OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
^▼tlujemo TsakoTrstn« tiskovine
OPR
/ Rk-
J
Б U A L I
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
DELAVCE V AMERIKI

—«!
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds .
XXXVII.—LETO XXXVII
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), JUNE 8, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) .111

'OSEpji STER
bol popoldne je po dolgem ehanju umrl v Euclid-Glen-bolnišnici Josei^h Star, p. d. 'tey, stanujoč na 854 E. 207 zav ,	oskrbuje pogrebni
lost K a; Svetek. Podrob-' bomo poročali jutri.
ZA POTNI LIST
NEVESTE
Kor,
—"'Oji je zaročen amori-let	Daniel Galley, star 25
bli''	Turtle Creek, Pa., v
fog ^ittsburgha. Njegova za-je Rusinja Ljubova Di-stara 25 let.
ima vse pravice, da se jg Л^^^З-ј v Ameriko. Na Koreji tu(j'' n^osecev in bil v borbah nil ^	V bolnici se je sezna-
stvo	jG bila pod var-
g j.^^deč^ga križa in se vanjo Pfav Ljubova ima za seboj У TT° ^ojno zgodovino. Rojena der	v Mandžuriji, odko-
st	® svojim možem v prd-
ico severne Koreje Pyong-Tam je bila leta 1950 zasa-cih • ^^verno korejskih gveril-По M padla, če bi na nje-Д vpitje ne prišli na pomoč ki so jo rešili,, po-f vtaknili v zapor in z njo kot vojno ujetnico. O bivšem možu ni Dimova 5 З' ničesar več. Po zakonu, kon^ ^^'j^'Ven za Korejo, se za-ki se v določenem roku ђ. ^S^S-si, proglasi za mrtvega, bil	tako vdova in bi ne
23-prek, da se znova poroči.
"^oda njen zaročenec Daniel
^<lllp\7
ho^ ''avna previdno. Dimovo Var^ P°^očiti na vsak način, za-pa v naprej", da pojdeta A-m	žena oba skupaj v
Zadeva je v zvezi z pot-. ameriškim listom in ameri-dt'žavljanstvom. Za sled-ћД, ® kaproL Daniel zadnji boj Koreji.
%ri
REVOLUCIJA V VRSTAH ATOMSKIH STROKOVNJAKOV!
WASHINGTON, 7. junija—Znanstvenik dr. J. Robert Oppenheimer se je danes pritožil na atomsko komisijo, ker je posebni odbor "treh" z večino dveh glasov o njemu dejal, da je sicer lojalen Amerikanec, da pa kljub temu nima več dostopa do atomskih tajnosti. Zveza ameriških znanstvenikov se je obrnila na predsednika Eisenhowerja, naj ves položaj znova preišče. Iz Chicago javljajo, da je nekaj znanstvenikov, ki delajo v laboratorijih produkcije atomske energije dalo v znak protesta ostavko na svoje položaje.
Znanost o atomski energiji in"*--—---
se umakne
Pj,^^LUMBIA, s. C., 6. junija— Ca	volitvah Južne
go	bo več kandidiral za
te države James Byrnes je star 75 let in ^ pokoj, v privatno življenje.
Byrnes ima za seboj le-g, karijero. Bil,je član ameri-"^'rhovnega sodišča, јб Južne Caroline, a glav-je tudi ameriški držav-kot tak vodil ame-o zunanjo politiko. James 81^^^^ je zadnja leta znan kot i reakcijonar; napovedal g' ^ s® bo uprl sodbi vrhovne-Yg^.®°^*šča, da se ne sme več iz-^ i ločevanje po plemenih.
gre
»onir obhajal 92-letnico
Louis Saje, pionir med se pred več kot jg ® oletja naselili v tej deželi, obhajal svoj 92.
^jenea'i. n""
Uiegt Goriška vas pri Novem je v, Dolenjskem, odkoder pred. 65 leti. li h« ^ znanci so ga obiska-Platf ^^^Sovem domu na 8217
\ *<lLt AVft 1 •	•
Svo-jg v ;> ^]er so mu izročili in "^^titke, želeč mu zdravja letnicQ	dočakal 100
praktična uporaba teh izsledkov je v Združenih državah pa tudi na svetu sploh, najvažnejši gospodarski problem. Gre za izsledke človeških možganov, kako sprostiti atom, in s tem utreti v človeštvu nova pota, kako obvladati naturo. V obrambnem smislu poznamo atomske bombe in atomske topniške izstrelke, kakšne tajnosti pa so še v ozadju, seveda ne vemo. Zadnje poročilo se glasi, da gre izdelava vedno silnejših atomskih bomb naprej.
Navadna atomska bomba, katera se označuje z "A," je bila odvržena leta 1945 na japonski mesti Nagasaki in Hirošima. Prisilila je Japonsko, da se je brezpogojno udala.
Z drugo močnejšo "H" ali vodikovo bombo se delajo poizkusi. Posledice so strašne. Napovedano je bilo že preje in sedaj se od kompetentnih strani javlja, da je tudi vodikova bomba že "zastarela." Izdelujejo bombo, ki bo po svojih eksplozijah tako močna, da si človek razdejanja sploh ne more predstavljati. Zato je predsednik Eisenhower dal nalog, da se ta bomba izdela samo v omejeni količini. Z drugimi besedami—nekaj teh bomb, pa je razdejanje popolno.
Atomsko podjetje—
orjak v gospodarstvu
Ko govorimo o kakem gospodarskem podjetju, nam gre pri presoji veličine tega podjetja za prvo vprašanje, s kakim kapitalom obratuje. Med ameriškimi giganti, ki imajo milijarde vloženega kapitala, se imenujejo velike zavarovalne družbe, pa recimo tudi družba General Motors Co.
Kar se je vložlo denarja v raz-iskavanje in produkcijo atomske energije, presega kapital, vložen v General Motors!
številke govorijo
Komisija za atomsko energijo je imela v Združenih državah leta 1947 6,000 raznih znanstveni kov, to je ljudi, ki so končali visoke šole in ki se udejstvujejo kot inženirji, kemiki in fiziki. Leta" 1948 je bilo takih znanstvenikov v področju komisije za atomsko energijo že 6,200. "V le tu 1949 že 7,500, v letu 1950 že 8,400, v letu 1951 že 11,000, v letu 1952 že 13,000 koncem leta 1953 pa 13,582!
Važne pa so naslednje ugotovitve komisije za atomsko energijo. Strokovnjakov na tem polju še vedno manjka. Združene države, če hočejo doseči cilj, katerega so si zastavile na polju atomske energije, potrebujejo še vedno pet do deset tisoč pravih znanstvenikov, pa 35 do 40 tisoč inženirjev, ki naj pomagajo, da se teoretična zamisel tudi v praksi izvede!
Oppenheimer in njegove zasluge
Med tisoči in tisoči znanstveniki je Robert Oppenheimer tisti, ki je izdelal prvo atomsko
"A" bombo. Ko pa gre za vodikovo "H" bombo, se pozablja, da je bil duhovni oče te bombe znanstvenik po imenu dr. Edward Teller iz instituta za raziskovanje atomska energije na univerzi v Chicagu. Njemu in njegovim pomočnikom je bila dana naloga, da napravijo vodikovo bombo.
Sicer pa se že po uradnih podatkih lahko ugotovijo nadaljnja zanimiv., dejstva, ko gre za presojo slučaja Oppenheimerja in za proteste ter ostavke drugih atomskih znanstvenikov.
Spričo navedenega števila teh znanstvenikov je jasno, da n. pr. vsakdo od njih ni ravno na vidnem mestu in da ni mogel biti po vprašan, kaj misli o sestavi vodikove bombe. Povprašanih je bilo torej le malo. Ko pa je bivši predsednik Harry Trumna dal nalog, da se ta vodikova bomba napravi, so sodelovali vsi, katerim je bila ta naloga poverjena!
Tudi je splošno znano, da so se pojavili v vrstah atomskih znanstvenikov splošni pomisleki zoper atomsko bombo sploh! Kam naj pHde človeštvo, če naj se pobijamo s takimi najhujšimi sredstvi! Končno je vsak znanstvenik, tudi na polju atomske energije, le človek. Vsa raziskovanja vsi izumi, poznani do sedaj na svetu, pa so šli za tem, da se ukloni narava, da človek pro-fitira s tem, kkr je iztisnil iz narave, vse pa v cilju, da se mu dvigne standard življenja!
Atomski znanstvenik v Ameriki je tudi ameriški državljan. Kot tak se zaveda garantirane ameriške svobode v govoru, v vsakem mišljenju, pa tudi v raziskovanju. Ker so nekateri politiki, recimo tipa McCarthya, nastopili zoper to ameriško svobodo, so med drugimi tudi znanstveniki iz atomske stroke morali že kot Amerikanci nastopiti v njeno obrambo!
Jedro vprašanja ostane v tem, v koliko bo Bela hiša, komisija za atomsko energijo, razni odbori kongresa—pa tudi ameriška javnost—vse skupaj^ o pravem času sprevidelo, do kje smejo iti obtožbe na slepo in kje je meja, kjer ameriška Svoboda prepoveduje vsak poseg v to svobodo tudi od strani tistih, ki uživajo kongresno imuniteto in formalno oblast.
Slučaj Oppenheimer ni omejen le na meje Združenih držav, marveč je postal svetoven. Kakor v vprašanju "ločitve po plemenih," je v osebni svobodi Amerikanca zainteresiran tujec, ki gleda iz tujme na ta "vzor" Amerike.
SKLADATELJSKA ČAST SE NE DA KUPITI!
NEW YORK, N. Y.—Мс-Nair Ilgenfritz, ki Je umrl v aprilu 1953, se je bavil z j^lasbo, a to ni bil njegov edini posel. Zapustil je večje premoženje in v svoji oporoki določil, da zapusti operni družbi Metropolitan vsoto $125,000, ako bi ta družba vprizorila eno izmed dveh oper, ki jih je zložil, a mu ni nikoli uspelo, da bi katew) od obeh oper videl vprizorjeno. Vodstvo new-yorske opere je darilo velike vsote odklonilo z izjavo, da ne želi da jati pr< dstav, ki so plačane, kljub temu, da omenjeni operi z glasbenega stališča nista brez vsake vrednosti.
