delo službe 8 varstvo pri delu
..	(Nadaljevanje s 6. strani)
j^omočni šele v letošnjem maju, l9jj!Pa so se vselili v stanovanja s 1.
!|a<s ednja naloga, ki je precej »zapora službo je bila aktivnost na po-IjJ^bravnave osnutka zakona o in-Fk v m 'n pokojuluskum zavarova-...Au . r tudi široke javne razprave o *S |jkavU 1 K temeljem plana občinske T stvenc skupnosti ter predlogov sa-
PgiiV(^ravnega sjx)razuma o pravicah in
letn?stih 'z zdravstvenega varstva.
lošnjega aprila je služba v sodelo-
t0'^iieg^ Patentiranega izuma prehajati od
1 rJr:Sanioupravnega subjekta na drugega; • nier od OZD — nosilke patenta na
. K1" V
%
utrinek iz tovame.malih zaganjalnikov.
nih pogojev dela, ki jim pravimo boljši jutrišnji dan.«
V nadaljevanju svojega, nagovora je Zvone Jakša opozoril na težke gospodarske razmere, na resnost položaja, cilje gospbdarke stabilizacije in na naloge, ki stoje pred vsemi delovnimi ljudmi. Navzoče je pozval, naj z maksimalnim prizadevanjem povečajo proizvodnjo in izvoz ter aktivnost in prizadevnošt na vsakem delovnem mestu.
»Nobenega razloga ni, da se ne bi za-
manjšega dohodka na drugem delu, istočasno pa še odmero akontacije nadomestila osebnega dohodka za letošnje leto. Z novostmi na tem področju so seznanili vse invalide.
V letošnjem juniju so izvedli razpis za dodelitev posojil za stanovanjsko izgradnjo in sofinanciranje. Na razpis se je prijavilo 159 delavcev. Trenutno pripravljajo program ogleda stanovanjskih razmer in točkovanje, v kasnejši fazi pa izdelavo prioritetne liste. Omeniti moramo tudi delo na področju počitniške dejavnosti ter individualno delo s posamezniki kot na primer dela z alkoholiki, socialno ogroženimi, materami samohranilkami itd.
M.R.
Med slavnostnim nagovorom predsednika sindikata.

Priznanja kovinarjem.
vedali,« je dejal Jakša, »da je treba takšno akcijo jemati ne le kot gospo-dariko nujnost v tem trenutku, ampak tudi kot patriotsko nalogo vseh delov-
nih ljudi pri izvajanju ukrepov gospodarske stabilizacije. Prav tako ni razloga, da bi trenutni gospodarski in družbeni položaj jemali z omahljivostjo, ravno nasprotno,z delom smo in bomo tudi v bodoče dokazali, da se da premostiti naloge, ki so pred nami.«
Ob koncu svojega nagovora je omenil tudi ostale aktivnosti v delovnem kolektivu, ki so potekala vzporedno v zadovoljivi meri. Tu je omenil predvsem oddih in rekreacijo delavcev in prizadevanja v tem smislu so rodila sadove. »Poleg doma v Črmošnjicah,« je dejal govornik, »ki ga predvsem uporabljamo v zimskem času, je letos kljub kolektivnim dopustom zelo dobro zaseden rekreacijski center na Primostku.
Letos so naši delavci tudi prvič letovali v lastnem obmorskem kampu v Pre-manturi pri Puli, v katerem se po izjavah koristnikov zelo dobro počutijo.«
Ob koncu je omenil še uspešno izvedeno občinsko tekmovanje kovinarjev, na katerem so tekmovalci iz semiške Iskre dosegli največje uspehe.
Po slavnostnem govoru so podelili šestim najboljšim kovinarjem iz semiške Iskre priznanja, ki so jih prejeli: Martin Šprajcer, Anton Ogulin, Damjan Judnič, Anton Jakša, Anton Malna-rič in Janko Frankovič.
Po kratkem kulturnem programu je sledila zabava s plesom ob dobrem prigrizku in domači kapljici.
Z dopusti v glavnem zadovoljni
Čas dopustov gre počasi, a vztrajno h koncu. Kljub stabilizaciji in^ vsesplošnem zategovanju pasu, sije kar precej Jugoslovanov privoščilo počitnice ob morju, čeprav je bilo dopustovanje mnogih skromnejše, krajše. Če je verjeti uradnim podatkom, je največ domačih gostov letovalo v avtomobilskih kampih, počitniških domovih, manj kot prejšnja leta pa jih je bilo v hotelih in pri zasebnikih. Kako pa so letos letovali Iskraši? Med delavci Spodnja Idrija smo naredili krajšo anketo, ki pravzaprav potrjuje prejšnje trditve.
