Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 20. maja 1957 Štev. 112. lete XI. fXV!!l.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. oredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. It. 11.409 JUTRA foeos L H. t. London je zadovoljen. Ta zadovoljnost se ne nanaša samo na sijajen potek kro-nanjskih slovesnosti, ampak se v še izdatnejši meri tiče uspešnih pogajanj, razgovorov in posvetovanj po slovesnostih, ki so postavile London skozi tedne v cen ter svetovne politične pozornosti. Bilanca teh razgovorov, ki so dejanski kronali kronanje samo, sta predvsem zmanjšanje napetosti napram Italiji ter zboljšanje odnošajev z Nemčijo. Londonska Politika pa je doživela tudi uspeh v Španiji in sicer z oblikovanjem nove usmerjene vlade v Valenciji, ki je po informacijah rezultanta timerienih levičar, struj. Nova valencijska vlada predstavlja Prie-jovo zmago nad Caballerom, saj uživa Prieto radi svojih nespornih vojaških in strategičnih odlik v vseh strujah španske Jiudske fronte velik ugled in saj je bil Prieto oni, ki je s pametno uporabo letalstva pri Guadalajari zlomil ofenzivo generala Franca na poslednjo dohodno 'Pot proti Madridu ter občutno okrenil Prestiž laške vojaške kvalificiranosti. Gotovo so zanimiva ozadja te preosnove valencijske vlade, ki ne morebiti Nepoznavalcu španskih razmer na prvi Pogled takoj jasna. Predvsem so v ozadju nasprotja v °kviru vlade same. Takšna nasprotja obsojajo povsod in takšnih nasprotij je bilo Precej tudi v valencijski vladi. Tako se cujejo proti dosedanjemu predsedniku ^argu Caballeru očitki, češ da so se pričakovanja, ki so se stavila v njegovo °$ebo, razblinila, ker ni izkazal dovolj j^ergije pri pobijanju vstaškega pokre-*a- Ta nasprotja so se zaostrila ob barcelonskih krvavih dogodkih, ki so sproti preosnovo vlade. Ko se jc namreč ‘z Pariza vrnil zunanji minister Del Va-J°. je v krogu svojih tovarišev zelo kri-*12iral zadržanje in ravnanje socialističnega notranjega minlstera Galarze, ki je očital, da ni dovolj energično po-topal. Opozarjal je na slab vtis, ki so *a napravili v inozemstvu barcelonski . °godki. Predstavniki komunistične struji v valencijski vladi so takoj izkoristili ^njunkturo in prešli v ofenzivo proti Jalarzi, nakar so stavili svoje mandate a razpolago. Par dni zatem je podal stavko ves kabinet. •o Pa so le zunanji obrisi valencijske adne preosnove. Ob globljem presoja-N situacije se izluščijo motivi večjega boCK p0Itlena- v Prvi vrsti sre za ‘‘»o med komunisti na eni strani ter anarhističnim vodstvom stoječe stro t!« 0 zveze c-N*T* (Conlederation Na-^e Trabajo) na drugi strani. O Lar-šm aba,,er» pravijo, da je Imel precej-ualS>patl|e za C- N- T., ki je bila so-mu Zena l>r* barcelonskem uporu. Ko-Pa so notranjepolitično ostro na-N. T. in so razen tega zelo lem; Caballeru, da je dovolil izhaja-(p °f*ana Strokovne zveze P. O. U. M. kj 0breros Unificados Marxistos), 'lojt uod vplivom španskih trookistov. nen u pa se še Pr'ključujc osebno Prev ^°l°Ženie ProzidentH Azana proti Lar Vidnetnu e,ŠČE. Četrtek, 20. maja ob 20. uri: »Školjka«. Red C. Petek 21. maja: Zaprto. Sobota, 22. maja ob 20. uri: »Bela bolezen«. Premiera. Nedelja, 23. maja ob 15. uri: »Kraljica ganster>v«. Nastop Oraiadlnskega gledališča iz Zagreba. Izven. lero povsem zadostiti svoji želji, da bi združil v svojih rokah Še večjo moč, kakor jo je imel doslej. Svoje mesto je moral prepustiti Ncgrinu. Težko je v sedanjem trenotku premotriti in preceniti pomen valencijske vladne preosnove. V »mogočem se zdi situacija paradoksna. Tako je na primer značilno, da je ubrala socialistična strokovna zveza