Izvršile! oporoke bodo sedaj poskusili svojo srbečo pri vodstvih opernih gledališč v Londonu, Parizu in na Dunaju.
Ženeva in Pariz, v skupni krizi;
Gospodinjski odsek A.J.C.
V četrtek zvečer se vrši zelo važna seja Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse članice, da se udeležijo, radi nujnosti seje.
Nov naslov vojaka
Gabriel F. Mocilnikar, sin Mr. in Mrs. Florian Mocilnikar iz 1096 E. 64 St., ki se nahaja v vojaški službi, je bil premeščen na službeno mesto v Afriko. Njegov naslov sedaj je; G. F. Mocilnikar, 3927 Recon Tech. Piti, APO 117 c/ P. M., New York, N. Y.
70. rojstni dan
Včeraj je poznani Mr. Anton Vehar iz 876 E. 200 St. obhajal 70-letnico svojega rojstva. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencu ter mu želijo še mnogo veselih in srečnih rojstnih dni!
Pozdravi
Predno sta se vsedla v New Yorku na letalo, s katerim sta odpotovala na obisk v staro domovino, sta. poslala pozdmve sorodnikom in prijateljem Mr. in Mrs. Anton Meršnik iz 207011 Goller Ave. Obiskala bosta svoj- j ce v vasi Smrje pri Ilirski Bistri- j ci, kjer je Mr. Meršnik doma, potem pa tudi druge krajo v Jugoslaviji, koder bosta potovala z avtom, katerega bosta tam najela.
Pozdrave iz New Jersey, kjer se nahaja na obisku pri hčeri'in zetu, pošilja Mrs. Jennie Premro iz E. 70 St. Piše, da je tamkaj zelo lepo, hiše so lepe in nove in tudi imajo krasne vrtove.
Zdravje se zboljšuje
Zdravje Mrs. Pauline Balish, ki se je pred nedavnim morala podvreči težki operaciji, se polagoma obrača na bolje. Sedaj se nahaja na svojemu domu na 1240 E. 173 St., kjer je še vedno pod zdravniško oskrbo, in kjer jo prijatelji sedaj lahko obiščejo. Najlepše se zahvaljuje vsem za cvetlice, darila, obiske in voščil-ne kartice, ki jih je prejela. Poroka
Zadnjo soboto sta se poročila Miss Dolores Zak, hčerka Mr. in Mrs. Frank Valenčič iz 4020 E. 89 St., in Mr. William A. Coff-man, sin Mr. in Mrs. Elsworth Coffman iz 6608 Colgate Ave. Poroka se je vršila ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Imena. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju.
Povodnji v Jugoslaviji
LJUBLJANA, 7. junija—Tu se javlja,- da so v Sloveniji in Hrvatski nastopile povodnji. Ceni se, da je pri tej nesreči našlo smrt 20 ljudi. Nastala škoda, kolikor jo je bilo možno pregledati, se ceni na 50 milijonov dolarjev.
Eisenhower bo govoril
MOLOTOV: FRANCIJA NAJ ZAPUSTI ZAPADNI BLOK!
ŽENEVA, 8. junija—Danes se je v Ženevi zopet otvo-rila plenarna seja te konference. Glavni govornik kot je najavljen, je sovjetski zunanji minister Molotov, ki hoče Francijo prisiliti, da sprejme pogoje o premirju v Indo-kini, kakor jih to predlagate Moskva in Peking. Danes se v Parizu začne ponovna debata o Indokini, s tem pa se poraja zopet vprašanje zaupnice ali nezaupnice vladi Laniela. Iz Washingtona javljajo, da ima predsednik "Eisenhower pripravljen govor na ameriški narod. V tem govoru bo Eisenhower pojasnil politiko Bele hiše do Indo-kine. Vprašanje je le, kdaj bo primeren čas za ta govor.
Včeraj je bil v Ženevi najvažnejši dogodek sestanek med francoskim zunanjim ministrom Georgeom Bidaultom in Moloto-vom. George Bidault je krščanski demokrat, ki s svojo skupino podpira sedanji program vlade Laniela, podpira pa tudi pristop Francije k skupni zapadno-evropski obrambi. Na polju francoskega sodelovanja v za-padnoevropski skupnosti je znano tudi ime Schumana, ki je znal zvariti blok ijkupnega zapadno-evropskega premoga in jekla.
Tudi Schuman pripada stranki krščanskih demokratov.
O
Laniel mora verjetno po nalogu iz Washingtona čimpreje spraviti pod streho pogodbo o sodelovanju z Nemčijo pri skupni zapadnoevropski obrambi. V zadnjem času je dobil podporo od frg,ncoske socialistične stranke, ki je izglasovala sklep, da se fi'ancoski poslanci socialisti pri glasovanju o tej važni točki pokoravajo disciplini stranke, če naj Laniel spravi skozi spodnjo zbornico omenjeno pogodbo, rabi poleg že zagotovljenih glasov tudi 75 glasv socialistov, socialistična stranka pa razpolaga v spodnji zbornici s 109 poslanci. Če bo vsaj 75 poslancev strankarsko discipliniranih, si je Laniel siguren zmage. In če ne . . .
Taktika Molotova
Že na konferenci v Berlinu je Molotov pokazal, da mu je za to, da razbije zapadni blok. Na vsak način pa prepreči, da ne pride do mogočne zvpze skupne zapadne evropske obrambe. Francija naj se ne sprijazni z Nemci.
Molotov ima sedaj v ženevi najlepšo priliko, da izvede na Francoze še hujši pritisk. Molo-tovu je znano, da je zapadni blok politično deljen, ko gre za Indo-
in to ža vsako ceno. Po Molotov-ovem načrtu je v Ženevi -sedaj odvisno od francoskega zunanjega ministra Bidaulta, ali to premirje v Indokini zaključi ali ne. Ker pa je Francija v Indokini vojaško vsaj v pokrajini Vietnam poražena, naj s tem dejstvom računa. Ali se bo Bidault udal tem grožnjam ? Od glasovanja tako v Parizu, kakor v Ženevi bo sploh odvisno ali se konferenca v Ženevi razbije, tojna v Indokini pa nadaljuje. Tu pa pridemo do točke, ki je važna za Ameriko, ali bo posegla v Indo-kino s svojo oboroženo silo ali ne.
Eisenhower bo govoril	'
Tudi Bela hiša čuti pritisk ameriške javnosti, da Eisenhower spregovori o Indokini. Bela hiša javlja, da je govor pripravljen, kdaj ga bo Eisenhower objavil, še ni odločeno.
Na naslov Francije
PARIZ, 7. junija — Proslave desetletnice zavezniškega vdora v Francijo se je v imenu ameriškega predsednika Eisenhowerja udeležil tudi Henry Cabot Lodge, ki je šef ameriške delegacije pri žUdruženih narodih. Lodge je na proslavi govoril in opozoril Francoze na skupno usodo orožja v vojni, pa na skupno usodo bivših zaveznikov v vojni v civilnem življenju. Francozi so znali spraviti skupaj skupno upravo zapadnoevrop-skega premoga in jekla. Francozi bodo znali združiti zapadno Evropo, seveda pod njihovim vodstvom. Francozi so pokazali veliko poguma v vojni in v Indokini.
Pripombe Lodgea so prišle na
kino. Podčrtali smo žc, da je bila! "čun Francozov o pravem času,
ko se tako v Parizu, kakor v Že-
Amerika pripravljena in to še pred padcem trdnjave Dien Bien Phu, da poseže v Indokino Francozom na pomoč s svojo mornariško in letalsko bojno silo, če je za ta korak' tudi Velika Britanija. Ta ga je odklonila. Torej razpoka v zapadnem bloku.
Molotovu je tudi znano, da si Francozi želijo miru v Indokini
nevi vršijo važne politične debate o Indokini.
Redna seja
Redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na udeležbo.
PO UMETNE ROKE V AMERIKO
V Lithgowu, v pokrajini New South Wales v Avstraliji, je bila rojena pred 13 leti Janette Kre-mer. Rojena je bila brez rok. Deklica ni obupala. Kar bi morale opravljati roke, naj oprav-^ Ijajo noge. Prsti na nogah so ji služili kot prsti na rokah, noge same so nadomestile roke. Naučila se je pisati s, prsti na nogah in je na tem polju napredovala tako, da je končala šesti razred osnovne šole.
Staršem deklice je prišlo na misel, da bi Janette dobila v Ameriki umetne roke. Že na kak način; to vedo ameriški zdravniki. Domače mesto je zbralo skupaj $11,000 za potne stroške Janetti in njeni materi in za stroške operacije v Ameriki. V Kessler Institute v New Jersey bodo poskusili operacijo, kako deklici brez rok "prilepiti" umetne roke.
ZADNJE VESTI
Na železniških tračnicah Now York Central proge v bližini Coit Ild. bil povožen 49-letni George Foraker, ki je zadnje čase bival na Ashburton Rd. Vlakovodja je dejal, da ga je videl na tračnicah, da jfr dajal znamenja, pa se Foraker ni zganil. Baje gre za samomor. Sostanovalci moškega so policiji povedali, da je bil Foraker pred kratkim razporoeen od svoje žene.
Policijski stražnik Arthur Boyd, ki je bil razporočen, je vdrl v stanovanje svoje bivše žene, jo preh^pel in ranil tudi njenega brata. Sedaj se je nahajal v zaporu.
Clevelandčanka Catherine Spreng bo 17. junija promovira-la za zdravnico. Miss Spreng bo deseta članica v njenem sorod-stx'U, ki bo prejela doktorat v zdravništvu na Western Reserve univerzi.
V	petek ali vsaj prihodnji torek naj se, po izjavi senatorja Mundta, konča razprava McCarthy-Stevens. Danes dopoldne bo imel njegov pododbor tajno sejo, na^ateri naj se končno odloči katere priče so še potrebne.