Delavka Vida Sedej je z družino letovala v avtokampu Martinščica na otoku Cresu, kjer je idrijska Iskra najela več počitniških prikolic. Pravi, da so bili z desetdnevnim dopustom zelo zadovoljni in celo presenečeni nad urejenostjo plaže, čistočo sanitarij pa tudi s prijaznostjo strežnega in drugega osebja v kampu in okoliških restavracijah. Na Cresu so letos dokaj dobro poskrbeli za oskrbo z živili in osnovnimi življenjskimi potrebščinami pa tudi cene so bile sprejemljive, le cene pijač in sadja so bile sorazmerno visoke.
S prijatelji sem bil devet dni v avtokampu v Umagu, je povedal Anton Pagon, kjer smo bili še kar zadovoljni z urejenostjo kampa pa tudi cene niso bile pretirano visoke. Jedli smo v restavracijah, za dopust pa smo porabili vsak po nekaj več kot miljon starih dinarjev. Edino, kar nas je motilo so bile sanitarije, ki niso bile najbolj čiste, v kampu pa je bila tudi precejšnja gneča. Sicer pa nam ni bilo dolgčas, saj je bilo za zabavo dobro poskrbijeiio ..
Slabše izkušnje pa ima z letošnjim dopustom Ljuba Rajer, ki je bila najprej 7 dni na Cresu, zatem pa še slab teden v Poreču. »Na Cresu sem bila s prijateljico v zasebni sobi, ki pa ni bila prve kategorije, kot so zatrjevali v agenciji Kompas, prek katere sva letovali na tem otoku. Cena je bila zato previsoka, motilo pa naju je tudi pomanjkanje mesa, medtem ko je bila oskrba z ostalimi živili zadovoljiva.
Tudi za zabavo je bilo na Cresu dobro poskrbljeno, česar pa ne morem trditi za avtomobilski kamp Lanterna pri Poreču, kjer sem bila prvi teden avgusta s starši v počitniški prikolici. V velikem kampu, kakršen je .Lanterna je bila samo ena restavracija s plesiščem,
ki to pravzaprav ni. Pa še cene so bile pošteno zasoljene, medtem ko so bile v trgovinah dolge vrste.«
Nekoliko drugače pa si je dopust zamislil in ga tudi izpeljal Damjan Svetlik, ki se je skupaj s prijateljico Jano Svetličič (prav tako zaposleno v Iskri) podal na potep po severni Bosni, od tam pa na Kornate. »Do Krupe sva potovala z vlakom, od tam pa peš prek Ja-senice na Grmeč, kjer sva hodila od izvira do izvira. Imela sva precej problemov z vodo in hrano, pa tudi z orientacijo, saj sva imela s seboj samo stare vojaške specialke. Tako sva bila odvisna od informacij tamkajšnjih prebivalcev in gozdnih delavcev, ki so naju spočetka začudeno gledali. Čeprav so nama domačini zatrjevali, da je na Grmeču precej medvedov in volkov pa na poti nisva srečala praktično nobene živali tako, da se je ta del dopusta po tej plati srečno
končal.«
Drugi del dopusta sta preživela na Kornatih, kar je bila po Damjanovih besedah zanju kar" precejšnja sprememba. »Po prihodu z Grmeča sva v Bosanskem Novem stopila na vlak, s katerim sva se odpeljala proti Šibeniku, od tam na Murter, z Murterja pa z ladjo na Kornate. Pristala sva v avtokampu Piškera, kjer sva bila prve dni kar malo na trnih, saj sva se že navadila na nenehno gibanje in hojo po bosanskih hribih, na Kornatih pa sva na lepem obstala. No, pa sva se tudi tam kmalu dobro počutila, saj je bilo v kampu zelo mirno, pa tudi gostov je bilo malo. Z lastnjkom kampa sva zjutraj hodila lovit ribe tako, da sva bila oba z dopustom v celoti zadovoljna in morda bova v prihodnjih letih kaj podobnega še ponovila. Nenazadnje pa sva lahko zadovoljna s stroški tega potepanja, saj sva oba skupaj porabila le kak poldrugi milijon starih dinarjev.«
Večina dopustnikov je bila letos kot kaže bolj zadovoljnih, kot prejšnja leta, ali pa smo imeli le srečno roko pri izbiri anketirancev. Naj bo kakorkoli, vsi se strinjajo da je dopust koristen, da pa vsem običajno prehitro mine, ne glede na to, kje in kako ga preživiš.
