Telefon Št. 74.. Posamna Številka 10 h. Po poitl prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ - „ četrt , , 6 „ - „ mesec , l „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in tarnate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Ijhaja vsak dan,izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 88. V Ljubljani, v petek 18. aprila 1902. Letnik XXX. „^enfrum". Odkar je umrl dr. Lieber, listi ugibajo, kdo da bo njegov naslednik v vodstvu »oen-— Seveda zopet največ ugibajo oni listi, ki jim to prav za prav nič mar ni. Seveda je od voditelja največ odvisno. Njegova osebnost stoji pred svetom, on upliva na posameznike v stranki, in njegova taktika vsaj pospešuje ali zadržuje razvoj cele stranke. A katoliški »centrum« nemški je stranka, ki je v svojih načelih tako jasna in odločna, in njegovi člani so večinoma možje tolike {>olitične zrelosti, da v tuj stranki ni mogoč noben absolutizem kateregakoli voditelja. »Centrum« je nastal v boju, ko je divjal »kulturni« boj proti katoličanstvu ; ko je železna centralizacija kovala posamezne kose nemških držav in državic v skupen kos hohenzollernske države, se je iz katoliških poslancev osnovala stranka, ki se je zavezala, da bo branila vsikdar svojo vero in koristi ljudstva. Verska in socialna stran političnega delovanja je dajala stranki moč, ugled in jo povzdignila do najvplivnejše Btranke v državi. Moralna moč te organizi rane parlamentarne frakcije je imponirala vsem drugim, v svojih načelih nejasnim in izpremenljivim strankarjem. 1. marca 1871. se je ustanovil »centrum«, ko se je sešel prvi nemški državni zbor. Vstopilo je vanj 67 državnih poslancev, med njimi škof pl. Ketteler, Mollincbrodt, brata Reichenspergerja, Savignjr in Windt-horst. Vsi enega duha in neomahljivega prepričanja, utrjeni po trpljenju verskega preganjanja, goreči za katoliško resnico, so v kratkih stavkih začrtali temeljna načela svoje stranke: »Temeljni značaj nemške države kot zvezne države se naj varuje. Zato se mora delati proti onim težnjam, ki hočejo federativni značaj države izpremeniti. Od avtonomije in samostojnosti v no- tranjih zadevah posameznih držav se ne sme več žrtvovati, kot je neobhodno potrebno za skupno korist. N r a v n i in gmotni prospeh vseh ljudskih slojev bo mora z vsemi močmi gojit1. V ustavi se mora garantirati vsem državljanom državljanska in verska svoboda. Posebno se mora varovati pravo verskih družb proti kršenju od strani postavodajalstva«. Sledila je burna parlamentarna doba, v kateri so se sklepale najkrivičnejše postave proti katoliški cerkvi. Vsikdar so člani »centra" stali na svojom mestu in branili pravico neustrašeno. Ce so tudi propadali zaradi numerične večine protestantov in liberalcev pri glasovanjih, vendar njih moralni uspeh je rasel, in čimbolj so se druge stranke drobile, tem trdnejši in številnejši je postajal »centrum«. V socialno-političnem oziru zahteva »centrum« posebno izpopolnitev postav za delavsko varstvo. Že 1. 1877., ko je vlada bila še proti vsakemu socialnemu delovanju, je predložil »centrum« popoln načrt takega zakona. V volivnem oklicu iz 1. 1893 pravi vodstvo »centra« : »Ne po silovitem polomu sedanjega družabnega reda se da ozdraviti bolno gospodarsko, državno in družabno življenje, ampak samo s tem, da se zopet uvede krščanstvo kot temelj vsega našega javnega in zasebnega življenja, našega postavodajalstva in naše uprave. Brez odne-hanja je treba pozitivno nastopati proti nekrščanskemu liberalnemu po-stavodajalstvu, kakor smo to mi vsikdar zahtevali, neutrudno k temu bodrili in to požrtvovalno podpirali«. Tem načelom bo ostal »centrum« zvest tudi nadalje. Postavil se je na stališče zdrave socialne reforme. Odločnost v načelnih vprašanjih mu je pridobila ljudstvo, in zdaj, broječ čez 100 udov, more reči »centrum«, da je njegov odločni nastop izpodbil mar- sikak predsodek, zabranil marsikako krivico, za vero in za ubogo ljudstvo, kakor tudi za skupno državo storil mnogo koristnega, zlasti pa svetu pokazal, da katoličani tudi v parlamentarnem življenju nikakor niso i n f e r i o r n i. Državni zbor. Dunaj, 17. aprila. Finančna uprava. Zbornica je včeraj dopoludne pričela nadrobno razpravo o finančnem ministerstvu. Ves proračun tega ministerstva je razdeljen v osem skupin, o katerih se vrše posebne razprave, in sicer: 1. Finančna uprava (poročevalec dr. pl. Zarski) in državna tiskarna (poroč. Roman-ozuk); 2. blagajnična uprava (poroč. dr. Stein-wender); 3. direktni davki (poroč. dr. Marchet); 4. carina, indirektni in užitninski davki (por. dr. Menger) * 5. sol (por. Barwinski) in tobak (por. Robič); 6. koleki in pristojbine (por. dr. Byk); 7. mitnice (por. Skene); 8. loterija in državna imovina (por. dr. Sclulk). Pri vseh teh poglavjih, oziroma razpravah je oglašenih 58 govornikov. Ker vsak govornik govori povprek eno uro in traja vsaka seja okoli sedem ur, utegne biti razprava o finančnem ministerstvu v najugodnejšem slučaju jutri teden dovršena. Sedaj je na vrsti prva skupina: Finančna uprava in državna tiskarna. Potrebščina za finančno upravo znaša za tekoče leto 72,294.565 kron, 1,681.307 kron več nego lani. Vsa finančna uprava je n. pr. leta 1880 imela potrebščine 29,512.000 kron, torej naraste na leto povprek za dva milijona. Dohodki uprave pa znašajo za te koče leto 3,955.498 kron. Potrebščina se razdeli na deset naslovov, in sicer: Osrednje finančno vodstvo 4,272.451 kron; finančna ravnateljstva, fin. nadzorniki in pristojbinski uradi 11,678.000; direktna davčna služba, osrednje vodstvo, davčne administracije 8,769.800; osrednja državna blagajna in deželni plačilni uradi 1,009.740; finančna straža 20,062.000; davčni uradi 15,356.775 kron; finančne prokurature 1,529 000; carinska uprava 4,839 000; zemljiški kataster 3,702.445; nove zgradbe in poprave 1,075.354 kron. Troški rastejo, ker se množi delo in s tem število uradnikov v raznih davčnih uradih. Tako je bilo leta 1896 n. pr. 88 glavnih davkarjev, letos jih je 166, praktikan-tov z adjuti leta 1896 538, letos 1221; v direktni davčni službi je bilo 1896. leta 621 uradnikov, letos 1056. Odsek pri tem poglavju nasvetuje več resolucij. Tako zahteva dr. vitez K o zlo w-s k i, da naj davčni organi davkoplačevalcem v davčnih stvareh dajejo potrebna ustna pojasnila in tako hitro rešujejo pritožbe. Dalje naj vlada preosnuje davčne urade, da ne bode toliko pisanja. Troški državne in dvorne tiskarne se za tekoče leto proračunavajo na 5,383.500, dohodki na 5,703.500, torej prebitek na 320.000 kron. Včeraj sta govorila le dva poslanca o prvem poglavju. Radikalni Rusin Jawor-ski je tožil, da finančna uprava v Galiciji preveč pritiska davčni vijak. No, ta vijak čutijo tudi druge dežele, morda hujše, nego Galicija. Poslanec Luksch, član nemške ljudske stranke, je razkladal bedo na kmetih. V tem mu povsem pritrdimo. Mož pa se moti, da ima le oni »srce za kmeta«, ki jadra pod zastavo nemške ljudske stranke, ki zadnje dni uganja politične burke. Ta stranka hoče biti neodvisna ljudska stranka, ob enem pa se lovi za frake ministrov. Ravno sinoči je ta stranka zopet streljala na LISTEK. 