Francoski general Ely je danes prispel v Saigon v Indokini, da prevzame VThovno francosko vojaško iii ci\ilno poveljstvo. General Navarre, njegov prednik kot poveljnik Indokine, je priznal, da je njegova vojaška strategija v Indokini doživela polom.
Za vojaški položaj v Indokini je značilno, da so Francozi bombardirali s 15 tonami l>omb komunistično postojanko, ki se je nahajala le nekaj milj stran od mesta Hanoi.
V	Argentini diktatorja Perona se širi med industrijskim delavstvom stavkovno gibanje. Poročajo celo o slučajih, ko so bili v sporih med delavci in policijo, delavci ranjeni, nekaj pa celo ubitih.
Predsednik Južne Koreje Rhee je do Amerikancev postavil dvoje zahtev. Prva je ta, da naj se fondi za obnovo. Južne Koreje, zbrani v Ameriki, dajo v roke južnim Korejcem. Amerikanci da s svojo birokracijo zapravljajo preveč denarja. Druga je ta, da naj se Amerikanci umaknejo iz Ženeve. Vsaki dan bivanja ameriške delegacije v Ženevi je izguba na ameriškem ugledu v svetu.
Srebrna poroka
Danes obhajata poznana Mr., in Mrs. Anton in Julia Novak iz 20271 Arbor Ave. 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Mr. NoVak j.e .dolgoletni pevec pri zboru Jadran, pri kateremu poje tudi njegova hči Betty, poročena Resnik, njen mož Reginald pa spremlja zbor na klavirju. V nedeljo se je zbralo sorodstvo in prijatelji na domu slavljencev, kjer so ju počastili za to priliko. Njih želja je, da bi zakonca še na dolga leta uživala zdravje in zadovoljstvo skupnega življenja.
/
*
BTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________
For Six Montlis—(Za šest mesecev)______
For Three Mo\iths—(Za tri mesece)__
..$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)__:_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 _ 4.50
Entered as Second-Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POSLAL SEM TI PISEMCE
(1)
Kakšni so bili stroški poštne uprave, da je bilo pismo dostavljeno? V kongresu gredo debate o tem ali se naj zviša poštnina za pisma. Ali bomo morali nalepiti dražje znamke in na katere pošiljke? Gre vsekakor za javno vprašanje, ki ga je obdelati.
Gre za to, v kakem duhu so vodi ameriška poštna uprava. Ali so tam doli v Washingtonu v federalni vladi socialni ljudje, ki bodo pri povišanju poštnine, če do nje pride, gledali na splošne koristi, ali pa bodo dali prednost privatnemu kapitalu, zopet milijonarjem, ker gre pač za vlado milijonarjev!
Vprašanje poštne uprave je tudi socialno vprašanje, ko gre za poštarje vseh vrst in njihov socialni položaj. Tudi ameriški poštarji so v mezdnem gibanju. Ker pa gre za poštno upravo kot državno oblast, ker gre za ameriški kongres, ki ima pri tem besedo, je potrebna posebna procedura, tudi birokratizem, ki ni tako gibčen. Na drugi strani gre za unijsko organizirano poštarstvo. Kakšen položaj imajo te nameščenske unije in kaj zahtevajo?
Pošta se lahko tudi zlorablja. Ameriški poslanci in senatorji uživajo to udobnost, da jim ni treba plačati poštnino. Kdor veliko piše, rabi veliko poštnih znamk. Poslanec in senator sta javni osebi, imata za sabo volilstvo, ki ima svoje želje in zahteve, ki pošilja pisma, na katera je treba odgovarjati. Vsak poslanec ali senator je urad-zase. Ima svoje tajništvo in znani poslanec ali senator bi v resnici potrtošil precej za poštne znamke, če bi moral, kot pravimo, svoje pošiljke frankirati. Pa če se te prednosti izrabijo?
V spodnji zbornici v Washingtonu je tudi poslanec Samuel Yorty. V spodnji zbornici je imel govor, kateremu je dal naslov: Zgradimo boljšo Ameriko! Poslanec Yorty ga je dal razmnožiti in je besedilo tega govora razposlal na 4,108,50 ljudi, razumljivo, da tistim, ki so ali njegovi prijatelji, ali volilci, ali je sploh od njih pričakoval politične koristi. Ker je bila vsebina pisma precej obsežena, so izračunali, da bi poslanec Yorty, če bi ne bil deležen ugodnosti "poštnine prosto," moral plačati za vsako pismo 2.9 centov poštnih znamk. Stroški z dostavitvijo ostanejo slejkoprej na ramenih poštne uprave. Z drugimi besedami poštnina je šla iz žepov davkoplačevalcev. Izračunali so, da so "davkoplačevalci plačali za poslanca Yortya samo pri dostavi njegovega razmnoženega govora $119,146.50 poštnine. Ali gre za zlorabo, ali za rabo pravice, ostane vprašanje. Vzgled smo navedli, ker nam gre za javnost. S to javnostjo pa je združena finančna politika federalne poštne uprave in ta nam neizpodbitno dokazuje;
Ameriška federalna poštna uprava dela z izgubo. Komunikacijska sredstva v Ameriki so privatna. D očim so recimo pod komunizmom, pa tudi v drugih demokratskih državah širom sveta telefoni, brzojavi, tudi železnice kot take, v državnih rokah, je v Ameriki v državnih rokah le pošta. Ce bi bila tudi pošta v privatnih rokah, potem bi predsedstvo te družbe gotovo gledalo le na dobiček. Kako priti do čim večjega dobička? Pota in sredstva bi ta kapitalistična družba že našla!
Dižavna poštna uprava bi se morala ozirati na sploš-J^c ljudske koristi, temu primerno pa bi morala določiti Л irč svojih dohodkov. Poštne pošiljke so razdeljeno v razne kategorije. Navadna pisma, dopisnico, tiskovine, liskovine so zelo važne. Gre za dostavo časopisov, za magazine, za njigc, za tiskovine z večjo vsebino. Pošta, katere vrste, prinaša ameriški poštni upravi letno izgubo, ki znaša 300 do 500 milijonov? Ne dostava navadnih pisem, ,ia dopisnic, katerih se poslužuje in predvsem ljudstvo! Dostava drugih tiskovin! Iz prakse pa vemo, da stojijo v Zdi uženih državah za časopisnimi podjetji, za magazini in podobnimi publikacijami, ki gredo v visoke milijone izvodov, milijonarji!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
JOLIET, III.—Dne 9. maja je umrl John Petric. Njegov pogreb je bil 12. maja na pokopališče sv. Jožefa. Bila je dolgoletni član K.S.K.J.
FOREST CITY, Pa.—V nedeljo 16. maja je imel v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Forest City, Pa., novo mašo Rev. Fiancis Kovačič.
Novomašnik je bil rojen v Forest City, Pa. Ko je bil dve leti star, so se starši z družino preselili na šest milj oddaljeno Uniondale, na farme; to je bilo leta 1931. Leta 1942 v jeseni se je dijak Francis podal v papeški kolegij Josephimim v Worthing-ton, blizu Columbusa, Ohio, kjer ga je letos 8. maja posvetil v mašnika papežev delegat nadškof Amleto Cicognani.
Dne 28. maja je Rev. Kovačič nastopil službo v mestu Pensa-cola, Florida, ki spada pod škofijo Mobile, Alabama. Tam bo deloval med črnci.
FONTANA, Calif.—Dne 8. maja se je poročila Miss Sylvia Turek s S/Sgt. Andrew Pompura, ki služi pri marinih. Sylvia, izučena bolničarka, je hčerka tukaj in v Milwaukee dobro poznanih Mr. in Mrs. Joseph Turek. Starši so jima priredili veliko svatbo, katere se je udeležilo kakih 350 ljudi.
—Dne 5. junija star se poročila Miss Marion Vidcrgar in John W. Sadar iz Los Angeles. Marion je hčerka Mr. in Mrs. Frank Vidcrgar.
ST. JOSEPH, Minn.—Dne 15. maja sta obhajala svojo zlato poroko Jakob in Marjeta Rupar od Sv. Štefana, Minn.
Jakob je bil rojen 22. julija 1882 v Škriljah, župnija Golo blizu Ljubljane. Ko je bil star 18 let, in se je bližal čas cesarske službe, se je podal po svetu in je prišel 17. maja 1900 v Ely vMinncsot'i.' Kar; hitr(/jc pričel kopati "črno zlato." Po dveh letih je odšel v Eveleth, kjer je Lačas mnogo Slovencev služilo vsakdanji kruhek v potu svojega obraza. Zaslužilo se je v tistem času $1.75 na dan!Tam se je seznanil s svojo bodočo življenjsko družico.
Mrs. Rupar se je rodila v Spodnjih Gorjah blizu Bleda, od koder je prišla leta 1883 v Ameriko.
Leta 1912 se je Jakob Rupar z družino preselil k Sv. Štefanu v Minnesoti, kjer so začeli far-mat.
SHEBOYGAN, Wis.—Martin Jelene je bil v tej naselbini eden izmed najizrazitejših, splošno poznan in skozi svoje življenje :den izmed najbolj čislanih naših ljudi. Dne 25. maja je pa daljšem hiranju umrl, star 66 let. Pokojnik je prišel v to deželo 1. 1913 iz vasi Gabrije pri Mokronogu na Dolenjskem v Johnstown, Pa. Začel je delati v premogovnikih in nato v W. Virginiji. L. 1916 se je preselil v Sheboygan, Wis., kjer je ostal do konca svojih dni. Prišedsi sem se je oprijel trdega dela pri snani Kohler Co.
L. 1917 se je tu poročil v Barbaro Frankovič iz Zgornjega Michigana. Sreča v tem zakonu mu ni bila naklonjena. Žena mu je rodila sinka, zbolela in umrla aprila 1920. Ker je ostal sam z detetom, mu ni preostajalo drugega kot poiskati si novo družico in otroku novo varstvo. L. 1921 se je poročil z Rozi Urban-;ič, ki je prišla iz stare domovino. Doma je bila iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Ustanovila sta si dom in se domenila, da bo svojo težko delo v tovarni pustil 'n da pričneta salun in hranili-'4Č0, v katerem so gostači (boardarji) stanovali in imeli hrano ter vso dru^o, oskrbo. Ta posel sta vodila do 1. 1948, ko mu je tudi druga žena zbolela in leta 1950 umrla. To obrt je ))o ženini smrti prevzel sin. Martin bi imel od tedaj živeti v počitku, toda smrt žene ga je toliko potrla, da Je začel hirati in se
udal otožnosti in osamljenosti.