Drago Balažiči
Uspešen balinarski klub
Približno dve leti je od tega, kar so v TOZD Orodja delovne organizacije Avtomatika ustanovili svoj balinarski klub. Člani, okoli 30 jih je, so prek kluba vključeni tudi v ljubljansko območno balinarsko zvezo, kjer uspešno tekmujejo tudi v njihovi ligi.
Redne treninge imajo v popoldanskih
urah, kadar pač utegnejo. Prijetno s koristnim pa združujejo ob lepih dnevih tudi v času dopoldanskega odmora, ko na igrišču za tovarno pridno trenirajo.
V letošnem poletju so sodelovali — tokrat prvič na turnirju za memorial Zvonka Runka, kjer so osvojili četrto mesto in pokal.
Š.D.
Ureja ta postopek sedanji zakon.
tl*'iPre' ?teres'rana OZE) »pobudnica« s,r^j t)vJ začeti postopek za sklenitev samou-ju ^ sporazuma o izkoriščanju danega vrič.‘^Hega izumEt, katerega »nosilka«.je a )i'ca« 3 druga OZD. Potem, ko »pobud-
»Ij. ,0- napravi, je »nosilka patenta« Hj roku 60 dni odgovoriti na sproženo Da 0<<' *nosilkin« odgovor izostane,
V' ^iiitoVc ne8ativen, »pobudnica« o tem obvesti družbenega pravobranilca
' ijflflrillril,	' '-•lil Ul UZ.L/V11 V£,tl
j’^tl|$|)|Pravljanja. Zdi se, da je takšno »po^
»P0^
PrlV« 'C^8 s's,ema »združeno delo«
a Pol leaje« težav v sporazumevanje med
. » h .	in v.n/™xci 1Vi-t	--- Vi
l«Un,C0<‘ 'n »nosilko patenta« — ki sta ■ d r»trieaVn' ureditvi pač obe enako le del
smi-
Cn upravičeno ter zato tudi družbeno
lniViv Zrnorc zagotoviti gospodarskega iz-ilf D.. lc9n--	- -
(ania »svojega patenta« in bi zato tak
in^San'01 *novo znanje«) sicer ostal le črka u 'n ,orej zg°lj »mrtev kapital«, od l0' "T ka ne bi bilo nikakršne družbenogo-
spodarske koristi.
Da bi se torej ne moglo dogajati, da bi zaradi ozkosti vodilnih struktur ali pa tudi siceršnje tehnično-tehnološke, finančne ali morda tudi kadrovske nezmožnosti, ki so možne pri »nosilkah patentov«, je torej z novim zakonom o varstvu rumov predvidena načelna in proceduralna možnost, da za izkoristljivost takšnemu mrtvilu izpostavljenega izuma z družbeno pomočjo (zato vključitev družbenega pravobranilca samoupravljanja!) sme in more poskrbeti kaka druga OZD (iz istega okvira sistema »združeno delo«, ki deluje znotraj istega načela »družbene lastnine vseh sredstev za proizvodnjo«), in ki glede na realne možnosti izkoriščanja danega »patentiranega izuma« razpolaga z bistveno ustreznejšimi pogoji ter izkazuje hkrati tudi zadostno mero poslovno-vi-talnega optimizma in prodornega gospodar-sko-ustvarjalnega duha.
Da bi se takšni privatniško pogojeni »za-tikljaji« na relaciji »patentirani izum in njegovo gospodarsko izkoriščanje« v samoupravno združenem delu kolikor le mogoče onemogočili, sedaj veljavni zakon v postopek »podružbljenega« reševanja odnosov med »nosilko« in »pobudnico«, vključuje v
primeru potrebe seveda tudi še druge razpoložljive subjekte, kot sta naprimer (v zakonu izrecno omenjena) regionalna gospodarska zbornica in občinska sindikalna organizacija glede na sedež OZD — nosilke izuma. In, še več, v primeru spornih vprašanj v teh zadevah zakon predvideva tudi možnost formiranja ustrezne arbitraže.