1291 Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krili«. IX. Gostje in domači so se zbrali v malem salonu, le Petra in Eveline še ni bilo. Maksim se je pogovarjal s svojim starim tovarišem, mladi ljudje so pa molče sedeli pri odprtih oknih. V nevehki družbi je prevladovalo ono čuvstvovanje, v čegar globini se čuti neka drama, ki ni vsem jasna, pa se je vsi zavedajo. Odsotnost Eveline in Petra se je posebno čutila. Maksim je med pogovorom pogledoval kratko, nestrpno proti vratom. Ana Mihajlovna, otožnega obraza, kije ž njega skoraj sijala zavest krivde, se je očitno prizadevala biti skrbna in ljubezniva gospodinja, in samo gospod Popeljski, precej životen in, kakor zmeraj, dobrodušen, je dremal na svojem stolu in pričakoval večerje. Ko so se na terasi, ki je peljala z vrta do salona, zaslišali koraki, so se vse oči obrnile tja. V temnem čveterokotu širokih vrat se je pokazala Evelina, za njo je pa tiho stopal po stopnjicah slepec. Mlada deklica je opazila, da jo vsi pazljivo gledajo; pa to je vendar ni zmedlo. Sla je po sobi s svojimi navadnimi mirnimi koraki in samo za en trenotek, ko je srečala kratki pogled izpod Maksimovih cbrvi, se je malo nasmehnila in v njenih očeh je zasijalo izzivanje in posmeh. Gospa Popeljska se je zagledala v svojega sina. Mladenič je, kakor je bilo videti, stopal za deklico, ne da bi dobro vedel, kam ga pelje. Ko se je med vrati prikazal njegov bledi obraz in vitka postava, je naenkrat obstal na pragu te svetle sobe. Nato je pa prestopil prag in šel hitro, polraztreseno, polzamišljeno h klavirju. Godba je bila nekaj navadnega v življenju tihega dvorca, pa bila je tudi nekaj intimnega, rekel bi, čisto domačega. V dnevih, ko je dvorec odmeval od govora in petja prišle mladine, ni Peter nikoli sedel h klavirju; na njem je igral le starejši Stavručenko v sin, muzik po poklicu. To je de Ialo slepca še bolj neznatnega v živahni družbi, in mati je s srčno bolestjo spremljala temno postavo svojega sina, ki je izginil sredi splošnega blišča in živahnosti. Zdaj še-le je šel Peter prvič drzno in kakor da ne bi bil popolnoma pri zavesti, na svoj navaden prostor. Videti je bilo, da je pozabil na prisotnost gostov. Japloh je pa pri njiju prihodu v sobi nastala taka tišina, da jo je slepec lahko imel za prazno. Odkril je pokrov, zlahka se je dotaknil tipk in zdrsnil po njih v nekoliko urnih, lahkih akordih. Zdelo se je, da nekaj vprašuje, deloma klavir deloma svoja čuvBtva. Potem je razprostrl roke po tipkah, globoko zamišljen, in tišina v malem Balonu je postala še globlja. Noč je gledala skozi črne odprtine oken ; tu in tam je zeleno listje, obsijano od svetilnice, pogledavalo iz vrta. Gostje, pripravljeni s prvimi ravnokar razdonelimi udarci klavirja, so sedeli v molčečem pričakovanju, deloma pa prevzeti od nenavadnega čustva, ki je velo z bledega slepče-vega obraza. Peter je pa še vedno molčal, obrnil kvišku svoje slepe oči in še vedno nekaj prisluškoval. V njegovi duši bo vstajala, kakor razpljuskani valovi, raznovrstna čuv-stva. Valovje neznanega življenja ga je objemalo, kakor objemlje val na morskem bregu dolgo in mirno na pesku stoječ čoln. Na obrazu se je videlo začudenje, vprašanje, — in še neka razburjenost ga je izprele-tavala z naglimi sencami. Oči so bile udrte in temne. En trenotek bi človek mislil, da ne najde v svoji duši tega, kar prisluškuje s tako hrepenečo paznostjo. Potem je pa, dasi še z vedno istim začudenim obrazom in kakor da ničesa ne more pričakati, udaril in sa dotaknil tipk, objet od novega vala kipečega čuvstva, in se je ves udal tekočim, zvonkim in pojočim akordom . . . X. Raba not je za slepca sploh jako težka. Tiskano so kakor črke izbočeno; toni se zaznamujejo z razločenimi znaki, ki so postavljeni v eno vrsto, kakor vrste v knjigi. Akordi se zaznamujejo tako, da se med note devajo klicaji. Umevno je, da se jih mora slepec učiti na pamet in sicer za vsako roko posebe. Zato je to počasno in težavno delo ; Petru je pa pri tem pomagalo veselje do posameznih sestavnih delov tega dela. Ko se je naučil na pamet nekoliko akordov za vsako roko, je sedel za klavir in ko so iz združitve teh vzbočenih hieroglifov naenkrat, nepričakovano nastajali krasni napevi, delalo mu je to toliko zabave in živega zanimanja, da se je na ta način pusto delo skrajševalo, včasih pa celo zavleklo. Vendar je bilo med tiskanimi notami in med izpeljavo mnogo posredovalnih prehodov. Predno se je znak izlil v melodijo, jo moral iti skozi roke, vtisniti se v spomin, potem pa napraviti obratno pot na konec igrajočih prstov. Pri tem se je živo razvita glasbena domišljija slepčeva pridruževala učenju in tuji skladbi razločno vtisnila igralčev značaj. Oblika, ki se je v njo izlivalo Petrovo glasbeno čuvstvo, je bila taka, v kakeršni se mu je javila prva melodija, in v kakršno Be je potom izlivala materina glasba. To so bile oblike narodne glasbe, ki je vedno zvenela v njegovi duši, ki v nji govori tej duši domača priroda. (Dalje prih.) A?' •As kotla, a ji je ušel. Njen voditelj, dr. plem. Derschatta, je predlagal, naj ae volitev delegatov vrši še le čez teden dnij. O tem predlogu je zahteval glaaovanje po imenih. Odgovoril mu je dr. Paca k, da hoče ljudska stranka a tem le čas dobiti za »meše-tarijo z vlado«. Predlog dr. Derachatte je bil odklonjen s 191 glasovi proti 62. Jutri hoče nemška ljudska stranka nujno predlagati, naj vlada izdela načrt zakona, da ae občine odškodujejo za posle v prenešonem delokrogu. Ta predlog je sam na aebi opravičen in potreben, ker to je splošna želja vaeh občin. Toda člani nemške ljudske stranke imajo v prvi vrsti pred očmi večje mestne občine. Vendar pa vtegne ta predlog obveljati, ker bodo za nj glasovale tudi druge stranke. Vsenemoi so se včeraj proslavili z novim junaškim činom. Kakor znano, je 15. t. m. znani nemški humorist V. Busch praznoval na Ha-noveranskem 701etnico svojega rojstva. To priliko so porabili Berger in tovariši, da omogočijo prodajo Buschevega pamfleta »&v. Anton padovanski« tudi v Avstriji. Vi Ijem Busch je sicer priznan humorist in riaar karikatur, a označeno delo je bilo v Avstriji doslej prepovedano. Sedaj je besedilo tiskano v zapisniku poslanske zbornice, seveda brez slik, in a tem je razveljavljena prepoved. Da, paragrafi so krivi in ljudje iznajdljivi. Sol Razni poslanci, mej njimi tudi alo-venski, so v teku zadnjih let predlagali, naj bi se znižala cena kuhinjske in živinske soli. Včeraj je poljedelski odsek predložil zbornici svoje poročilo o raznih predlogih. Poročilo naglaša, da je živinska sol nujno potrebna za živinorejo. Živinska sol se sedaj dobiva po 10 kron met. stot. Ta cena je previsoka. V drugih