Pokojnik je bil zvest član društva št. 344 SNPJ, v katerega je jednosti od 1. 1918. Vsa ta leta je bil s par kratkimi presledki predsednik društva in ob presledkih pa v raznih drugih odborih. Seje pod njegovim vodstvom so bile živahne in radi teh svojih svojstev in aktivnosti je bil jako priljubljen. Ni se bal v njih ne dela ne stroškov. Zadnjih par let pa je toliko onemogel, da se je moral odpovedati vsakemu delu.
Bil je svobodomislec in zaveden v delavskem gibanju. Rad je podprl vse koristne humanitarne in napredne akcije, neoziraje se, če je bilo to tudi v škodo njegovim osebnim interesom. Poleg v SNPJ je bil pokojnik član tudi JPZ Sloga in samostojnega društva Nada. Pčgreb je imel sijajen. Odborniki vseh treh društev so ga položili v grob in izvršili društvene pogrebne obrede.
CHICAGO, 111.—Na spominski dan dne 30. maja se je vršila običajna spominska slavnost na sekciji' federacije SNPJ Wood-lawn pokopališča, na kateri je pokopanih že precej nad sto naših pokojnih članov in članic. Pel je pevski zbor Prešeren pod vodstvom Frank Gradiška, spored je vodil predsednik federacije Anton Trojar, tajnik federacije Michael Chandek je pre-čital imena naših umrlih, ki so tu pokopani, govornika pa sta bila Frank Zaitz v slovenskem in Michael Vrhovnik v angle-•šqem jeziku.
—Sem so iz Denverja, Colo., kjer je bila pri sorodnikih na obiskih, z letalom Mrs. Anno Bostič. oPslana je bila nemudoma v bolnišnico St. Anthony, kjer so jo zdravili že večkrat prej.
Clinton; ind.—tu je dne
26. maja umrla Theresa Mayer, stara 80 let. Rojena je bila na Ogrskem. Njen pogreb se je vršil 28. maja. Bila je članica SNPJ 28 let. Zapušča sina in tri hčere.
MILWAUKEE, Wis.—Tu je dne 30. maja umrla Elsie Koso-rog, dekliško ime Shuster, članica SNPJ ,stara 55 let. Podlegla je raku. Zapušča soproga: štiri hčere, dva sina, polbrata Fred A. Vidra, gl. tajnika SNPJ in več drugih sorodnikov. Doma je bila iz Velike Račne, fara Grosuplje pri Ljubljani.
OGLESBY, 111.—Dne 25. maja je tu preminila Mary Koželj, stara 66 let, doma iz fare Mekinje pri Kamniku. Zapušča hčer in štiri sinove. V Anieriki je bila 39 let. Njen mož Frank je umrl letos 15. aprila. Pokojna Mary je podlegla srčni hibi, ki jo je mučila šest in pol leta, njen mož pa je podlegel raku po 15 mesecev bolezni.
DENVILLE, N. J.—Tu je 23. maja v zdravilišču Sv. Klare umrl slovenski duhovnik Alojzij Juranovič. Pred par leti je prišel kot begunec v Ameriko. Služboval je v brooklynski škofiji, že od decembra lanskega leta je bil v bolnišnici. Truplo je bilo prepeljano v Bridgeport, Conn.
Rajni Rev. Juranovič je bil duhovnik mariborske škofije. Čez eno leto bi obhajal svoj srebrni mašniški jubilej.
MILWAUKEE, Wis.—Mr. in Mrs. Martin Jenich at., sta 28. maja dopolnila 52 let svojega zakonskega življenja. Poročila sta se v Calumetu, Mich. Leta 3918 se je družina preselila s Calumcta v Milwaukee, Wis., in ostala tu ves čas. Imata devet otrok, de!?et vjiiikov in dva pravil uka. ■ : ,
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Danes je dan kinčanja grobov ali, kakor pravijo Američani—
"Decoration Day." Medtem ko smo v stari domovini imeli Vse-svete, ki so bili v začetku meseca novembra, so tukaj odbrali dan v sredi poletja. Prišlo je tako, da so trije prazni dnevi po vrsti, kar pomeni, da je vsaka kara nekje zunaj. Vsaka, pravim, razven tistih, ki stoje pod prodajnimi napisi kot ''rabljen avtomobil." Tako pišejo časopisi, da ni bilo še nikdar v par dnevih toliko avtomobilov na cestah, kakor jih je danes. Računamo, da je vseh avtomobilskih tipov v Ameriki okoli 45 milijonov. In za ta "Decoration Day" jih je na cestah trideset milijonov. Torej dve tretjini jih je v prometu. Če računamo, da ima vsaka kara drug z drugim najmanj po dva potnika, tedaj najdemo, da je nekje zunaj vsaj šestdeset milijonov ljudi. Izvabil jih je "ljubi maj" in pa lepo vreme. Brez dvoma se vesele, zabavajo, pleto ljubimske vence,
večne zvestobe in umirajo. Ti trije dnevi bodo prinesli vsaj nekaj stotin smrtnih žrtev. Koliko bo ranjenih ali drugače bolnih, o tem ne govore časopisi. Imeli smo korejsko vojsko, ki je trajala tri leta, pa ni bilo v vsem tem času toliko smrtnih žrtev,
kakor jih povzroči avtomobil v enem samem letu.
sedemnajskrat na minuto gredo pljuča na dvoje in skupaj. Torej petdeset dihlaj naštejem, predno obinem radio. Navadno zadenem konec reklame. Če pa še koga zadenem na reklami, si privoščim nekaj krepkejših izražanj, kakor: drži gobec, Laž-nik. Le obračaj se narodbe, meni že ne boš več pel.
Za Adamičevo ustanovo
EUCLID, Ohio — V spomin svojega pokojnega sošolca Franka Rupnika, je Mr. Fi-ank Kle-menčič iz 886 E. 141 St. prispeval Adamičevi spominski ustanovi $10.00. Hvala, lepa I
Mislil sem, da bo pet milijonov novih kar primeroma vrhunec produkcije. Toliko so jih poslale tovarne lansko leto med državljane Združenih dražv. Nekaj jih je bilo prodanih zunaj, pa ne dosti. Vzrok je največ ta, ker so tukaj visoke plače, kar povzroči drage avtomobile. Imeli smo precej govora o nekaki depresiji, ki bi morala priti, da iziavna svetovne cene. In bila bi že davno tukaj, da jo ni ustavila—reklama. Reklama za avtomobile je taka, da človeku trga srce, ker ne more kupiti vsaj ducat avtomobilov, da bi bil mir. Poleg vsega druzega, kar imamo na radiu, je moral priti še avtomobil. Veste, to se jako pozna v Kaliforniji. Tukaj niso taki programi, kakor drugod po Ameriki. Živel sem vednar v Chicagu, Clevelandu, New Yorku in sem bil že kar navajen, da se mora vsakega programa držati nekaj bizniške-ga uvoda ali konca. Bilo je primeroma po eno minuto .na vsake četrt ure. Ko sem pa prišel v Kalifornijo, se je začela druga pesem. Po tri minute ima vsaka reklama uvoda. Potem pride jedro, ki odtrga zopet tri minute. In predno je konec četrt ure, pride še za slovo po tri minute. Na konci programa ne veš več, kaj si poslušal. Če govorim o reklami, si ne smete misliti nekaj
Vprašate, če se izplača reklama. Da, v Ameriki se izplača. Se pravi tako. Američani ljubijo reklamo. Karkoli se oglaša, to gre v denar. Avtomobili, televižen, razni pralni stroji—vse gre, pravim, ampak najbolj—avtomobil. Grem na izprehod in opazujem kare. Vse novo, vse svetlo, lepo pobarvano. Krog mene žive ljudje, ki so čedno oblečeni, žive v hiši, katero plačujejo na mesečne obroke. In to je dolga pot. Po trideset, štirideset let plačujejo te obroke in največkrat se spravijo pod zemljo prej, kakor je plačano. A ko bi bila samo hiša. Treba je plačevati obroke na avtomobil, na pralni stroj in še na deset drugih stvari. Zraven tega pa morajo biti siti vsak dan, oblečeni tudi, dasi imamo v Cali-forniji navado, da je devet desetin vsakega človeka nagega, eno desetino pa "pokritega." Vsled take proporci je se človeku zdi tako, da bolj vidi in čuti tisto, kar jo pokrito, kakor ono, kar ni.
Pravijo, da velja devet sto dolarjev na leto za vsak avtomobil. Toliko je namreč stroškov z njim. Zato je v normalnih, ne vojnih časih tako, da je vsaka družina prikrajšana na čim drugim, samo da ostane dovolj za karo in njene potrebe. Prihrani se lahko na otrocih. Koliko kar boš srečal z dvema osebama, kar pomeni, da tretje ni. In je ne bo. Pravijo, da je premalo šest sto dolarjev, kar dovoli vlada za vsakega otroka za dobo enega leta. To se pravi, kdor ima otroka, plača šest sto dolarjev manj taks, kakor če ga nima. Težave so pa dvojne pri tem. Šest sto dolarjev na leto ni dovolj za otroka. Vsaj velja en sam "baby sitter" dolar na uro. Torej gre vsak dan po deset dolarjev samo "otročji straži" in teh šest sto se porabi v enem mesecu. Kam pa potem s panžem? Oprostite ta izraz. Človek postane nekoliko nevoljen, kadar dela račune oziroma, kadar mu jih delajo drugi.
Nastane pa še drugo vprašanje. Vlada milostno dovoli, da se odvzame šest sto dolarjev pri •taksah. Torej, če nimaš dela ali pa, da delaš za manjšo plačo, nimaš odkod vzeti teh šest sto.