Videti je, da je načelo enotne družbene lastnine in s tem tudi izkoriščanja kjerkoli v združenem delu nastalega »patentiranega izuma« zagotovljeno celo do takšne mere, da ima zainteresirana »pobudnica« po zakonu na razpolago še celo to možnost, da predlaga sodišču združenega dela, da odloči o pravici do izkoriščanja izuma. Zakon ob tem določa, da to sodišče prizna pravico do izkoriščanja izuma zavarovanega na ime druge organizacije, na podlagi mnenja republiške gospodarske zbornice, v katero je združena tudi nosilka patenta. Sodišče združenega dela je pri tem vezano na zakonske pogoje, ki so v tem, da takšno izkoriščanje patentiranega izuma s strani druge OZD. to je, zainteresirane »pobudnice« ne bo omajalo družbenoekonomskih interesov nosilke patenta; da lahko prispeva k povečanju dohodka OZD nosilke; dalje, da ne nasprotuje
obveznostim iz veljavnih samoupravnih spo- se bo izum proizvodno izkoriščal in tako razumov in pogodb, ki jih je prej sklenila ustvarjal dodatno novo vrednost.
OZD nosilka patenta in da ne nasprotuje Hkrati pa je iz določb tega zakona jasno dobrim poslovnim običajem. /"J (frjfczvidno tudi to, kako močno in deejdivno so 1	*	- v primerih prenehanja patentnih pravic na
Iz vsega tega je razvidno, da so z obravnavanim zakonom v celoti zavarovani interesi OZD nosilke patenta po eni strani, hkrati pa isti zakon (vsaj proceduralno) kar najbolj spodbuja druge OZD, da bi se pojavile kot »pobudnice« za prevzem pravic do izkoriščanja danega že patentno zavarovanega izuma, kadar bi se zgodilo, da bi iz katerihkoli razlogov tak izum v okviru OZD nosilke ostal proizvodno neizkoriščen in bi tako delno ali v celoti ostal le mrtev kapital oziroma gospodarsko z živim delom neoploje-vano minulo delo. Intenci je novega zakona o izumih so torej povsem jasne: izraža interes združenega dela kot celote, da se v njem nastali izumi in tehnične izboljšave proizvodno in s tem gospodarsko zagotovo izkoriščajo, pri čemer pa je z vidika tako celotne družbe kot jasno tudi z vidika zakonodajalca drugotnega pomena to, v katerem delu združenega dela (to je, v kateri OZD) je izum nastal in v katerem delu iste celote združenega dela (to je, v kateri OZD, isti ali kateri drugi)
druge OZD zavarovani poslovni (dohodkovni in drugi) interesi OZD, ki je patentirani izum tudi »proizvedla«. S tem v skladu je tudi smiselno opozoriti na še dve pomembni določili tega zakona. Sodišče hkrati, ko prizna drugi OZD pravico do izkoriščanja patentiranega izuma določi tudi višino plačila za izkoriščanje. Kljub vsemu temu pa zavarovanega izuma druga OZD ne more začeti izkoriščati preje, kot pa je sklenjen ustrezni samoupravni sporazum oziroma predno zadevna pravnomočna odločba sodišča ne postane pravnomočna.
Določeno pa je tudi, da je OZD, ki namerava izkoriščati izum, ki je že zavarovan na ime neke druge OZD, o tem obvesti Zvezni zavod za patente, ki pač vodi patentno statistiko za celotno državo enotno. Obvestilo temu zavodu je potrebno tudi v primeru, prenehanja izkoriščanja zavarovanega patenta.
/	Mara Ovsenik

?7..avg|j§t ,1983
STRAN 7
V Mariboru manj servisnih posegov
Ob tem dopustniškem času je skorajda neumestno nekoga preveč hvaliti ali pa celo kritizirati. Pa kljub temu: Iskrini mariborski serviserji so v letošnjih prvih sedmih, osmih mesecih dobro delali, čeprav ob četrtletju ni kazalo najbolje. Po določenih težavah v prvih treh mesedh dosegajo zdaj začrtane obveznosti in kar je še pomembnejše, poslujejo tudi dohodkovno izredno
Servis v Mariboru je med najlepšimi
Iskrini poznavalci v Mariboru in Ljubljani pravijo, da ima za tak uspeh veliko zaslug prav vodja mariborskega servisa Roman Mavrič, na sedežu te-. meljne organizacije Servis v Rožni dolini v Ljubljani pa ob tem celo trdijo, da se lahko le redko kateri Iskrin servis pohvali s takšno disciplino in s takšnim redom. Ob vsej tej hvali pa ostaja Roman Mavrič »na trdih tleh«, precej tudi zato, kot pravi sam, ker se serviserjem v sedanjem gospodarskem trenutku ne obetajo najboljši časi: trgovine so nezaložene in ni rezervnih delov na širokopotrošnem področju, pri profesionalni tehniki pa je še kako občutiti upadanje investicij.