državah se komaj kuhinjska sol prodaja po t^j ceni, živinska sol pa je večinoma prosta davka ali jako nizko obdačena. Po proračunu dobi država za 867.500 met. stotov tovarniške soli 619.000 kron, torej 715 vin. za meterski stot, za 210.000 met. atotov živinske soli pa 2,100 000 kron. Ta razlika je vendar prevelika, dasi so razmere poljedelstva mnogo žalostnejše, nego industrije. OdBek zahteva, naj bi se kuhinjska sol ceneje prodajala kmetijskim zadrugam, cena živinske soli pa znižala od 10 na 6 kron met. stot. Odsek se tudi pritožuje, da cena soli ni povsod enaka. Zato naj bi država ustanovila svoje prodajalnice za sol ter za vse kraje določila enako ceno. Iz parlamenta. Narodnogospodarski odsek je imel sinoči po dolgem odmoru zopet sejo, da se posvetuje o termino-kupčiji. Razprave se je mej drugimi udeležil tudi poljedelski minister baron Giovanelli. Minoritetni predlog poslanca Irota glede popolne odprave terminokupčije z žitom se je izročil novemu pododseku, v katerem so poslanci Ploj, Fiedler, Iro, Kozlovvski, L;cht in Schopfer. Ta pododsek mora izgotoviti svoje poročilo v 14. dneh. Načelnikom je izvoljen poslanec Fiedler. Poslancu Ploju se je izrekla soglasna zahvala. — Kako malo je nade na uresničenje te želje kmečkih zastopnikov, smo že pojasnili v poročilu o minist. svetniku Scheimpflugu. Pomenljivo je tudi, da je poljedelski minister včeraj deputaciji mlinarjev dal zelo nepovoljen odgovor. Rekel je enostavno, da se bo že pokazalo, kako stoje stvari. Nasprotno je pa dejal Koerber, da se vlada ne bo izogibala tega vprašanja in ga bo proučevala z vso dobrohotnostjo. Iz vsenemške zveze nameravata izstopiti posl. Gisenkolb in Kutscher. Ta vest liberalnih listov je v zvezi s Schalk-VVolfovo afero. Nasprotno pa izjavljajo vsenemški listi, da bo vsi člani vsenemške zveze solidarni s Schalkom. V zadevi 16 milijonske podpore Pragi se je ministerski predsednik Koerber včeraj dalj časa razgovarjal s poslancem dr. Pa-čakom. Deželnozfoorske volitve na Moravskem. Volivna borba za moiavaki dež. zbor je pred durmi. Kakor znano, imajo sedaj v češkem klubu tega deželnega zastopa večino Staro- in katol. Čehi, ker je bil avojedobno po smrti Mladočeha dr. Tučka izvoljen drž. poslanec dr. S t o j a n, in Mladočehi so v tem klubu v manjšini. Umrli dr. Tuček je bil tudi dež. odbornik a 6000 K letne plače; vsled odločnosti Staro- in katoliških Cehov je pa prišel vkljub vsemu nasprotstvu na to mesto kmet Rczkošny, ki uraduje v splošno zadovoljnost, ki je bil že prej odbornikov namestnik. Za to meeto ao ae potegovali Mladočehi odvetniki Stransky, Pražak in Si-leny. No, poslednji že radi tega ne bi bil dobil tega mesta, ker ne biva v Brnu. Sedaj, ko se bližajo nove volitve, je pa dr. Sileny odložil advokaturo in se stalno preselil v Brno, ker je popclno prepričan, da mu sedaj ne izpodleti. Ta mož je torej zadostil vsem formalnim pogojem, ki se zahtevajo od mora vskega dež. odbornika, toda če katoličani in Staročehi store vso avojo dolžnost, bo Silenyju zopet izpodletelo. Rusija v letu 1901. Glasom izkazov finančnega ministerstva znašsjo redni dohodki Rusije v letu 1901 1.798,656.000 rubljev, torej za 68,560.000 več, nego je bilo proračunjeno, in za 94,527.000 rubljev več, nego v prejšnjem letu. Redni izdatki vi. 1901 pa so znašali 1.561,725 000 rubljev ali za 128,962.000 več, nego v prejšnjem letu. Izredni dohodki so znašali 163.677.000 rubljev, izredni izdatki pa 169 074.000 rubljev. Dogodki v Belgiji. Tudi včerajšnji dan je bil v Bruslju dokaj miren, o večjih nemirih se pa poroča iz posamnih pokrajin, posebno iz Luttioha, kjer so demonstranti s kamenjem napadli policijo in je bilo ranjenih mnogo oseb, a tudi dovolj aretiranih. Število stavkujočih znaša ondi 40.000. V Herstalu je 2000 delavcev ondotne orožarne zopet vsprejelo delo. — V Hennegau stoji vse delo. Niti v eni tovarni se ne dela. BruBači diamantov v Ant-\verpnu se niso priklopih stavki. V bruseljskem parlamentu samem tudi ni bilo kdovo kako živahno. — Dopoldne je zbornica v tajni seji sklenila, da ne privoli v splošno volivno pravico. Popoldne je bil na dnevnem redu razgovor o reviziji ustave. To je bilo že bolj burno. Vlada in desnica sta vztrajali pri zahtevi, da sa takoj završi razprava o predlogu glede premembe ustave, socialista Vandervelde in bmeets sta pa potem odločno ugovarjala. »To bo znak za pričetek revolucije! Ali res hočete, da jutri teče kri ? Ne damo se udušiti! če na predvečer meščanske vojske zaključite razpravo, storite zločin!« Taki klici so se ponavljali skozi celo sejo. Vandervelde je opetovano konfe-riral z minist. predsednikom. Govorili so razni govorniki, konečno vojni minister, ki je izjavil, da se vlada lahko zanese na armado. Seja se je zaključila ob 5. uri s sklepom večine, da se danes ob 6. uri razprava konča in s tem da opoziciji zadostna prilika za pojasnila. Bursko-angleška vojska. O operacijah generala H a m i 1 t o n a v zadnjem tednu poroča dodatno Kitchener: Dne 11. t. m. je general Hamilton ubil nadaljnjih 7 Burov, ujel jih je pa 20. Naslednji dan se je obrnil proti Klerksdorpu in dne 13. t. m. ujel zopet 61 Burov. Oddelek polkovnika Rocheforta, ki je obenem operiral s Hamiltonom, je ono noč presenetil burski tabor pri Zweiterenecku, ujel 55 Burov in ugrabil več vozov. Hamiltonu bo se Buri izognili, ker so obšli njegovo desno krilo. »Zmaga« torej ni bila popolna. „Daily Graphique" javlja, da burski delegati še niso stavili nikakih d e f i n i -tivnih predlogov, marveč so le Bplošno izrazili svoje želje. List tudi ve iz pozitivnega vira, da Buri niso prosili dovoljenja, da bi v svrho dogovora s Kriigerjem smeli rabiti angleški kabel. (Morda imajo z njim vendarle kako posebno zvezo.) Angleški ministerski svet je po poročilu lista „Daily Telegraph" v permanenci. Vojni urad vsako uro pričakuje poročil iz Pretorije, ki bodo naznanila sklep pogajanj. Kabel London-Pretorija je rezerviran samo za ta poročila, zanimivo pa je, da uradna „Times" še sedaj ne veruje, da bi Buri resno mislili na mir, in pravi, da si hočejo s pogajanji le dobiti potrebnega časa. — „Daily Expres8« javlja, da se po gajanja povoljno vrše in niso zadela doBedaj ob noben odpor. Bure hvali list kot zelo konoiliantne. Konec bo ugoden. Najvažnejo ulogo igra uatavno vprašanje. Iz Amsterdama javljajo, da so Bedaj tudi v ondotnih burskih krogih prepričani, da se kmalu sklene mir, in računajo na odločnoat kralja Edvarda. Vojno aodišče v GraHVeinetu je po poročilu Reuterjevega urada priredilo koncem znane obravnave Kruitzingerju veliko o v a c i j o. Vai sodniki in tudi državni pravdnik ao mu aegli v roko in mu čeBtitali k oproščenju. Iz brzojavk. Kralj Franc Aaiški umrl. Mi nulo noč je umrl v prognanstvu v Epinayu živeči, 1. 1822 rojeni španski kralj Franc Ferdinand Asiški, ki je bil poročen s kraljico Izabelo II. ter jej po padcu 1. 