Pisal sem že, da imamo v Los
lepega, nežnega, nekaj uspava- Angeles county nekako pet mili
4 ~ ^ ~ ГТЧ- _ ____'_________1 •	___1 4/^ M ЛЧ r	4 M	111
jonov ljudi in dva in pol milijona kar. Kaj se to pravi, je treba, da človek vidi na svoje oči. Stotine milijonov gre za pota, pa misilite, da kaj pomaga? So pota spodaj, v sredi in zgoraj, pa je zmiraj več kar na njih. Ene avtomobilske ceste nimajo nobenih pokrižnih cest. Torej se ni treba ustavljati nikjer. Ali mislite, da je zastran tega manj kar? Kaj še! Vedno več jih je. In kje se bo to nehalo ? Kdo bi vedel povedati to moderno uganjko.
Lansko leto so izdelale tovarne pet milijonov kar. Prodali so »)aje vse, toda—z reklamo. To se pravi, da so niurali znižati ceno za več sto dolarjev pri vsakem avtomobilu. Letos pa pravijo, da jih bo vsaj milijon več. Prvih šest mesecev jih bo nad tri milijone. Kje smo torej s karami? Tam, kore so porodne kontrole ali tam, koder je farmer danes s pridelki, ki razpadajo v vladi-nih shrambah. Imamo na milijone funtov masla, ki se spridi. Z modernimi stroji in pripomočki
jočega. Tu prigrme gobci in pol ki lajajo, da se jih sliši v deveto deželo. In posebno ljub predmet jim je zadnje čase—avtomobil.
Nov in star, velik in majhen,
rabljen in nerabljen vsak ima toliko hvale, da človek kar strmi.
Gleda skozi okno, kakšno vreme je zunaj, ozira se na uro, obrača se po hiši ter odvija ali privija vreteno na radio. Največ reklame je proti večeru. Človek bi najrajši kar skočil iz kože če bi ne bilo tako nerodno. Jo tako—čim delj so kare, ki tvorijo "bargain," tem dclj so od mene . . .
Pa pravim sam pri sebi: Na večer no bom kupoval. Bom počakal do jutri.
Bil sem nekako "gorak" več tednov in več mesecev, zakaj "bargain je bargain." Ni treba,
da verjameš vse, kar ti pove na radiu. Polovico lahko kar pfeč vržeš. Pa kaj bi rekel polovico,
vse bi lahko izpustil, kar je kdo povedal, pa bi ne bilo nič preveč.
Ko sem prišel nekoliko h pameti,
sem si izmislil nekaj novega. Na radiu obrnem vretence, da se ne pridelamo vsega več tako na po-sliši. Potem štejem dihanje. Po lju, kakor v tovarni. A nekje se
bo moralo začeti, da bo prišel človek do veljave. Naša industrija dela za profit, kakor naš farmer in obrtnik. Kadar bodo "delali za ljudi, bo pod vladino kontrolo vse, kar imamo. Ni druzega izhoda.
V naši Ameriki gre vse na veliko in vse na hitro. Kdor hitro pride do cilja in imi, dovolj za fabo, tisti je uspel. Vse zato, ker Američan verjame v rekla* mo. In v Ameriki je reklama vse, kar pride komu v roke, pred oči ali na ušesa. Veliki bhznis j® treniral posebne ljudi, predno j® začel reklamo. Bilo je tako. Velike centralne banke in posojil' nice so izkazale, da imajo več hranilnih vlog, kakor po navadi-Iz tega sledi, da imajo ljudje denar. Toda ta denar leži na bankah in hranilnicah. Treba ga P z reklamo spraviti na trg. In reS se je zgodilo tako. Vehkansk" zaloge avtomobilov so kar ze prodali. Zdaj že delajo za novo sezijo, ki bo kmalu tukaj.
Kaj naredi reklama, nam najbolj dokazuje televizija. Imela 3® nekaj časa vse ljudi za sabo. Vrgli so na trg milijone televižna in ga tudi poprodali. RačunajOi da je danes šestnajst milijonom televiznih aparatov v Amerik^ To je za kake tri ali štiri #1%" jarde dolarjev. Ali je dobro al' ni, to se ni vprašalo. Kakor pr®' rijski ogenj je šlo od hiše do hiše. In danes je malo stavb P" Ameriki, ki bi ne imeli tistih ši' bic na strehi, ki kažejo, kdo 9® je dal potegniti. Ampak, drag' moji, to je šele začetek, s Vi tist'i ki ste zaljubljeni v televižen, b®' ste kmalu imeli priliko prep^' čati se, da ej ta ljubezen drag^-Današnji televižen je v eni bar* vi, to je v črni z belim ozadje#' Zdaj so pa napredovali tolikOi da bodo začeli prodajati telcvi' žen v barvah.
Kaj se to pravi? Da bodo P''' dobicc barvane. Ali bo kaj dfW' gačhega? Nič, samo na sedanjih črno-bclih podob bodo vse v barvah. Torej izboljšanji' nc bo dosti—profita pa. če b" hotel kdo letos ali drugo leto kupiti televižen, ki kaže slike v barvah, bo moral šteti več, kakor tisoč dolarjev. Pravijo, da bo z IC' ti malo cene ji, ampak cene poJ' dejo polagoma doli. Mogoče bo v desetih letih polovico cenejši' a bo veljal še vedno petsto dolar' jev. iMslite li, da se tak tel®' vižen ne bo pordajal? Čakajte malo, da začno z lajanjem trC" nirani cucki, ki jih danes po^^' rajo po vsi Ameriki. To pojdejo hitro hranilne vloge doli. Dola'' se bo spremenil v podobice v bai" vah.
Za televižnom bo vscpolno nO' vega. Staro vničujejo—novo P"' stavljajo na trg. In ljudje kupu; jejo, kakor da bodo večno živel' in služili večno plače, kakor j'^ imajo danes. Kdor to verja«!®' bo v jet. Zakaj dela je vcdn" manj na svetu. Vedno veČ del& stroj. Tovarne odpuščajo dela^'
ce, kakor hitro moderniziraj'' produkcijo. Tako ima Ford ^ Detroitu že po večini vse "gumb." Treba ni druzega, ka' kor da nekdo pritisne s prstoi^' pa začno stroji. Ljudi nc rabi j" več, ker je vse to avtomatično-
Prijatelj, postoj malo in P''®' misli vse to. Imamo že zdaj vsega več, kakor rabimo. Domač trg je torej založen za dolgo dob& Ai bomo kaj prodali na zunaJ -Danes dela vsaka država zase i^^ še nekaj za tiste, ki st) prej kupo' vali blago v Ameriki. Kako sc t" konkurira, mi priča zadnja n^' vica, ki sem jo čital v nekem 1'" stu. Jugoslavija bo postavila tO' varno za "najlon" in druge P®' dobne izdelke. Vse potrebf® stroje ter instalacijo bo izvršili' kaj mislite, kdo? Nak-nc rika, pač pa—Jajonska! Nafl^' Ije. Neka vztočno azijska držav^ bi radi modernizirala mornA*" stvo. oPklicali so—kaj mislit^ koga? Jugoslavijo! Naši krepk' Dalmaitinci bodo učili Azijate jih modernzral, kakor zahteva duh časa.
12NA20PIIAVN6S1! '
^|^|^^'^'^<><>ооооооооо<>оооооо<><><><><><><><><><><><><>
^MSKO OZRAČJE
^^^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC ti ^*t&novami za borbo pro-je posebno važna ''3'lna kvestura. Vendar pa ^ vseh nadstropjih tega
Vitekposlopja v ulici S.
u. ' ^JGr je sedež kvesture, ne
^TitAiV #
bori
g| proti kriminalu: izveden-JG delo mnogo jo ^	v oddelkih, ki ima-
je	z javnostjo, kakor
ђј^ v^' za potna dovolje-licii visoki funkcionar po-delo^	dejal, da bi bilo
0I3J	uradu (v nekaterih
listo izroči do 400 potnih Pi-oJn^v dan) mnogo bolj pre-oiini	Rimu ne bi bilo 20
pomočnikov mi-vjg^, ' °U0 parlamentarcev, 300 јђ ^ '. državnih funkcionarjev kov pomembnih duhovni-bi ђј]^ drugi',^; besedami, če ne " priporočil, šefa urada za so poklicali na tele-
zgoraj naštetih Potni	potrebuje
ljubo иеко drugo, tej zelo ^^^ksa je taka; v ga	dokument
osebi
ђ v.;-t""viju uunuiiieiiL m jj ^ skupno Z vizitko šefa To °Gebi, ki je telefonirala
plomatskih predstavništvih v inozemstvu, ne da bi vzbudili sum.
jo (Jo ^	' prelomiti! Tako pride-
itot o	' listov osebe, ki jih
kol;	ih kriminalci ni-
?	dobile.
Splošno menijo, da je trgovina s ponarejenimi potnimi listi zelo omejena in malo donosna. To pa ni točno. Ti dokumenti so uporabni za mnogo stvari: z njimi lahko dvigneš denar na ponarejene nakaznice, spremeniš svojo osebno izkaznico, pomagaš zločincem, ki so ušli iz zaporov, lahko ga uporabiš kot garancijo za avtomobilsko dovoljenje itd. Na splošno so koristni za kriminalna dejanja ali pa za prikrivanje istih. Tudi kadar odkrijejo kak tak ponarejen dokument, je težko najti tistega, ki ga je ponaredil.