Verjetno ni treba posebej ponavljati, da so se mariborski Iskrini serviserji že pred dobrim poltretjim letom preselili v nove prostore. To jim je po eni strani omogočilo boljše delo, po drugi pa so zaradi selitve izgubili nekaj stalnih strank, pri čemer mislimo seveda na
lastnike širokopotrošnih izdelkov. V starih prostorihV strogem središču Maribora je namreč zdaj servis delovne organizacije Ferromoto in ta jim je »odvzel« del posla.
Seveda pa se zaradi tistih nekaj televizijskih sprejemnikov ali pa kavnih mlinčkov ne belijo glave: na stari lokaciji so imeli okrog 150 kv. m površin, na novi lokaciji pa jih je natankb-štirikrat več, ob tem da imajo pred servisom urejene parkirne prostore in še marsikaj.
Vse pa žal, le ni tako rožnato in so tudi v mariborskem servisu srečujejo z marsikaterim problemom. Zlasti se jezijo na projektante novega servisa, najbolj pa na tiste, ki so načrtovali prezračevanje prostorv. Osemnajst mariborskih Iskrinih serviserjev se zdaj v teh poletnih dneh dobesedno kuha v tem novem, na videz zelo lepem servisu, pozimi pa bo prehladno zaradi preslabih ogrevalnih naprav.
LD
ČASOPISNE NOVICE
Sobotna okrogla miza Dela je zajemala temo: servisi. V pogovoru so sodelovali predstavniki servisne dejavnosti in splošnega združenja drobnega gospodarstva.
Na vprašanje: »Zakaj ima naša industrija do servisiranja svojih izdelkov tako mačehovski odnos?«, je odgovoril naš sodelavec Marko Volk: »Mi smo industrijski servis, torej podaljšana roka proizvodnje. A vendar nismo v boljšem položaju kot drugi servisi. Tudi mi imamo težave z nadomestnimi deli.«
Delo je postavilo novo vprašanje, ki se je glasilo takole: » To je težko razumljivo, saj prav rezervni deli prinašajo po vsem svetu industriji najvišje zaslužke«. In odgovor Volka: »To je sicer res, toda naši industriji zelo manjka reprodukcijskih materialov, celo za redno proizvodnjo. Tako ne more zagotoviti dovolj nadomestnih delov niti za izvozne izdelke, kaj šele za domače tržišče. Večina proizvajalcev je hkrati vezana tudi na dobave drugih partnerjev doma in iz tujine, kar seveda težave še bolj zapleta.«
TOZD spodnjeidrijske Iskre bo do konca letošnjega leta dogradila novo skladišče. S to naložbo, ki bo delovno organizacijo veljala po predračunu 104 milijone dinarjev, bodo pridobili tri tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin. Novo skladišče bo velika pridobitev za delovno organizacijo, ki ima sedaj veliko razdrobljenih skladišč, le-ta močno zvišujejo stroške skladiščenja pa tudi transportni stroški so zato zelo viso-ki. Z novim skladiščem se bodo stroški znižali in delo bo lažje. Ko se bodo vsa sedanja razdrobljena skladišča preselila v novo sodobno pa bodo v njih lahko namestili proizvodnjo, kar bo spet pridobitev k boljši in učinkovitejši organizaciji dela — Primorske novice.
Ob eksploziji transformatorja 110-10 kilovoltov Karbid v tovarni dušika Ruše je bilo razdejanje ogromno. Ker je bila s tem prekinjena proizvodnja karbida, ki ga kovinsko predelovalna industrija nujno potrebuje, je tovarna takoj pričela obnavljati transformator. Strokovnjaki so delali vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih in tako so v začetku julija že prižgali tri peči za taljenje ferokroma. Ob koncu julija so si transformator ogledale varnostnoinšpekcijske službe in ugotovile, da je bilo delo opravljeno kakovostno. Sedaj obnovljeni transformator že deluje.