U. G. T. (Union General Tra-baciadores) povsem drugačno politiko kakor pa socialistična stranka. Ni sečan-gažirala pri sestavi nove vlade, četudi je novi predsednik kakor je bil tudi prej- šnji — socialist. O Prietovi skupini se govori, da ima mnogo razumevanja za realna dejstva v politiki. Gotovo pa bi bilo zelo preuranjeno napačno, če bi kdo hotel iz tega rezultirati sodbo, da so z novo vlado narasle šance za sklenitev miru med Valencijo in Burgosoni. Tudi je gotovo, da bodo strokovne skupine slej ko prej podprle vlado. Vsekakor pa je značilna okolnost, da so v Londonh z razvojem valencijskih prilik ter razpletom krize povsem zadovoljni. London je nazadnje lahko zadovoljen, saj je znano, da stoji zmagovita skupina Negrin-Prleto pod britanskim vplivom, dočim je bila skupina Caballero-Del Va-yo pod vplivom Moskve. Negrin je zaupnik Prieta, ki je sedaj dejanski gospodar v Valenciji. Prieto je pripravljen v smislu informacij pogajati se za premirje z generalom Francom, vendar pa je vpra šanje časa. da dokaže, ali se bodo uresničili načrti onih angleških prijateljev Španske republike, ki nikakor ne želijo, da bi v Španiji zmagala katerakoli ekstre mistična stranka, ampak da bi tre bilo nobenih zmagovalcev in nobenih premagancev. Jl/iu*Oufa*n Mariborčan Mariborčanom Vsak dan imamo na ulicah priliko videti, da se tukajšnji Nemci demonstrativno oblačijo v svojo narodno nošo. Nikakor pa ni prav, da so začeli celo nekateri Slovenci to nemško nošo posnemati. Da bodo naši ljudje natančno poučeni o tem, kaj smatrajo Nemci za svoje, je nujno potrebno, da kakšna naša organizacija to stvar točno ugotovi in da potem rezultat na primeren način objavi v vseh slovenskih časnikih in revijah. Gre za to, da se bodo znali naši ljudje vestno varovati vsega, kar zbuja vtis nemške narodne noše. Vsak Slovenec in Slovenka, ki se v nemško nošo oblači, dela veliko škodo. Vedeti moramo namreč, da štejejo Nemci takega Slovenca kot dobrodošlega pomočnika za svojo propagando po načelu: Več ko je na slovenskem ozemlju takih noš, tem bolj učinkovita bo nemška propaganda. če smo si glede tega na jasnem, ne bomo Slovenci v tem pogledu grešili in ne bomo delali sebi, svojemu narodu in državi nepotrebne sramote in škode! — Opazovalec. Oeželan trka na vest Maribora Lotim se poglavja, o katerem bi se dalo pisati cele kolone, vendar bom zaokrožil čim krajše. Poznam v Mariboru ustanovo, ki ima včlanjene: 1. Po pretežni večini slabo gmotno podprte društvenike, da ne rečem — siromake. 2. Društvenike, ki so večinoma doma daleč proč od nas. Poznam to ustanovo, ki deluje iz samega nacionalnega idealizma. Poznam to ustanovo, ki pa najde: 1. v mestu mnogo hvalisanja v besedah in 2. bore malo pa priznanja z udeležbo na njenih prireditvah. Kljub: gmotnim neprilikam članstva pa kompaktno vztraja in vztrajno deluje! Kljub: daljnjemu domu pa se čuti pri nas iskreno domača, pa vsem naša ustanova! Kljub: danes redkemu nacionalnemu idealizmu v istem ne klone! Kljub: svojemu društvenemu sedežu v mestu hodi rada na deželo, kjer jo vse pozdravlja! Kljub: samemu le besednemu hvalisanju — ne prične z mrmrajočim zborom! Kljub: slabi udeležbi svojih prireditev odsotnim »odličnikom« ne odpoje »molov«! Mariborčani, Mariborčanke, zavidam Vas, da imate tako vsestransko dobro delujočo ustanovo. Zavidam Vas, da ste 8. maja zvečer imeli tako lepo priliko za udeležbo koncerta našega požrtvovalnega »Jadrana«. Zavidam Vas kot podeželan, da — z lepim številom častnih izjem — domov skozi stene Unionske dvorane slišite Jadranov koncert. Da bi bili tudi mi na deželi deležni teh problematičnih skozistenskih slušalk morda