1868 sledil v prognanstvo, a se pozneje ločil od nje. Bil je telesno Blaboten in duševno brezpomemben. — Slovaške Brednje šole na Ogrskem. Slovaški poslanec Ruzniak je v včerajšnji seji ogrske zbornice zahteval ustanovitev srednjih šol za Slovake. Minister Vlassics mu je izjavil, da ta zahteva ni izvedljiva, ker se na takih srednjih šolah goji vedno izdajski duh ! — Razža lje u j a veličanstva oproščen. Avstrijska vlada je zahtevala od Nemčije, naj toži radi razžaljenja cesarja Frano Jožtla založnika Wiemanna, ki je izdal brošuro z naslovom: Cesar Franc Jožef in jezuitje. V Elberfeldu je bil včeraj Wiemann oproščen, češ da je žalil Bamo jezuite. Kaj, ko bi so pri nas kaj takega zgodilo ? — Ital. rezervniki gredo na dopust. Vojaški naredbeni list objavlja odredbo vojnega ministra, s katero se z 21. aprilom odpušča na dopust en letnik pod orožje pozvanih rezervnikov. — Predsednik Loubet odpotuje v Rusijo 21. maja in ostane tam tri dni gost oarja Nikolaja. — Črnogorci se pripravljajo na prihodnje dogodke. Včeraj se je pod knezovim predsedstvom vršil vojni svet, pri katerem je bil razgovor o »organizaciji srbske armade«. — Sestanek srbskih in bolgarskih novinarjev in književnikov bi se moral vršiti koncem tekočega meseca v Belemgradu, a se je sedaj preložil. — Boj pri volitvah. Iz Madrida poročajo, da so se pri obč. volitvah v (juratu pri Valenciji stepli liberalci in republikanci. Štiri liberalci so ubiti, esem republikancev je ranjenih. Dvestoletnica uršnlinskega samostana t Ljubljani. (Koaec.) II. Šola. Kako zelo so slovele uršulinke kot dobre učiteljice in vzgojiteljice, je razvidno že iz tega, da je cesarica Marija E 1 e -o n o r a , soproga Ferdinanda III., sama hotela imeti zaslugo, izročiti žensko mladino mesta Dunaja njim v vzgojo. Izprosila si je hčere sv. Angele iz Liitticha in njen sin, cesar Leopold I., je poslal redovnicam s potnim listom 200 zlatov za pot. Na dvoru cesarice Marije Eieonore je bivala v mladosti tudi M. Margarita Eleonora, prva prednica ljubljanskega uršulinskega samostana, ki je vstopila v uršulinski red na Dunaju; odtod je prišla v goriški samostan, ki jo je poslal v Ljubljano, ustanovit tukajšnji samostan. Dne 16 septembra 1702 je dovolil cesar Leopold I. uršulinkam otvoriti v Ljubljani šolo. Naslednjega leta, 2. julija, so pričele uršulinke poučevati v notranji in kmalu nato v vnanji šoli. Notranja šola je združena s penzijonatom, vnanjo pa obiskujejo le deklice, ki ne stanujejo v samostanu. Število gojenk in učenk se je hitro množilo. Smelo bi se pač reči tudi o ljubljanskem samostanu kar pravi kronika praškega uršulinskega samostana: Vsaki dan je prinesel novih gojenk, ki so bile iz prvih družin domače dežele. Uršulinke so vedno slovele kot dobre učiteljice in vzgojiteljice in te slave niso nikdar izgubile. Umestno je pač vprašanje, kako dosegajo tako lepe vspehe pri vzgoji mladine. Gotovo k temu bistveno pripomore vzgoja po pravih pedagogičnih načelih; uršulinke izobražujejo um, pa tudi blažijo srce njih penzijonati gojenkam kolikor najbolj mogoče nadomeščajo domačo družinsko vzgojo; učenke se čutijo pri redovnicah, kakor bi bile doma pri stariših. Prvi vzrok dobrega vspeha uršulinskih šol pa more umeti le oni, kdor pozna redovno življenje. V prvem poglavju njih konstitucij se uršulinkam naroča, pouk ženske mladine smatrati kot prvo poglavitno opravilo in skrbeti, da vsa druga opravila v samostanu pospešujejo pouk in vzgojo. Kdor je v duhovnem redu, mora hrepeneti po popolnosti. Uršulinke morajo to storiti (II. p0gl. konet.), da bodo napolnjene z darovi, ki prihajajo od Očeta luči (Jak. 1 17), vedno bolj popolnoma kazale podobo božjega bistva v svojem živ-benju (ii. Kor 3, 18) in tako razsvetljene od Boga z blagoslovom in uspehom delovale za svoj poklic. — Vse duševne zaklade, kar Bi jih pridobi »redovnica«, rabi »učiteljica«. Najvišji ideali jej povzdigujejo duha, ogrevajo srce in utrjujejo voljo. Vse vplive vna-njega sveta, ki bi jo mogli motiti v izpolnjevanju dolžnosti, prepreči klavzura; življenje polno zatajevanja uči uršulinke same nase pozabiti in živeti le svojim učenkam. Uršulinke pa so vedno napredovale tudi v metodi pouka. Cesarica Marija T e r e z i j a je I. 1778 poslala v Ljubljano gospodičino pl. Kohlioffel, da je seznanila uršulinke s tedanjimi metodičnimi pridobitvami. Redovnice so potem napravile izpit sposobnosti v navzočnosti grofa Janeza N. Edling, poročevalca za šolske zadeve, ki je bil z ispehi popolnoma zadovoljen. Pozneje sta kateheta in šolska voditelja Janez D e b e v e c (1806-1817), bivši učitelj slovenščine v semenišču in pisatelj slovenskih šolskih knjig, in znani strokovnjak v šolskih zadevah Janez N. Š 1 a k a r (1817-1823, potem spiritual do 1. 1839/ vspešno delovala za razvoj uršulinskih šol. Ko je stopil v veljavnost novi državni šolski zakon, so naredile uršulinke potrebne preizkušnje usposob-ljenosti najprej za 1 j u d s k e in pozneje za meščanske šole. Sedaj je devet učiteljic usposobljenih za meščanske šole in sicer štiri iz I., tri iz II. in dve iz III. skupine. Vseh učnih moči v uršulinskem aamo-ttanu je 37, ki oskrbujejo otroški vrtec, dve ljudski šoli, dve meščanski šoli in učiteljišče. Za razvoj šol sta si pridobili velikih zaslug prednica č. M. Antonija Murgel (1880—1895) in sedanja prednica č. M. Terezija Heidrich. Blizu 170 let je bila uršulinska šola edina dekliška šola v Ljubljani. V zadnjih desetletjih osemnajstega stoletja je imela že do 300 učenk, v francoskih vojskah se je to število zmanjšalo za polovico, pozneie se je zopet dvignilo, tako da je bilo 1. 1820 v vnanji šoli 332, v notranji pa 29 učenk, 1. 1850 jih je bilo v vnanji šoli 638, v notranji pa 72, 1. 1870 v vnanji 976, v notranji 172. Od tedaj se je otvorilo v Ljubljani več javnih in zasebnih dekliških šol, a število učenk uršulinskih šol je ostalo še vedno ogromno. Lani je obiskovalo vnanjo ljudsko in meščansko šolo 635 notranjo hudsko in meščansko šolo pa 325 učenk. Ce prištejemo k tem še gojenke učiteljišča in učenke nadaljevalnega tečaja, ki se vadijo v ročnih delih, risanju itd., vidimo, da še vedno nad tisoč ukaželjnih deklic išče izobrazbe pri u r š u -1 i n k a h. Pač moramo hvaležni biti Bjgu, da toliko slovenske mladine vzgajajo preizkušene uršulinke v Ljubljani, katerim je sam presvetli cesar izrekel svoje priznanje 1. 1883 z besedami: »Veseli me, da je mladina v tako dobrih rokah.« III. Mnogovrstna korist samostana. Dobra vzgoja ženske mladine je gotovo največji dobiček, ki ga je naklonil pl. Schellenburg s svojo ustanovitvijo ljubljanskemu mestu. Toda jako nepopolna bi bila slika delovanja ljubljanskih uršulink, ko bi ne omenjali vsaj še nekaterih drugih zaslug. Ne mislimo razpravljati, koliko je koristila molitev, koliko lepi vzvišeni vzgledi bogoljubnih redovnic ne samo njih učenkam in gojenkam, ampak vsemu ljubljanskemu mestu, bamostan je bil vse čase posvečen prostor, kjer se je dajala Bogu čast in slava tudi v zadostilo za druge, ^e prva samostanska prednica je umrla v sluhu svetosti. (Izv. muz. društva 1. 