Mariborski Večer, ki je podrobneje opisal kako so potekale posamezne stopnje obnove, je na koncu pripomnil, da so'vzdrževalci opravili res veliko dela, za kar jim gre pohvala in zahvala. Med njimi je Večer navedel tudi delavce Iskre.
Delo je objavilo aktualen pogovor z direktorjem TOZD Elektromotorji iz Železnikov Antonom Rakovcem o dejavnosti tovarne s poudarkom na njen izvoz.
Glede cen je povedal direktor Rakovec tole: » Letošnja projekcija cen je spet pred; videvala hitrejšo rast cen bazičnih panog in sicer od 30 do 35 % proti naši predelovalni od 17 do 21,5 %, vendar smo bazičnim panogam povišanja že omogočili. Bazične panoge so ta povišanja uresničile že maja in junija s tem, da je železarstvo začelo zaračunavati še dodatnih 36 % stroškov. Tako je skupno zvišanje cen 70 %. Naše cene pa še vedno čakajo na dovoljenje, ki ga kar naprej odlagajo. Kavni mlinček prodajamo doma za ceno, ki komaj presega pol kilograma kave.«
Glede motenj pri preskrbi z reprodukcijskim materialom in vzporedno problematiko je direktor Rakovec izjavil tole misel, ki je Delo tudi podkrepilo med vrsticami intervjuja: »Izvozniki ne potrebujemo lepih besed in lepih obetov, tudi izvoznih premij ne, ampak ukrepe gospodarske politike, ki bodo omogočili normalno oskrbo proizvodnje.«
Zbral in uredil Marjan Kralj
Folklorna skupina Iskra
]e gostovala
v Železni Kapli
Zadnjo julijsko nedeljo smo na povabilo slovenskega prosvetnega društva »Zarja« sodelovali na foklomem srečanju v Železni Kapli.
Ze na začetku vasi so nas'plakati, napisani v slovenskem in nemškem jeziku, opozroili, da smo v vasi, kjer je ljudem lepa slovenska beseda še vedno domača.
Ta dan je bila vas zares slovenska. Poleg naše folklorne skupine, ki se je predstavila z gorenjskimi plesi, so sodelovale še: FS STU LEDI iz Trsta s primorskimi plesi, FS Veriga iz Lesc z gorenjskimi plesi, FS Tita iz Žitare vasi z belokranjskimi plesi, Zarja iz Železne Kaple s koroškimi plesi, Sloboda Vis iz Varaždina ter pihalna orkestra iz Maribora in iz Bele.
Železna Kapla je bila tokrat zares slovenska.
V programu je bila najprej povorka po ulicah Železne Kaple, za tem pa še natop skupin pred hotelom Obir.
Aplavz številnih gledalcev je bil dokaz, da so bili s programom zadovoljni.
Na zabavi po programu, igral je Planinski sekstet, se nismo dolgo zadržali, kajti temni oblaki so opozarjali, da jo je najbolje čimprej odkuriti.
Z upanjem, da se še kdaj vrnemo v to gostoljubno, s čudovitimi gorami obdano vasico, med naše Koroške Slovence, smo se v spremstvu bliskanja, grmenja in toče odpeljali proti domu.
Alenka Loboda
Pred nastopom folklornih skupin na srečanju v Železni Kapli.
Pot prijateljstva — Reizkofel
Planinsko društvo Iskra bo obiskalo 1. okt. 1983 še en vrh Poti prijateljstva — Reizkofel (2371 m). Zbrali se bomo v soboto, 1. X. 1983 ob 5. pred občino Šiška in se z avtobusom odpeljali do Reisacha, od koder je še 4 ure zmerne hoje.
Izlet bo vodila Breda Jančar, kjer se tudi prijavite do 8. septembra 1983 na telefon: 572-331 int: 311.
ZAHVALE
Oh boleči izgubi dragega očeta
JANEZA NAGLICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD Orodjarna za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti
žalujoči: žena Manca, sin Janko in hčerka Marinka z družinama.
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE KEBER
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem službe za vzdrževanje v DO Telema-tika in TOZD Vzdrževanje v DO Kibernetika za izrečena sožalja in podarjeni venec. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti
sin Adi Keber.