že obstoječe mariborske relejske postaje! Morda več drugič! V. Salcolslva Sokoli! SL ffj Vas vabi/ Y nedeljo 23. t. m. se vrši v Št. liju svečana otvoritev sokolskega letnega telovadišča. Kakor vedno doslej, tako bodo pohiteli tudi na ta dan mariborski Sokoli na našo severno meio. Št. Ilj, neporušljiva sokolska trdnjava, ki se je in se bo krepko upirala sovražnemu navalu, bo tudi tokrat pokazala sadove svojega telesnovzgojnega dela. Sokolski Št. ilj bo topot manifestantno izpričal svojo neomajno voljo do sokolskega dela. Sprejemal bo odposlanstva so kolskih organizacij, ki bodo prispela iz vsega našega obmejnega ozemlja. Obmejni Št. Ilj se pripravlja na ta slovesen sprejem. Tamkajšnji Sokol ponosno razprostira svoje peroti tik ob meji kot zvest čuvar naše skupne in velike jugosloven-ske domovine. Parola vsega obmejnega Sokolstva mora biti: V nedeljo vsi v Št. lij, da se tam poklonimo državni zastavi in da tam položimo ponovno prisego naše zvestobe sokolski ideji in našemu prvemu starosti, mlademu kralju Petru II. Naj ne bo med Mariborčani nobenega j Sokola in ne nacionalno usmerjenega Mariborčana, ki bi se ne odzval klicu so- j kolske obmejne organizacije, ki vrši zlasti v Št. liju važno in pomembno narod-nobrambno misijo. Mariborčani! Št. Ilj vas pričakuje! Prihitite ta dan na našo mejo *n manifestirajte z nami za vzvišeno sokolsko idejo. Zdravo! Tok pohorskih planincev se preusmerja proti zapadu Moderno. -Gusti, bodi pametno dekle in poslušaj me! Oženil se boni s ličerio bogatega lesotržca.« Za moj del. Toda. ali pa ima la ženska dovolj premoženja za — naiu oba?« Naše Pohorje postaja čez dalje bolj obljudeno, število naprav kakor tudi obiskovalcev se vedno množi. Zahajanje na hribe je postalo nekaterim že potreba, zato jih srečavamo stalno na Pohorju. Opazujemo pa nenavadni pojav. Pred leti sta bili med najbolj priljubljenimi izletnimi točkami Mariborska in Ruška koča. V zadnjem času pa opazujemo, da se tok turistov preusmerja proti’ zapadu, Treba je samo v nedeljo zjutraj izstopiti v Rušah in ugotovili boste, da krene vsakokrat vedno več turistov proti Lobnici na Smolnik in Klopni vrh, kakor proti Sv. Arehu. Zakaj? Vzhodno Pohorje je mnogo izgubilo, odkar je izpeljana udobna cesta. Ljudje, ki hodijo na Pohorje, saj večina je iz mesta, si želi oddiha in miru. Avtomobilskega ropota, nemškutarjenja je človek že v mestu sit in si ga ne želi še na hribih. Neprijetno se tudi počuti človek pri koči, kjer pride v navadni tu-ristovski opravi, ko vidi okoli sebe elegantno oblečene ljudi, ki si lahko privoščijo le iz objestnosti izprehodno vožnjo na Pohorje, samo toliko, da lahko rečejo, da so bili na Pohorju. — Planinec. je zelo lepo število. Ob petju nacionalni pesmi, ki jih je spremljala harmonika, se je podalo naše Sokolstvo k Sv. Duhu Stari gori, kjer je bilo zborno mesto tudi za četi Sv. Jurij in Sv. Duh, ki sta sc tuui odzvali v lepem številu. Po primernem nagovoru in narodnem kolu, so se četi vrnile v svoje kraje. Muške navite BSMBBHMnrani V soboto, dne 15. maja je umrl v «RU" šah soustanovitelj in častni čla:^ tuk. gasilskega društva tov. Herman Pokojni je bil iz stare ruške rodovin® Štancev. ki uživa radi poštenosti, odkritosti in kremenitega značaja med obet."’, splošem ugled in spoštovanje. Bil je eden prvih, ki so se leva 1890 odzvali vabilu ^ takratnega župana Kodriča, ko je ustanovil gasilno društvo. Ostal je zvest te) j organizaciji do svoje smrti, toro j celili 47 let. Življenjska pot mu ni bila baš najbolje postlana. Boriti se je imel z raznimi težkočami. vendar jc vztrajal. Pogreb je jasno dokazal priljubljenost po- , kojnikovo. Udeležilo se ga je na stotine domačinov in tujcev. 