1901, str. 159.) Nikakor ne smemo pozabiti, „ da so bili uršulinski samostani v Ljubljani, Šfcofji Loki, Gorici in Celovcu po zatrtju samostanov dominikank in klarisinj do najnovejših časov skoraj edini na Slovenskem, kjer so našle zavetje deviške duše, ki jih je klical Bog. a sedaj živečimi uršuiinkami je bilo v samostan sprejetih 278 redovnic. V čast božjo ee goji v samostanu in cerkvi že dve stoletji prelepo petje, oziroma godba. V prvih časih se je morala vsaka uršulinka seznaniti vsaj z enim godalom. Vsak večji praznik so poveličevale božjo službo pavke, trombe in druga godala. Kako spretne so bile uršulinke v godbi, kaže že to, da so jih tudi ljubljanski pravniki prosili, da bi pri praznovanju njih zavetnika bv. Ivona oskrbovale gedbo. In kdor dandanes sliši sedanji pevski zbor pri uršulin-kah, mora pripoznati, da ni lepšega cerkvenega petja nikjer na Slovenskem. Koliko v resnici umetniškega užitka so imeli udeleženci občnih zborov Cecilijanskega društva in duhovniki-čaativci sv. Rešnjega Telesa pri petju v uršulinski cerkvi! Kako mogočno ee glasi petje raz uriulinskega kora pri novih mašab, -kako prijazno poveličuje maj-niško alavnost, kako vzbuja k pobožnosti pri VBaki božji službi 1 V čast božjo izvršujejo uršulinke z veliko umetnostjo lepo mašno obleko. Druga prednica M. R o z a 1 i j a grofica Lantbieri je z največjim veseljem sama izdelovala mašno opravo. 8ploh bo bile že prve redovnice dobro izurjene v ročnih delih, zlasti v umetnem ve zanju. Cesarica Elizabeta, vdova Karola VI., jim je leta 1741 poslala fino ročno delo, da so je izgotovile za poznejšo eesarico Marijo Terezijo. Delo se je uršulin-kam posrečilo v polno zadovoljstvo cesarice Elizabete. Odkar bratovščine sv. Rešnjega Telesa ekrbe za opravo ubožnih cerkva l)ubljanske škofije, ki ima svoj sedež v uršulinski cerkvi, delujejo redovnice prav vspešno, da se opravlja božja služba v naših cerkvah v li-turgično pravilnih, lepih in tudi umetno izdelanih mašnib oblekah. Konečno omenjamo le še mimogrede del krščanskega usmiljenja, po katerih se je samostan vedno odlikoval. Do 30 dijakov dobiva tu vsako leto brano, nešteti podpore potrebni reveži se oglašajo na samostanski »porti«, in marsikatera revna družina v Ljubljani hvaležno imenuje uršulinke kot svoje dobrotnice. Ce se ozremo na vso to mnogovrstno korist samostana, če pomislimo, koliko bi «talo Ljubljano še ena ali dve novi dekliški šoli, ko bi samoBtanskih ne bilo, če se ozremo na veliko množino vrlih gospodinj po vsem Slovenskem, ki so bile vzgojene pri uršulinkah, moramo pač reči: Naj bi kranjska dežela, zlasti pa še Ljubljana, nikdar ne pozabila, koliko hvaležnost je dolžna uršulinskemu samostanu! Božji blagoslov pa naj spremlja delovanje redovnic, da bodo njih vspehi še vedno večji in popolnejši! Dnevne novice. V Ljubljani, 18. aprila. Jubilej uriulinskega samostana v Ljubljani. Pred ponosno uršulinsko cerkvijo v Ljubljani je bila včeraj zvečer zbrana velika množica ljudstva ter gledala razsvetljavo nad cerkvenimi vrati. Daleč po trgu «e je svetil križ električnih lučij in veliki letnic!, sestavljeni tudi iz elektriških lučij ,1702—1902". Raz cerkve in samostana plapolajo papeževe, cesarske zastave, b katerimi se družijo slovenske trobojnice, — V uršulinski cerkvi se je danes zjutraj pričela slovesna tridnevnica. Cerkev je v ta namen ukusno in bogato ozaljšana. Prvi govor je imel preč. g. kanonik dr. A. K a r 1 i n. Potem, ko je v izbranih besedah označil pomen dvestoletnice, je predočii lepo sliko veselih, pa tudi žalostnih dogodkov ljubljanskega samostana, kateremu se je v malem pač tako zgodilo, kot bv. katoliški cerkvi sploh. Mi slavimo jubileje posameznih oseb, zaslužnih za človeštvo, a večja slava gre redovnicam, ki so tako vrlo vzgojile Ljubljani in okolici že osem rodov. Svečanosti, ki veljajo posameznim osebam, vedno kali misel, bo li slavljenec pač dolgo mogel še koristiti s svojim delovanjem, jubilej, ki ga obhajajo uršulinke, pa preveja veselo, sladko upanje in želje ter prošnje Ljubljančanov : Bog čuvaj, Bog ohrani še stoletja in stoletja samostan, da čim dalje tem lepše izpolnjuje svojo vzvišeno nalogo! Kdo bo metropolit v Gorici »In formacija« trdi, da bo nadškofom v Gorici imenovan msgr. Jordan. Koliko je resnice na tem, ne vemo. Iz celovške škofije. Prestavljeni so: Č. g. Jožef K u k a č k a , kaplan v Črni, za provizorja v Koprivno; g. provizor Romed P i 11 e r 1 e iz Svinca v Zweikirchen; gosp. provizor Oton P u c h t a iz KraBnice v Selče; g. P. S o r g e r , provizor v Starem Dvoru, za kaplana v Glodnico. — Župnijo Krasnico bode oskrboval g. Fr. K i n d 1 m a n , župnik v Ltdingu. — Razpisani sta župniji: Loling do dn<§ 15. maja, in Milštat do dne 22 maja. — Duhovsko posvečevanje bo de letos dnd 16., 18. in 20. julija. - Duhovne vaje za duhovnike bodo letos od dnč 1. do 15. sept. v Marijanišču. Osebne vesti. V Ljubljano sta došla včeraj baron Ferd. De Fin, deželni kom-tur nemškega viteškega reda, in rumunski konzul v Trstu D e Dem etri o in so nastanila »pri Maliču«. Društvo »Pripravniški dom« ne bo zborovalo v nedeljo 20. aprila, kakor je bilo napovedano, ker je več članov zadr žanih po jubilejnih slovesnostih č. uršulin-skega samostana in ljudske kuhinje, marveč v četrtek, 2 4. aprila ob pol 1 2. u r i v konferenčni sobi tukajšnjega o. kr. učiteljišča. Kje grof Clary ne posreduje? V delegacijo so izvolili izmed štajerskih drž. poslancev same Nemce: Alojzij Poteh, grof Stiirgkh in Fr. Hanisch kot namestnik. Tu-kaj bi bilo na mestu, da bi posredoval g. namestnik grof Clary! Vspored 251etniol ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje dne 20. aprila 1902 v gorenjih prostorih Btarega strelišča. Iz prijaz losti sodeluje slavna godba pešpolka štev. 27 kralj belgijski. 1. Godbena točka. Wagner: »Cesarja Franc Jožefa« koračnica. 2. Slavnostni prolog Natalije pl. Eschstruth (sestavila in poklonila društvu ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje), predava gospica Pavla pl. RadicB. 3 Slavnostni govor gosp. društvenega načelnika Avg. Drelseta. 4. Zahvala dijaka VIII. gimnazijskega razreda g. Rudolfa Esta. 5. Pevska točka: Čast Bogu L. van Beethovena, proizvajajo dijaki. Slavnostno pogoščenje vsakdanjih gostov. Koncert slavne vojaške godbe. Začetek slavnosti ob 11. uri dopoldne. Vstop proBt. Odlikovanje. Včeraj opoldne se je podala deputacija ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje, obstoječa iz načelnika gosp. D r e 1 s e , načelnice gospe K o s o v e , namestnice gospe Fleischmannove, od-bornic gospe Tavčarjeve in gdč. R o -n e r ter sodelujočih dam gospe M o o s o v e in gdč. Kersnikove, v stanovanje od-bornice gospe pl. R a d i c s ter jej poklonila častno darilo, obstoječe iz ukuBno narejenega cvetličnega jerbaščka, v katerem jo bil lep tintnik s pozlačenim peresnikom, ter zahvalno adreso, podpisano od celega odbora, katero je prebrala gdč. Roner. Državna podpora. Vsled zadnje velike uime dne 16. in 17. prosinca na Koroškem je po uradnih poizvedbah posebno trpelo v celovškem okraju 7, v št.