V teh dneh je policija razgna-nal tolpo ponarejevalcev potnih listov. Bili so gospodje, katerih posli so bili več kot donosni in zato niso več mislili na previdnost. Postali so tako nesramni, da so se upali celo telefonirati šefu oddelka za potne liste pri zunanjem ministrstvu in ga prositi za izdajo dokumentov, iJO-
star 1	giti za izdajo dokumentov, po-
Upali ^	J® doslej > trebnih za svoje prijatelje. Seve-
rjjjjg,.	za potne iiste pri
ni edine vrste v Jiištrg.	tudi zunanje mi-
kriti ^ najmanj trije pri-breg (J	toda vendarle ne
rejejj.j^ • To so središča pona-' potnih listov. V seda-
da niso povedali svojega imena: dejali so, da so monsignor Mon-tini (papežev osebni tajnik). Poslali so tudi pismo na papirju z
Tak
^ Urad za potne liste pri ^l^vo tajništva vatikanske dr
' žave. Njihova spretnost, prevelika spretnost, jih je pogubila. Pri funkcionarju zunanjega ministrstva so s svojim telefonskim razgovorom vzbudili tako spoštovanje, da je ta, čim so bili potni listi gotovi, telefonsko obvestil monisignorja Montinija, da je svoje delo opravil v rekordnem času.
oje% tS
tli ligj.	lahko dobite pot
tio ,ponarejen seveda, za ce-to'./ Buče okrog 100,000 lir:
J® potni list, ki ga boste lahko pri vseh italijanskih di-
'II mondo")
AVTOMOBIIJ^KA RAZSTAVA V TUEINU
Tudi letos so 21. aprila odprli v Turinu avtomobilsko razstavo, ki bo odprta do 2. maja. Na avtomobilski razstavi razstavlja 11 držav, kar pomeni napredek; saj je leta 1948 razstavljalo na pr. samo 5 držav. Razstavljajo avtomobilska podjetja iz Italije, ZDA, Vel. Britanije, Francije, Nemčije, Španije, Avstrije, Švedske, Švice, Belgije in Argentine. Iz Italije razstavlja 11 podjetij, iz ZDA 18, iz Vel. Britanije 10, iz Francije Citroen, Fofd, Pan-hard, Peugeot, Renauld in Sim-ca, iz Nemčije Auto Union, Borg-vard, Daimler-Benz, Goliath, Opel, Porsche, Tempo in Volkswagen.
Avtomobilska proizvodnja v Italiji
V 1. 1953 se je avtomobilska proizvodnja v Italiji povečala za 25% v primeri s prejšnjim letom. Poročilo zavoda Banco di Roma navaja, da so proizvedli 174,294 avtomobilskih vozil (35,-848 več kakor prejšnje leto). Največja proizvodnja pred vojno leta 1937 je dosegla 77,000 vozil. Lani so delali 142,847 osebnih avtomobilov, 29,161 tovornih in 2286 avtobusov. Izvozili so 31,506 vozil, prejšnje leto 26,460; izvoz predstavlja 18% proizvodnje. V Nemčijo so izvozili 5638 vozil, v Švico 4255, na Švedsko 3197, v Avstrijo 2940, v Španijo 2111, v Belgijo 1895, v Holandijo 1702 in na Dansko 965.
Mednarodna avtomobilska razstava
bo od 22. septembra do 2. oktobra 1955 v Frankfurtu.
Italijansko-nemška trgovinska pogodba
Na pogajanjih v Rimu je bila obnovljena nemško-italijanska trgovinska pogodba z veljav-
nostjo od 1. aprila 1954 do 31. marca 1955, Glede na stalni primanjkljaj Italije so Nemci pristali na povečanje uvoza iz Italije, in sicer kmetijskih pridelkov in obrtnih izdelkov. Italija bo izvažala več vina sadja in zelenjave, pa tudi najlonskih nogavic. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo Nemci lahko vzeli s seboj na potovanje v Italijo več deviz, in sicer v vrednosti 1,500 nemških mark.
TEŽAŠKI TRG
KAVA — Na mednarodnem trgu kave ni še prišlo do ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo. Nekateri izvedenci so mnenja, da neuravnovešenost •lahko traja tudi dve do tri leta. Ponovno so se zvišale cene vrstam Victoria, Haiti, Uganda in Bali Robusta. Kvotacije ostalih vrst so ostale neipremenjene. Sklepanje kupčij je malenkostno, ker se bliža poletna sezona, ko občinstvo rajši uživa druge pijače in ker so cene kave tako visoke.
Navajamo povprečne cene kave, po katerih ponujajo to blago tržaškim prekupčevalcem: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b; Rio N.Y. 5 86; Rio N.Y. 3 91; Santos Superior 110; Santos extra prime crivello 18 115; Victoria 5 good to large bean 80; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Haiti naravna XXX 95; Salvador 101; Ko-starika 118; arabska kava, v šilingih za 50 kg c.Lf.; Gimna 680; Moka Hodeidah 1 760; afriških kava, v šilingih za cwt: e.i.f.; Uganda prana in prečiščena 560: indonezijska kava, y holandskih florintih za 100 kg c.i.f.: Bali Robusta 10-12% nečistoče 635.
SLADKOR — Češkoslovaški, nemški in madžarski sladkor ne kvotirajo na tržaškem trgu. An-
gleški sladkor ponujajo po 36 funtov šterlingov metrska tona c.i.f. Trst, in sicer plačilo v dolarjih. Potrošnja sladkorja je padla. Povpraševanje je raalen* kostno.
KAKAO — Tfg s kakavom je v tednu pred velikonočnimi prazniki nekoliko oživel, toda takoj, ko je prMiehalo preskrbova-nje za praznike, je nastalo na tem trgu ponovno mrtvilo. Ka-kao Jamajka je stal 452 šilingov za SD kg f.o.b. Marketing Board iz Vzhodne Afrike ponujajo po 485 šilingov za 50 kg. cj.f. Trst proti vkrcanju v apriiu-jimiju. Gold Coast good fermented proti vkrcanju v marcu-raaju ali apri-lu-juniju stane 4776 šilinga c.i.f. Trst.
KEEP HER.WARIU...BUT KEEP HER PROUD
Befoi^e the bombs came, her needles flew as quickly—as ably—as your own grandma's. 'But now—when a sweater, socks, or a shawl might ward off freezing cold—tliis Korean : grandma has no needles. Has no wool.
^ Yet you can give them to her for just $10. ' You can put the warm wool—some 2% pounds of it—in her hands. You can set the needles flying again, set her smiling proudly," with CARE.
^ And $7 more of your CARE money will send someone the yardage for a suit—a dress of cotton, plus precious buttons, needles, thread
SEND YOUR MONEY TO "CARE" NEW YOP.r
—even the laundry soap needed to wash them.'
CARE uses your dollars carefully. CARE is completely non-profit. And, because CARE buys in big lots, every dollar goes further. Send what you can (even $1) to CARE, New York. Or stop in at your Railway Express Office. No shipping charges or duty.

NEVAREN POŽAR V 1ХЖ1 PRI ZALOGU	,
V nedeljo, 4. aprila zvečer je nenadoma nastal požar pri posestniku Jožetu Rajerju v Loki pri Zalogu, ki je v kratkem času zajel kozolec-dvojnik, pod katerim je bilo spravljeno orodje, ter kasčo.
Na kraj požara so prvi {H:ihite-li novomeški gasilci z avtomobilom in dvema motorkama. kmalu za njimi pa se galsilci iz Pre-čne> Vavte vasi, Dol. Toplic, Sto-pič, Smolenje vasi in celo iz Mirne peči. Združenemu nastopu gasilcev in vojakov se je posrečilo ogenj omejiti, čeprav je bila voda precej daleč. Ker je Rajerje-va domačija sredi vasi, je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi. K sreči je bilo vreme mirno.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označ-bi 32Vi! do 33 točk, M jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 jo ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
♦
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
SLOVENKA
želi dobiti delo za opravljati gospodinjstvo ali kuho in pomivanje posode v restavraciji ali gostilni. Sporočite na 969 LAKEVIEW RD. ali pokličite UT 1-7906
V NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
DELO DOBIJO 2ENSKE
Da pospešimo zanimanje za naše predvajanje slik, skušamo vedno pokazati samo najnovejše filme, kateri niso predvajani po drugih gledališčih. Imauno vsakovrstne domače in importirane filme. Vabljeni ste, da posetite naše gledališče in prebijete v hladu in udobju nekaj ur razvedrila.
RKO KEITH'S E. 105th ST. THEATRE
E. 105 ST. in EUCLID AVE.
SLOVENSKO DEKLE,
ki ne pohaja kolegij, dobi delo v pisarni.
Pokličite
John E. Lokar
pri L 6 M TOBACCO & CANDY CO.
784 East 185th Street KE 1-8777 ali ob večerih RE 1-5515
HIŠE NAPRODAJ
YOUR RAILWAY EXPRESS OFFtCIt

:

' a*:.6» '

■ ■■■
Ж'

MILK mmonuemme PBDBiiATtoi» om cuav'BkAHB' tOt» W«M«r *«•. • С1*жл#тм# 1#, Ohk
NAPRODAJ
na Fuller Ave., blizu E. 222. ceste, lepa 6-sobna Colonial hiša, karpetirana, zimska okna, plinska kurjava, dvorišče ograjeno, garaža in dovoz.— Cena $16,900.
ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St. KE 1-5030
RAZNO
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posabnaga proti rarmalixmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
V Ysakr slovenski družini, ki se zcinima za napredek in razvoj Slovencev, bi moralo dobojaH
Enakopravnost
Zanimivo in podaeno cHvo ene povesti
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 FS
(RUŽENE ŠKERLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi se pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Cena s poštnino je
$5,25
TVRDKA KOLLAN^KR ША , NA ZALOqii;tupI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. ItERNOVO
(DR. KOTNIKA) Mavočtt« se na lo knjige, predem	poi^
mm
STRAN?
ENAKOPRAVNOST
HENRY BORDEAUX „
SRCE IN KRI
ROMAN
Y T t r r r t t t
Y t
Y У
Y
v •?
•?
y
T
v
(Nadaljevanje)
"Moram pa vendarle vedeti, kje naj te poiščem. Zdaj zdaj, fant moj, bom govoril v tvojem imenu."
"Zdaj zdaj, gospod odvetnik."
Podal mi je roko, ker mu je tako narekovalo čustvo, saj ga ni mogel prikriti. Prijateljsko sem mu jo stisnil. Zaupal mi je nalogo in bila mi je sveta. Ko sem se še enkrat obrnil proti njemu, sem ga zagledal negibnega in zravnanega v senci križa; spremljal me je z očmi in ali ne bo kakor kak videč prodrl skozi stene in zrl ves prizor, ki se bo odigral v hiši?