Ob boleči izgubi moje drage mame
FRANČIŠKE SAVENŠEK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Terminali — montaža vložkov, za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
hčerka Fani Slak.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazb*
po programu
druge razvoj no-raziskoval ne šole v Iskri
v času od 7. 11. — 25. 11. 1983
in od 5. 12. — 9. 12. 1983	,
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem razvojno raziskov'3" nih enot v Iskri in delavcem, ki jih Iskra namenja za vodenje projektnih skupifl' VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbrapih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo n slednja tematska področja:
1. vodenje inovacijskih procesov
7. informatika v razvojno-raziskovalnem procesu in komuniciranje
3.	" uporaba mikroelektronike in mikroprocesorske tehnike v izdelkih Iskre
4.	uporaba sodobnih računalniških metod, kot pomoč pri razvojno-raziskovalne111 delu
Nova posebna in interdisciplinarna znanja, ki jih terja razvojno-raziskovalno de' Iskre so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega razvojno-f3 ziskovalnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tedne-Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovha obveznost-Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v razvojno-raziskovalni dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: Radovan VRABL, dipl. ing.
CENA PROGRAMA:
V ceno 54.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno cen® bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredij udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS.
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 7. 11. 1983 ob 8. v betelu Transturist, Škofja Loka in bo trajal do 25. 11. 1983. Ponovno se bo začel 5. i1" 1983 ob 8. Zaključek seminarja bo 9. 12. 1983 ob 14.
V času od 26. 11. do 4. 12. 1983 bodo udeleženci izdelali seminarsko nalogo-
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 20. 11 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3—XI-roke Sonji Vrhovec
rose oonji vrnovec.
Podrobnejše informacije o organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dob'1 pri Radovanu Vrablu na tel. št.: 061/574-752, vodji programa, ali v Izobraževalne111 centru Iskra na tel. št.: 061/222-212.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, r® zvojno raziskovalno dejavnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje1 na osnovi dogovora s KOS SOZD Iskra
razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu:
uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje
v času od 20. 9. - 23. 9. 1983
Strokovno usposabljanje je namenjeno pospeševalcem krožkov za iz bolj* sanje proizvodnje.
Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5—12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge> se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljajo probleme, analizirajo vzroke in izve dejo ali predlagajo izboljšave.
Pospeševalec je delavec s primerno strokovno izobrazbo in temeljit*111
znanjem, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku ter je seznanjen tudi s • - •	• *	*<--- j •<	■■	■ "	■	-----jb*t*
teorijo in principi delovanja krožkov v drugih sredinah. Sposoben mora tudi svoja znanja prenašati na druge in koordinirati ter usmerjati delovanj6 krožkov. To znanje pridobi na posebnem specializiranem seminarju.
VSEBINA:
1.	Osnove krožkov za izboljšanje proizvodnje
2.	Način tehnike dela v krožku
3.	Uvajanje krožkov
4.	Razprava in povzetek
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 20. 9. 1983 ob 9-v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 23. “• 1983 ob 14.
VODJA PROGRAMA:
Lotar KOZINA, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS
CENA strokovnega usposabljanja:
V ceno din 7.200 so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za nave deno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potu6 stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 12. 9. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec na tel. št-061/222-212.
N
I
5I

s|ov:
Jačt
lank
*90S
S
'lica
Ptei
hit
5tVf
tjo ta v
tke
'la,
'iti,
ten
C
tttic
•azi
%
koli
kij
(oj
'ta*
ijii
%
kat!
kt
A
S
ta
'ts,
tijc
diši
Pre
iti*
ceo
do]

E
f
J
Od Slemena do Krnice
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 9. in 10. septembra 3. del izleta po pot prijateljstva - od Slemena do Krnice.
Zbrali se bomo v petek, 9. septembra ob 16. uri pod uro na ljubljanski železni postaji in se z rednim avtobusom odpeljali do Kranjske gore. Od tu bomo si* Vršič in prespali v Erjavčevi koči. V soboto zjutraj ob 6. uri se bomo povzpel* Sleme, od tu pa po Korenskih policah pod Robičjem nad Malo pišnico nad Sed cem, od tu pa v Krnico.	■ • ♦ not
Tura je primerna za izkušene planince. Z nami bo Uroš Zupančič, ki je to P" izpeljal, za varnost pa bo skrbel gorski reševalec Zvone Korenčan.
Prijavite se pri Bredi Jančar, telefon 572-331, int.: 311.