-vidskem 11, v volšberskem 114, v v e 1 i -k o v š k e m 32 posestnikov. Med poškodovance se je razdelilo 12.000 kron, in sicer se je določilo za okraj Celovec 1100, St. Vid 1500, Velikovec 400 0, Volšberg 5400 kron. Poljudno znanstveno predavanje. V nedeljo, dne 20 t. m. ob '/,11, uri dopoludne bodo v veliki dvorani »Mostnega doma« g. dež. inženir I. Sbrizaj nadaljeval in končal svoje predavanje o osušenju ljubljanskega barja, s tem bode v tekoči sezoni sklenjena vrsta predavanj, ka tera so z zelo povoljnim uspehom prirejala društva »slov. Matica«, »Zdravniško društvo« in društvo »Pravnik«. Naval - Pogačnik je angaževan na veliki operi v Parizu in dobi ondi letne plače^90 000 frankov. Češki filharmonični orkester, ki je nedavno gostoval v Ljubljani, izgubi svojega dirigenta Celanskega, ki je odložil svojo službo. Umrl je v nedeljo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah pri svojih stariših Lovro Fekonja, bivši gimnazijec in semeniščan v 28 letu. Huda bolezen na očeh ga je prisilila zapustiti šole. Zadnji čas pa je vstopil kot davčni praktikant v službo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — V Hardecku pri Ormožu je umrla gospa Ivana F r a n o k i v 70 letu svoje dobe. — V Gorici sta umrla gdč. Marija Hrastova iz Livka in polkovnik v pok. g. Gustav P i n e 11 i. — V Rojanu je umrl g. Ivan Kramar, trgovec. — Na Dolenjskem je umrl upokojeni oskrbnik rudokopa v Ljubnem g. Jožef R a c h o y. Častni člani. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu je imenovalo svojimi častnimi člani veleugledne gg. Jožefa Š u-m a n a, Ivana Jurkoviča, Ivana K u-k o v c a, gospo Mat K u r n i k, omoženo Ferk. Dovoljena rudosledba. C. kr. okrožni rudarski urad v Celju je premilostljivemu knezu in škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču po gozdarju Francu di Centa dovolil, da sme v političnem okraju celjskem, kro-novine Štajerske v smislu določb splošn^a rudarskega zakona z dne 25. maja 1854 za dobo enega leta, t. j. do vštetega 27. marca 190-3 rudo slediti. Realka ▼ Idriji. Z gradnjo poslopja za idrijsko realko se prične še letos. Načrte ie izdelal arhitekt Kolinsky, gradnjo je prevzela tvrdka Tttnnies, stroški so pa prora-čunjeni na 180.000 K. Politična zborovanja. »Slov. gospodarsko politično društvo »Straža« v Zrečah« bo imelo svoj občni zbor dne 20. t m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Mat. Vidmar. — Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima v nedeljo 27. t m. ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Josipa Šusteršiča svoj redni občni zbor. Dvoboj- Iz Celovca, dne 17. apr. »Mir«-u se poroča iz Svetnevasi v rožni dolini: Na belo nedeljo okoli devete ure zjutraj se je pripeljalo k p. d. K o š i č u več kočij mladih gospodov, ki bo se, kakor so baje orožniki že dognali, v tamošnji plesalni dvorani dvobojevali s sabljami. Trije od njih so bili ranjeni. Ta novica je zelo razburila občinstvo. Radovedni smo, kaj bode ukrenilo v tej zadevi naše županstvo in pa slavna vlada Radovedni smo pa še posebno, če se bode za to stvar kaj zanimal naš gospod c. kr. okrajni glavar Mac Nevin, ki sicer pri Slovencih le prerad vsako dlako cepi. — O tej Btvari zvemo nadalje: Bila Bta tisti dan v gostilni Jos. Kassniga p. d. Košiča v Svetnivasi dva dvoboja, in sicer bo se dvobojevali vseučiliščniki, ki bo se tja pripeljali predpoludnem iz Celovca. Kot pomočniki bo bili navzoči baje zdravniki iz celovške bolnišnice. V obeh slučajih sta, kakor se poroča, sinova lutrovskega pastorja S v a r c a iz Waier-a nad Trgom. Težko ranjen je sin nekega tukajšnega uradnika, slaboten mladenič, dočim je bil njegov nasprotnik pravi hrust. Dobil je težko rano črez levo oko, ki je po izjavi zdravnikovi izgubljeno. Kdo popiše žalost starišev, ko so jim pozno po neči privedli na dom Bina, poškodovanega na tako neodpusten način za vse življenje. Zahtevati se mora, da store oblasti zdaj svojo dolžnost ter vendar kaznujejo zločince! Ponesrečil se je 14. t. mes. šestletni Peter MeBec v Crngrobu, ko Bta se b starejšim bratom igrala z nabasano puško. Poslednjemu je puška padla na tla in je strel znatno ranil Petra v desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Nesreča vsled eksplozije. Pri predoru na Jesenicah se je znatno poškodoval delavec Josip Ko>tner iz Stare Loke pri Ko čevju. Pri vrtanju se mu je vnel smodnik, ki je vnel še poleg ležečo vrečo, napolnjeno b smodnikom. Notar dr. Ratej — blazen Zdrav niki so vnovič preiskali dr. Rateja v mariborskem preiskovalnem zaporu in so kon-statirali, da se mu je zmedla pamet. Goriško vinarsko društvo. Odbor, ki se je bil izvolil na shodu goriških vinogradnikov dne 27. febr., je že sestavil pravila za vinarsko društvo. V kratkem se skliče ustanovni shod. Ljubljanske novice. V železniških delavnicah državnih železnic, ako se res ustanove v Ljubljani, bode 300 do 400 delavcev. — Ljudski kon-c e r t bode vsako leto na praznik sv. Jožefa priredilo filharmonično društvo v zahvalo za velikanski dar 23.700 K kranjske hranilnice povodom 2001etnega jubileja. Nemci stopajo naprej. — Na Ilovici se ob cesti na stroške mestne občine nasade Badna drevesa. — V konkurz je prišel trgovec gospod Rudolf Petrič na Valvazor-jevem trgu. Izgubil je na poti mej Št. Vidom pri Zatičini in St. Jernejem posestnik Fr. Žitnik iz Marinčje vasi pri Krki 30 bankovcev po 20 kron. Najditelj dobi 20odstolno nagrado. Stavka v Trstu. Pri sv. Marku v neki delavnici »Stabilimento tecnico« je stopilo včeraj okolu 150 delavcev v stavko. Delavci zahtevajo 20odstotno povišanje plače, a ravnateljstvo hoče povišanje plače dovoliti samo enemu dolu sta.kujočih. Vojaški begunec. NadomeBtni rezervist Ferdinand MUlIer pri 26. domobranskem polku v Mariboru je dne 14 t. m. pobegnil. Doma jo v Lahoncih pri Ptuju. »Primas Srbije«, Uradni list »G'as Črnogorca« prinaša v latinskem izvirniku in v srbski prestavi dekret, b katerim sv. oče barskemu nadškofu potrjuje naslov »Primas Sarbiae«. — »Hrvataka* pravi, di je to kri- vično za Hrvate, in se mora zdaj zahtevati še — »hrvaški primas«. Napad na stražnika Aohatza v Gradou. Poročali smo, da so začetkom marca nemški burfli v Gradcu napadli po noči stražnika Aohatza in ga do krvi pretepli. Dijaki so se že v kavarni »Polarstern« dogovorili, da bodo stražnika pretepli. Včeraj se je v Gradcu pričela sodnijBka obravnava proti napadalcem. Obtoženi so nemški vseučiliščniki: Ludovik Burtscher, medic., Fr. Stingl, tehnik, Rudolf SehrSder, medic, in Alfred Pacher, medicineo. Tatovi odnesli pohištvo. Dobili so tatove, ki so dne 25. marca t 1. v Svičini vlomili v hišo gospe Terezije Maller ter odnesli pohištvo, iz kleti pa vino. Storilci so Franc Pečenik, Alojzija Pečenik, Kari Hašo-vec in Ana Haring. Iz blaznice uiel je v Feldhofu pri Gradcu 31 letni Andrej Madrič. Hrvaške novice. Na Reki bode La-zarusova tovarna pričela zopet z delom. — Trsatsko sušaški župnik je postal dr. Andrej Rački, profesor bogoslovja v Senju. — Dne 20. t. m. bode 30 let, odkar je umrl preporoditelj naroda hrvaškega Ljudovik Gaj. Hrvatski vseučiliščniki v Zagrebu pri-rede jutri in pojitrišnjem spominsko alavnost. — Koncem leta pojde v pokoj prof. na hrvaškem vseučilišču S m i č i k 1 a s. Namestu njega pride Mažaron Šišič * * * Najnovejše od raznih strani. K smrti obsojen. 