Že sem bil pred kočo, ki mi je že na prvi pogled povedala, kako zelo je potrebna popravil, vsa bed na, kakršna je bila. Če bi bil mo ški pri hiši, bi v streho vtaknil nekaj novih skodel, zamašil razpoke v zidu, podprl nagnjeno strešno tramovje. V naših dolinah je moški vedno kos tesarja in zidarja. Torej se Bianca gotovo še ni omožila. Je morda še zdaj ostala zvesta morilcu svo jega brata? Naj že je kakor koli, cena krvi ji bo dobrodošlg..
Potrkal sem na vrata. Nič odgovora. Sta morda ženski kam odšli? Vstopil sem. Prva in velika soba, ki je hkrati kuhinja in obednica, mi je nudila naslednji prizor; splašila se je črna kokoš in skočila na polico odprtega ok-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, pet dog, need 3 room unfurnished apart mcnt. Any good location N. of Foster. W. of Clark St.
LOngbeach 1-6124
BUSINESS OPPORTUNITY
MAJOR OIL CO. has for lease 2 MODERN SERVICE STATIONS 1 in ML Prospect and 1 Palatine, III.
Call FRontier 6-2600
DOMESTIC HELP
COOK — General Housework -Experience required. Must like children. $40,
Call —
Wlnnetka 6-5678, collect
REAL ESTATE
EVERGREEN PARK — By owner. 2 bedroom expandable brick, 3 years old. Birch cabinet, electric stove, refrigerator, blinds, newly decorated. 60x125 landscaped lot. 1 block to school bus. Close to churches. Leaving city. Immediate occupancy. $10,250.
GArden 2-0664
JIARVEY — 3 bedroom modern ranch; attached garage; on ¥г acre, outskirts of Harvey. 3 years old. Automatic oil heat. Owner transferred. $11,800; low down payment.
15230 Western Harvey 5268M
'4
Y
Y
Y
y y
Y
Y
Y
Y
x
na; ob ognjišču pa je sedela ženska, ki me še pogledala ni in me najbrž niti ni zapazila. Pozdravil sem jo in ji rekel nekaj besed. Nič odgovora. Zdaj sem hišno gospodinjo pogledal natančneje; ni mogla imeti več ko pet in petdeset ali šestdeset let, oblečena je bila črno in dostojno, na glavi pa je imela temno pečo, pod vratom skrbno zavezano. Udobno je sedela v edinem naslanjaču, a se je zdela zmešana. Njene steklene oči niso imele ognja. Upirala jih je vame, a se ji ni posrečilo, da bi se ji vrnila zavest. Ob nosu je imela dve globoki gubi, kakor da so ju izkopali potoki solza.
Stara še ni bila toliko, da bi ji mogla odpustiti, pozabiti, da bo liovi materi od same žalosti zmešalo? Ko sem delal načrt svojega obiska, sem si jo mislil napraviti za svojo zaveznico in izrabiti njeno pobožnost, da bo mogla odpustiti, poabiti, da bo sprejela odškodnino in se morda celo vnela za hčerkino bodočnost! No, zdaj pa mi ne more niti odzdraviti! Umorili so ji sina in to ji je zmešalo pamet. Ali ni torej odgovornost Mihaela Gallice večja, nego sem doslej mislil? Ali se kdaj zavedamo, kolikšne posledice bodo imeli naši padci? Takale zmešana ženska v razpadajoči hiši, kolikšna mora za zločinca!
Nisem mogel še naprej ostati pri negibnem bitju, ki mi niti ni moglo povedati, kam je Bianca odšla in kdaj se bo vrnila. Vsekakor pa ni mogla oditi kam da leč. Saj mora na starko neprestano paziti. V kakšnem stanju jo bom videl? Bo li postarana vdana in vsa strta pod težo brid-osti, ali pa uporna in zagrenjena ko pa je toliko prestala? Stopil sem spet na cesto in tamkaj čakal, kdaj pride.
Nisem čakal dolgo in tudi ne zastonj. Zagledal sem jo, ,ko je prihajala od studenca; na ramah je imela drog, na njem pa obešeni dve golidi vode. Za tako breme je bila zelo šibka. A vendar se je nosila pokonci. Gotovo Eliezer ni tako zaskrbljeno ogledoval Rebeke, ko je nesla vrč vode, ko jaz Bianco. On je iskal svojemu gospodarju žene. Ali bo tudi Bianca postala nekomu zaročenka ?
Oblečena je bila ubožno, a dostojno. Noge so bile bose, glež-nji nežni, meča vitka. Lase je imela črne ko noč, kožo zagorelo. "Bela kakor njeno ime, bela kakor luna," mi je nekoč o nji povedal na poti v Bonneval njen brat, rajni lopov Milio. A sonce in bolest sta jo oropala njene beline. Obraz se ji je podaljšal, že kar preveč, kakor so na slikah obrazi milanskih deklet, ki pa je njihov vzorec skoraj gotovo prišel iz tehle visokih dolin. Tudi poteze bi bile že skoraj nelepe, če jih ne bi oživljale svetle oči. Nekoč je morala biti lepa. Morda je tudi zdaj še, a samo kadar je razburjena ali zelo srečna, kajti že je za njo prva mladost, ki juž-njaškemu plemenu daje najlepši razcvet.
Odkril sem se in ji stopil naproti. Govori li po francosko ali bom moral uporabiti svojo itali-
SPECIAL LATIN SCHOOL
Benet Latin School at Benet Lake, Wisconsin, fifty miles north of Chicago, is a Boarding School conducted by the BENEDICTINE FATHERS for young men who have completed their High School work, or part or even all of their College work, and wish to go on to the Pristhood but lack sufficient training in Latin. Reg. School year; also Summer Session. Rates reasonable. Write to:
REV. REGISTRAR Benet Latin School, Benet Lake, Wisconsin
Phone N. Antioch. Wis. 8411
janščino? Vedel sem, da se to-stran Alp naši hribovci iz Mauri-enne zlahka sporazumevajo v narečju, ki drzno meša oba jezika.
Vprašal sem jo:
"Vi ste gospodična Bianca Missa, kajneda?"
Začudena in nič kaj vesela je gledala tujca, ki ji je zaslanjal vrata in ga bo morala odriniti, če hoče priti v hišo. Pa tudi nekoliko bala se je. Morda se je spomnila, kako so po bratovi smrti v hišo navalili tujci, na vse strani vpraševali in jo klicali na sodni-jo? Pa menda ne, saj to je bilo že davno, jaz pa tudi ne morem biti ne od sodnije ne od policije, saj govorim francoski.
"Da, gospod," mi je odgovorila, brž postala oprezna in dostavila: "Kaj pa želite od mene?"
"Ne bi rajši stopila-v hišo?"
Omahovala je, "morda zaradi matere ali pa mi ni zaupala. Seveda pa se tudi ne moreva raz-govarjarti kar na cesti, kjer lahko kdo pride mimo. Odločila se je in me spustila v hišo, kjer je njen prihod v očeh bolnice za hip vžgal malo luči, kajti samo zanjo in samo z njeno pomočjo še ži vi. Pokazal sem na ubogo ženo
"Je že dolgo taka?"
"Ne, gospod, ni še dolgo. Pa bo kmalu spet minilo. Že zdaj se ji je zboljšalo."
Dekle brani svojo hišo in ne dovoljuje tujcu, da bi jo pomilo-val. Ta ponos bi me bil pognal v beg, če ne bi bil imel pred seboj važne naloge. Zato sem spet rekel:
"Po tisti nesreči?"
Zbegana, da mi je mučna zadeva znana, se je uprla, kakor da mi hoče zapreti usta: ■ "Po kakšni nesreči, gospod?"
"Po smrti vašega brata."
"Moj brat Emanuel je padel ob Piavi. Bilo mu je devetnajst let.
Nisefn mislil nanj, najmlajšega, na Benjamina, ki so ga pokosili v cvetu mladosti.
"A, oprostite, nisem vedel. Mati je gotovo veliko pretrpela."
Skušal sem pridobiti njeno zaupanje, a kakor jerebice izpa-zijo lovca in se ne upajo spustiti na njivo, je zaslutila nevarnost, se mi umaknila in vprašala:
"Oprostite, gospod, kdo pa ste?"
Imela je prav. Povedal sem J svoje ime in da sem odvetnik v Chamberyju.
"Chambery!" je naenkrat postala pozorna in trije zlogi so v njenem glasu zazveneli kakor lepa godba.
"Poznate Chambery, gospodična Bianca?"
"Preživela sem tamkaj svoja otroška leta, gospod. Moj oče je delal pri železnici. Tam sem se naučila francoščine. Ko je umrl, smo se vrnili semkaj."
S temi kratkimi besedami mi je povedala zgodbo mnogih pie-monteških družin, ki hodijo iskat srečo na Savojsko, v Marsej in še drugam, pa se potem s prihranki vračajo na svojo rodno zemlj.0. Porabil sem to ugodno priložnost, da ji razodenem, po kaj sem prišel. Omemba Cham-berya ji je vrnila nekaj dobre
TEKOM ČASA,
ko me zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo In se iz-■elilo, dočim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko. z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdieott 1-5013 Njegov naslov je vogal East eSnd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
volje. Pogledal sem ji naravnost v oči in rekel:
"Ko zdaj veste, kdo sem, me dobro poslušajte! Pošilja me nekdo, ki vam je nekoč storil veliko krivico, pa bi jo zdaj rad popravil . .
Nikoli bi si še v sanjah ne upal pričakovati, da bo vzkliknila, kakor je. Katera ljubezenska izpoved bi se mogla primerjati vzkliku :
"Torej je še živ!"
Je še živ! Ločilo ju je toliko let, ločila ju je vojska. Nikoli več ni slišala o njem. In glej, komaj je slišala prvo besedo, še njegovega imena nisem izrekel in že ni mogla zadržati srčnega krika.
S tem pa mi je že Izdala svojo skrivnost, ne da bi se tega zavedala. To naju je povezalo in lahko sem ji naravnost govoril:
"Da, Bianca, še je živ. In živel je zato, da bi greh popravil in se spokoril."
A že se je obvladala in se krepko bori zoper ginjenost, ki jo prešinja. Mislil sem, da že držim zmago v roki, pa sem se zmotil. Postopati bom moral zelo rahlo in previdno. Postavila je med naju mizo in se nanjo naslonila z rokami, kakor da hoče pomoči svo ji,šibkosti. V kotu ob ognjišču pa so zmešano mater najini glasovi zdramili, da obrača glavo, kakor da bi poslušala najin razgovor.
"Midve ga nisva naznanili," je rekla Bianca "in tudi nikoli ničesar zahtevali fiisva."
"Sam se je hotel naznaniti, Bianca, pa ste mu to prepričili. Priseči vam je moral pred Materjo božjo, ki je tamle ob zidu, na podstavku pri vaši materi."
Ob tem spominu je povesila glavo. Ali ni tisto jutro grešila zoper, svojega brata, ali ga ni izdala, da bi rešila morilca? Ali ni Mihaelu izdala čustvo, ki ga ne bi smela nikoli priznati in bi se ga morala sramovati, saj ob njem še zdaj zardeva pod zarjavelo kožo. O, kako malo sem razumel to srce, polno ljubezni in plemenitosti!
"Zdaj pa prosi, da mu še vid-ve odpustita."
"Midve? Če mu je Bog odpustil—"
"A vidve?"
"Saj sva le ubogi ženski."
Kakor da ni storila že mnogo več ko samo to! Čez hip sem spet rekel:
"že deset let misli samo na to, kako bi popravil. Preživljal se je skromno. Spravljal je svojo plačo kot lovski čuvaj, svoje dohodke kot podčastnik med vojsko."
"Zakaj?"
"Da vse to izroči vam in vaši materi."
Stegnila je roke predse, kakor da odganja skušnjavo:
"Ne, ne, samo denarja ne!"
Samo denarja ne! In vendar na prvi pogled lahko opaziš, kako borno posod je, kako na vseh koncih grozi beda, ki jo še otežuje zmešana mati ugaslih oči, saj je toliko prejokala. Kakor se bron zvonov preskuša po livu, tako je nesrečna tista delavnica, ki udarja ob duše, da preskusi njihov zven.
Pa vendar jo bom poskušal prepričati. Mora mi uspeti, tako terja pravica, še bolj pa usmiljenje.
"Motite se, Bianca. Ni denar.
kar vam prinašam, ampak njegov znoj, njegovo delo, njegovo pokoro, njegovo misel. Glejte iz vsega tega je nastalo, kar morate od njega sprejeti.
Pa se ni hotela vdati, ampak se je še na svojo bedo oprla, da bi se laglje ustavljala:
"Ste zato prišli, ker sva revni?"
"Ne poslušajte napuha, Bianca! Napuh je slab svetovalec. Da ste bogati, bi prav tako morali sprejeti ceno krvi in jo potem razdeliti med nesrečnike. Poslušajte me, lahko bi bil vaš oče in življenje poznam. Ta pomoč vam gre po vsej pravici, le da prihaja precej pozno. Če bi ne bilo vojske in mu vi ne bi bili zapovedali molčati, bi vam bi jo bil prinesel prej."
Bianca pa se upira in sama v sebi neti odpor, ko iz ponosa in bolečine ponavlja: "Nočem, nočem."
A jaz sem zaslutil, da omahuje, in sem samo še rekel:
"Svojo mater poglejte, potem pa še trdite, da smete odkloniti!"
Usmiljenje in neskončno nežnost je izražal njen pogled, ko se je obrnil na ubogo trpeče bitje, zaupano zgolj njenemu varstvu. Ne, daru res ne sme zavrniti, to sama dobro čuti, čuti pa tudi, da se njen pogum in njeni napori nagibajo h koncu in je moj prihod kakor delo božje previdnosti. Ali pa ni napuh, ki zavira ljubezen in ki ga je treba odstraniti, če hočeš prosto pot? Ne da bi Bianco še vpraševal za,dovoljenje, sem na zidek ob ognjišču položil hranilnik Štefana Bear-da in šop bankovcev. Ona pa je ihtela in mrmrala:
"Oh, to ni prav!"
Zdelo se mi je, da se ne bo več upirala. Ker je bila ponižana, bo tudi bolj vdana v svojo usodo, čeprav bo od nje terjala vedno več. Bom pa opravil še drugo nalogo, čeprav zanjo nisem bil pooblaščen. Saj sem v gorah že tolikokrat nabiral cvetlice nad prepadi. Ali ni hudo človeško, da kljubujemo vrtoglavosti?
"Bianca, zdaj odhajam. Kaj
SEMENA
iz Slovenije
Tretja pošiljka iz ljubljansko Semenarne vsebuje semena za zgodnjo poletno sejanje, na primer; [ižol, motovileč, radič, itd.
Na razpolago so:
ŠTEVILO VREČIC;
MOTOVILEČ _ RADIČ RUDEČI RADIČ ZELENI ENDIVJA KODRASTA REDKEV ČRNA FIŽOL, NIZKI ZELENOSTROČNI
_,_PETERŠILJ DOLGI
SPINAČA GAUDREJ
__MAJARON
JANEŠ
_____KIMEL
ŠETRAJ LAVENDULA ASTER PRIMULA SUHE CVETLICE _ „ CIKLAMEN _ ■ NAGELJČEK RUDEČI _ MAČEHE
Po vaši izberki naročite po 15c vrečica, ali dve za 25c in dodajte lOc za poštnino in zavijanje. Ali pa naročite 10 vrečic za $1.00, poštnina vključena.
Naznanite količino zaželjenih vrečic navzgor in pošljite denar s tem oglasom na
TIVOLI Imports
6407 ST CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio
Pošiljamo tudi v Kanado!
Vaša semena odpošljemo isti dan ko prejmemo naročilo!
MARY A. SVETE K
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vspto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo »em ali izven mesta).
478 East 152ncl St. — KE 1-3177
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
naj mu v vašem imenu rečem, ko ga bom spet videl?"
Zelo je morala biti že poražena, da me je vprašala:
"Zakaj pa sam ni prišel?"
Ali bo v svoji skriti ljubezni res še kaj rekla, kar bo več ko še tako strastne ljubavne izjave?
"Bianca, saj je tu. Grem ga poklicat."
Planil sem k vratom. Pa me je z enim skokom prehitela.
"Ne, ne!" je hitela popravljati. "Mislila sem, da je daleč od tod. Nočem ga videti. Nočem ga videti."
Rahlo sem jo stisnil za zapestja, naj mi ne zastavlja pota, pa hitro sem jo izpustil, kajti bolnica je mislila, da njeni hčerki grozim in je vstala.
"Bianca, dobra Bianca, pustite me, naj grem. Ne jemljite mu te zadnje milosti, te radosti. Že deset let čaka nanjo."
"Že pray," se je omehčala. "Povejte mu, da sem mu odpustila. Že davno, že precej ob začetku. A semkaj naj ne hodi, prepovedujem mu!"
"Bianca, tudi vi čakate nanj že deset let. Od greha ga je od-vezal duhovnik, človeška pravica je mrtva, živel je za te, zato se morata videti in pogovoriti. Moja starost mi daje pravico, da vas kaj takega prosim. Pa imam tudi skušnjo in poznam resnico. Vem, kaj si sme plemenito srce dovoliti tudi v najbolj žalostnih primerih. Nimate več pravice, da bi vrata zapirali pred usodo. Grem ga poklicat. Potem pa vaju pustim sama. Pomenila se bosta, potem pa se svobodno odločila. Ne smeta pa več molčati ne vi ne oh. Tudi molk utegne dušiti. Bianca, morate me ubogati!"
Ubožica! V očeh ji drhti zlato kakor pri kožicah, ki so v gorah zgrešile pot, ne morejo več pobegniti in že trepetajo pred smrtnim bojem.
Ali pa morda prihaja blaže-
nost in smo ob njej šibki kakor-spričo smrti?
"Naj bo!" je zašepetala. pojdite ponj, stavim pa en saff pogoj."
"Sprejemam ga."
"Sestala se bova tukaj vas!"
"Oh, nikar!"
"Vpričo vas ali pa zbežim "3 senožeti."
Nisem mogel storiti druge?® ko se vdati in ji prikimati. Poten' pa mi je pokazala še na mater -praznim pogledom in dostavil®'
"In vpričo nje."
XVI.
Iz oči v oči
Stekel sem do križa. Med odsotnostjo se Mihael ni maknil. Naslanjal se je na ste ber z glavo skoraj pod Kristus^ vimi nogami. Ni se zganil, mi stopil naproti. Je li tud^ pribit na les, kakor je pribit čenec?
(Dalje prihodnjič)
V blag spoitii<*
prve obletnice smrti našega H"'' Ijenega soproga in ožeM
FRANK RACE
ki je umrl 8. junija 1953
Prešlo je naglo leto dni,
odkar zatisnil si oči.
Spomine svetle nam budiš, a v srcih naših Ti živiš.
Ni ga dneva, ni noči, da ne bi na Te mislili. Pa zastonj Te iščejo oči, Tebe—od nikoder ni!
Žalujoči ostali: Soproga in "
itrO''
Cleveland, Ohio, dne 8. junija 1954.
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NASA LJUBLJENA SOPROGA, NEPOZABNA, SKRBNA MAMA IN STARA MAMA
JOSEPHINE DOLSAK
ZATISNILA JE SVOJE MILE OČI DNE 8. JUNIJA 1952
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši,
kjer šum sveta se več ne sliši, Ti truplo trdno spi,
rešer>a si vseh skrbi.
A duša Tvoja vrh zvezda, z duhovi rajskimi tam biva, v objetju večnega Boga,
zdaj blaženstvo brezmejno uživa
Žalujoči ostali
FRANK, soprog
FRANK, JOSEPHINE, JOHN, EDWARD in THERESA, sinovi in hčeri
vnuki in vnukinje, zetje in sinahe ter sorodniki
Euclid, Ohio, dne 8. junija 1954.