25letni bivši železn. kurjač J. Wiboril, ki je 26. jan. t. 1. umoril na Dunaju starinarja Keaslerja, je bil včeraj pred dunajskimi porotniki obsojen k smrti navešalah. — Umoril prostitutko. V Hamburgu so aretirali 21letnega knjigovodja Kiokingerja iz Budimpešte, ki je umoril pro-Btitutko German, sumi se, da je Kickinger umoril še dve prostitutki. — Potopljena ladij a. Ladija cesarja Viljema, »Meteor« o kateri se je zadnji čas veliko pisalo, se je, kakor se iz New-Yorka poroča, pri svoji prvi vožnji potopila. — Stavka poljskih delavcev je v okraju Nemi na Laškem. Vojaštvo je prišlo na lice mesta. — Laški kralj ponesrečil. Laški kralj se je na lovu ponesrečil. Poškodba je lahka, vendar mora kralj ostati v postelji. — c. r i s p i j e v i papirji. Sedaj bo v tej zadevi govorile vse instance. Crispijeva hči mora te papirje izročiti senatorju Danaviju, ki jih bo pregledal in potem izročil vladi. — Na daljši dopust je šel poveljnik avstrijske mornarice baron Spaun. — Odvetništvo je popustil mladočeški drž. poslanec dr. S i 1 e n y. — Obolela je holandska kraljica. — Dijaško gibanje v Rusiji. Iz Rusije ee poroča, da je radi nemirov v zadnjih letih bilo relegiranih 2000 ruskih dijakov, okolu 800 dijakov so odvedli v ječe, 200 dijakov je na poti v Sibirijo. V ječe pošiljajo ljudje po pošti cvetice, jedila, prognancem v Sibirijo so trgovci podarili tople obleke. — Velika stavka delavcev v luki je v Kodanju. — Vajenec zločinec. Na Dunaju je ustrelil 191etni mizarski vajenec Ant. Siicz na deklo Sofijo Schissl, b katero se je pred-pustom seznanil. Krogla je odletela ob dekletovem modercu. Nato je vajenec ustrelil nase in se težko ranil. — Ogrski min. II o r a n s z k y je obolel na pljučnici. — Splošna stavka lekarniških farmacevtov se organizira v Avstriji. (Kranjska skupina prvega splošnega uradniškega društva inpatukajšnje hranilno in posojilno uradniško društvo) imata svoj letošnji redni občni zbor v soboto, dne 19. t. in. cb 7. uri zvečer v Ifaf.ierjevi pivarni na sv Petra cesti. Po zborovanju je zabavni večer, pri katerem sodeluje oddelek ljubljanske civilne godbe. (Leonovo slavnost) priredi v proslavo 251etnega jubileja sv. Očeta Leona XIII. katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki v nedeljo, 20. aprila 1902. v društveni dvorani. — Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti gospica Ivanka Javornik in tukajšnji cerkveni pevski zbor. — Začetek točno ob sedmi uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II vrste 60 v., stojišče 40 v. — Vspored: 1. Waldow Far kaš: Burska vojna koračnica, udarja tambu-raški zbor. 2. A. Forster: Himna v čast Lo-onu XIII, poje moški zbor s tenor solo. 3. A. pl. Farkaš: Iza valova, glasoviti tneksi-kanaki valček; udarja tamburaški zbor. 4. Slavnostni govor gosp. predsednika o Leonu XIII. 5. av. Elizabeta. Oratorij za mešan zbor, tro in solospeve s spremljevanjem harmonija; zložil II. F. Mtliler, op. 12. Med posameznimi šestimi deli oratorija bo pokaže šest živih slik: 1. Eliiabetina ljubezen do Boga. 2. Čudežno apremenenje jedil v cvetice. 3. Njena ljubezen do ubožcev. 4. Njeno alovo cd moža, ki gre na križarsko vojsko. 5. Njeno izgnanje iz gradu. 6. Elizabeta poveličana po smrti. Posamezne ži\e slike pojasni šest deklamacij, katere govori gospica Ivanka Javormkova. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Telefonska In brzojavna poročila. Korberjev opomin. Dunaj, 18. aprila. (0. B.) Zbornica je jela razpravljati o nujnem predlogu nemške ljudske stranke glede odškodovanja občin za dela v prenesenem delokrogu. Po utemeljitvi predloga po poslancu Hofmann-Wel-lenhofu, ki je podporo Pragi imenoval del odškodnine povodom zadnje češke obstrukcijske vojske, je povzel besedo ministerski predsednik Korber, ki je izjavil, da je vlada lojalno vsem strankam naznanila nameravano subvencijo mestu Pragi. Dolžnost vlade je toraj, da to točko zagovarja, tem bolj ker je v odseku obveljala. Govornik spominja na enake podpore drugim mestom in pravi, da je vlada poučena o velikih potrebah drugih občin in je voljna pomagati. Min. predsednik prizna potrebo rešitve resnih aktuelnih vprašanj, kako bi se razbremenile občine, ter se sklicuje na dotične izjave v bud-getnem odseku. Vlada se resno trudi, da s potrebno previdnostjo čimpreje dospe do tega cilja in more zbornici predložiti dotični načrt. Min. pred. Korber konstatira z zadoščenjem, da nemška ljudska stranka noče ovirati parlamentarnega dela, vkljub temu pa mora odkrito priznati, da se sedanji način pri budgetni razpravi ne sme udomačiti. S takim zapravljanjem časa se vladi, ki jo čaka ogromno delo, odvzame vsaka prilika, da bi mogla poskrbeti za važne zakonske predloge. Dosedanji vspehi ne morejo zadostiti niti najmanjši meri želja, ki jih goje volivci. Vlada, ki se od svojega nastopa sem ni nikdar podala na enostransko narodnostno pot in tudi v bodoče tega ne bo storila, preizkuša vse izražene želje na njih notranjo utemeljenost, tek stvarij pa sili ministerskega predsednika k prošnji, naj si zbornica vrne lastno svobodo, ki jej daje zmožnost, da more razviti vsestransko ustavno delavnost. Prebivalstvo jej bo zato gotovo izredno hvaležno. (Živahna pohvala.) Subvenoija Pragi. Dunaj, 18. aprila. Prvi naskok Nemcev proti nameravani subvenciji praškemu mestu je bil danes odbit. Vsenemški poslanec Malik je namreč stavil predlog, da se naj postavka „Praga" izloči izmed drugih ter o njej posebej glasuje. Glasovalo se je po imenih. Predlog je padel (179 glasov proti in le 83 za). Zanj so glasovali le Vsenemci, nemški naprednjaki in nemška ljudska stranka. Proti pa: Nemški konservativci, krščanski socialci in ustavoverni veleposestniki ter vse desniške stranke. Italijani in socijalni demokratje so zapustili zbornico. Dunaj, 18. aprila. Z ozirom na to, da je v ponedeljek odločilno glasovanje o subvenciji praškemu mestu, prosijo načelniki klubov, da vsi slovenski in hrvaški poslanci pridejo v ponedeljek polnoštevilno v zbornico, ker je njih častna dolžnost, da se s tem Oehom hvaležne izkažejo za Celje. Dunaj, 18. aprila. Danes opoldne je imel načelnik nemške ljudske stranke dr. Derschatta pogovor z dr. Korber-jem, v katerem sta se posvetovala o nemških zahtevah. »Deutsohe Trene". Dunaj, 18. aprila. Danes so se sešle priče Schalkove in Wolfove, da se pogovore o dvoboju med njima. Wolf je poslal nekega Nemca Stranskega. Schalkove priče so se izjavile, da s takim človekom, kakor je Stransky, se ne morejo pogovarjati, ker je falsifi- Lsc&jfttelj: nr. Eve«« Liapa. c i r a 1 neko brzojavko. Stransky je namreč v „Grazer Tagblatt" poslal brzojavko pod imenom „dr. Gerstner", v kateri je Wolfovo ravnanje proti gospej Seidlnovi izgovarjal. Pozneje se je dokazalo, da je Stransky falsificiral ime Gerstnerjevo. Nemiri v Belgiji. Bruselj, 18. aprila. Danes zvečer se bo glasovalo o zahtevi po premembi ustave. Sodi se, da bo proti njej petnajst glasov večine. Današnjega večera se zelo boji vse prebivalstvo, ker jo pričakovati velikih izgredov. Vojni minister je zatrdil vladi in poslancem, da je 6 >.000 vojakov pripravljenih, takoj pobiti revolucijo. Angleži in Buri sklepajo mir. London, 18. aprila. „Daily Mail" poroča iz Južne Afrike: Burski voditelji in angleški zastopniki so se zedinili glede mirovnih pogojev. Buri sprejemajo vse od angleške vlade jim stavljene mirovne pogoje. Zato dobe enega ali dva glasova v drž. svetu, kateri bo toliko časa stal na strani angleškemu guvernerju, dokler se ne uvede avtonomija. Dunaj, 18. aprila. Docent slovanskega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču, Slovenec dr. Matija Murko, je imenovan za rednega profesorja slovanske filologije na gra-škem vseučilišču namestu prof. dr. Kreka. Murko je rojen Š^ajerc. Zitne cene dne 17. aprila 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Plenica za pomlad......K 9-24 do 925 , n maj........9-04 „ 9 05 , „ jesen.......8.02 „ 8-04 Rž za pomlad.......„ 7-37 , 7 38 , „ maj...........7-24 „ 7-26 „ „ oktober ..................6 77 , 6*78 Koruza za maj-junij.....„ 6-ll , 5-12 „ „ oktober........625 „ 6-26 Oves za pomlad.........7-13 , 7-19 . , oktober.........7-16 „ 7;17 Na budimpeštanski borsi: Pienica za april.......K 8 94 do 8 96 » »maj.......» 892 , 8-93 , „ oktober........7^8 , 7 89 Rž za april..........7 24 „ 7 25 » „ maj ............— ,, — , „ oktober.........652 „ 6-52 Oves za april ;.........7 00 , 7 01 „ »maj..........— „ - „ „ oktober........580 „ 6-81 Koruza za maj........, 5 85 , 5 86 » julij........ — » — „ „ oktober......„ „ 5 01 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K 9-25 do 10 75 južne žel.......»9 35 » 10 75 Rž .........7-50 , 7-75 Ječmen „ „....... 720 „ 830 Razlika po kurzu dne 31. decembra 1901: a) pri upravnem imetju..... b) pri rezervi ......... Dunajska borza dn6 18. aprila. Skupni državni dolg v notah.....10176 Skupni državni dolg v srebru.....101-45 Avstrijska zlata renta 4*......120-35 Avstrijska kronska reutu 4%.....99b0 Ogerska zlata renta 4 %.......120-06 Ogerska kronska renta 4%......97*65 Avstro-ogerske banane delniee, 600 gld. . 1597-— Kreditne delnice, 160 gld..............675 — Loudon vista......................240 45 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-371/, 20 mark........................23 46 20 frankov (napoleondor)......19 08 Italijanski bankovci. . . •.....93 17', C. kr. cekini...........11-28 Meteorologidno porodilo. ifiSiG« r ud morjem 306 *tc. »»rinji mftni tlak 736-0m* i Cm vp»- l.Tbftlfc Bfcutj. bhro-» 'Umjie- r:ttcr«i M C.lilio j. p: 17 9 zve«. 734-5 12-9 brezvelr. oblač. 00 0 0' jJ 7 zjutr. |2 popol. S.-ftdnja vrtoi 735 5 1 12 2 736 0 | 17 2 ajfluju tpbu>ur« sl. jzab. sr. jvzh. turu 121 . oblač. del. jasno □ormal.: : Leštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikigi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanj* naroČila proti povzetju. 228 20 11—8 Vrestavraciji južnega kolodvora v Ljubljani se od danes naprej vsak dan toči Reininghausko bavarsko (monakovsko) pivo. Velespoštovanjem 482 3—1 Jakob Hafner, restavrater na juž. kolodvoru v Ljubljani. „Slava Bogu!" IX. zvezek. Cerl^uene pesmi. 23 Marijinih za meftan zbor, zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. II. natis 484 5--2 Cena partituri 2 K, vsak glas 30 h, za pošto 20 h vedi. Dobiva so pri vratarju frančiškanskega samostana lr. Petru Rešeta v Ljubljani. VABILO na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Metliki, rej. zadruge z neomejeno zavezo" ki bode v nedeljo dne 27. aprila 1903 ob '/»9- uri dopoldne v posojilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelnika in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje računa za 1. 1901. 3. Volitev načelstva in računskih pregledo-valcev. 4. Slučajnosti. 478 i-i Načelstvo. Ako bi bil ta občni zbor radi nezadostnega Števila zadružnikov nesklepčen, vrSt se pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim vsporedom, ki bod» sklepal brez ozira na Število navzočih zadružnikov. ••V .... •••• •......•;....................................o............................................•• C*Sii?!!!!!?!•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••!!ii!?t!!!*S* " ......................................... B .... :::: MM •••• :::: :::: :::: ji:: .... •s »•v Uljudno naznanjam, da sem prevzel in otvorim z dnem 20. t. m. na novo opravljeno gostilno „pri Ribču" Polenjska cesta hiš. štev. 4. Prijetni gostilniški prostori in krasen vrt so cenjenim gostom na razpolago, kakor tudi prostor za igro na krogle »Balin« Točil bodem le najboljša, garantirano pristna vinu in izborno pivo, ter skrbel za postrežbo ukusnih jedil, mrzlih kakor gorkih. Zagotavljajoč nizke cene in točno postrežbo vabim slavno občinstvo iz mesti in dežole k prav pogostnemu obisku ter beležim z odličnim spoštovanjem 483 3-2 JVIakso LiaVpenčie. nfS :::: :::: 3 i :::: i:: •••o Kil Aktiva mestne hranilnice v Novem mestu dne 31. decembra 1901. pasiva Račun hipotečnih posojil . . . hipotečnih obresti . . . menic....... meničnih obresti: Zaostale tekoči....... zalog....... efektov.....; . efektnih obresti .... zamudnih obresti: Zaostale inventarja...... zavarovalnin..... uradnih stroškov . . . občinskih posojil . . . obresti občinskih posojil . blagajne...... M n ti D It II It >' II 1» tt It tt K h K h 1,269 539 90 80 13.968 77 „ hipotečnih obresti: Predplačane .... 6.825 23 154.573 40 ,, meničnih obresti: Predplačane..... 2.249 14 24 48 „ založnih obresti: Predplačane..... 20 68 120.712 28 „ pro diversi........... 233 18 3.090 — „ davkov in pristojbin^........ 189 76 169.283 15 „ izgube in dobička: Cisti dobiček .... 1.3.146 70 2.763 27 930 26 666 26 26 26 70 95 101.000 — 200 — 73.605 51 1,910.554 | 49 l,yi0.554 49 Aktiva Bilanca rezervnega zaklada dne 31. decembra 1901. Pasiva K h K h 51.273 66 51.273 66 51.273 66 | 51.273 66 Aktiva Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dne 31. dec. 1901. pasiva 474 1—1 Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. Odgovorni vridmlc-. Iv?n Rakovao. Tisk .KatoliSk« Tiskarne T Ljubljani.