6 gasilskih čet. / ■korporativno Studenci z praporom. Pekre, Bistrica, Selnica, Smolnik, Maribor; pa po deputaciji. V imenu gasilcev se jc oosiovil od pokojnika tov. predsednik Tomislav Stani ter naglašal zasluge pokojnega, nakar je zaigrala četna godba »Zalostinko«, domači pevski zbor pa zapel večno lepo »Milado«. Pogrebno svečanost so zaključili gasilski prapori.;,| ki so se nagnili nad odprto gomilo, pokojnemu tovarišu v zadnji pozdrav. 0 Uh* in Radi tihotapstva tobaka obso|er*5 frančiškani Pred dubrovniškim upravnim sodiščem je bila te dni definitivno zaključena velika tihotapska afera, v katero so bili zapleteni tudi frančiškani iz Širokega Brijega. V samostanu so namreč organi finančnih kontrole zaplenili .300 kg. tihotapskega tobaka. Sprva jo prevzel vso odgovornost vodja samostanskega gospodarstva frančiškan Barbarič. V teku preiskave pa jo bila obtožba razširjena tudi proti gvardijauu Dragičeviču in še šestim drugim frančiškanskim bratom. Finančna dirckcija je obsodila patra Barbariča na pol milijona, ostale sokrivce pa na globo v višini tisoč do 37 tisoč Din. Proti tej razsodbi ,so se frančiškani pritožili na upravno sodišče, češ da so frančiškani dobili tobak od kmetov za biro. Sodišče tega izgovora ni priznalo in je sodbo finančne direkcije potrdilo. Le v enem primeru je bila prisojena kazen zni žana, en pater pa jc bil oproščen. H&vice iz liuJUHu&tske akcMtt Konjske dirke. V nedeljo, dne 23. maja ob 15. uri bodo na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke muropoljskih konj, ki so znani dirkači, poleg tega pa tudi sposobni, da opravljajo vse kmetske težke tovore. štorklje so nas obiskale. Veliko pozornost zbujata v Ljutomeru dve štorklji, ki si gradita svoje gnezdo sredi Ljutomera ob prometni banovinski cesti na hiši mestne občine, štorklje niso v naši okolici nikdar gnezdile, pač pa po Prekmurju. Stare ženice pa se hočejo tudi tokrat izkazati s svojim prerokovanjem, ki jih je pa toliko, da ob koncu ne bomo vedeli, kdo je imel prav. Dan sokolske pripravljenosti pri Mali Nedelji. Sokolska četa pri Mali Nedelji je izvedla z najlepšim uspehom dan pripravljenosti. Sokolskemu pozivu se jc odzvalo 28 članov, 14 članic in 10 naraščaja, kar l/asbdkma tjušezei* Vnierijan je hitel s forumi proti Vesti-nein svetišču. Bil je prvi. Kakor v tisti strašni noči, tako se je skril tudi sedaj Za velik kip. ki je stal v nekaki kapelici, vzidam v steno. Težko in mučno je bilo čakanje. Pomislil je stoinstokrat, kaj ii poreče, kako ji pade k nogam ... Bogovi bodite usmiljeni! Tako je vzdih uil park ra t, dasi ni verjel vanje. »Santo i;) naj še dosežem, potem naj umrem!« Ljudstvo je odšlo. Iz svojega skrivališča ;e videl Valerijam kako je izginila tud: ona skozi znana majhna vratca. Komaj se je vzdrževal, da ni planil za njo, jo vzel v naročje in bežal z njo. Čez par trenutkov so se vratca zopet udprla. Pojavila se je ona. Stopala je počasi in tiho proti svetiščnim vratom. Glasno in silno mu jo utripalo srce. Bil je kakpr v brezumju in sam ni vedel, kdaj je padel pred njene noge. Mirno so zrle vestalkino oči mladeniča. »Zahvaljujem se ti, o svečenica Veste! Vrnila si mi življenje, ki je tvoje sedaj. Ljubim tebe in hočem vedeti :n moram vedeti, ljubi li tudi tvoje srce mene! Reci, sicer umrem!« Objel je njeni nogi, glava mu je klonila k tlom. Vestina svečenica je stala kakor kip sredi svetišča. Njene oči so bile polne usmiljenja in ljubezni. »Povej, reci. preje ne vstanem, < je šepetal Valerijam »Zapri vrata, nihče naju tie vidi!« »Prosim te, reci samo, bodi usmiljena! Ali me ljubiš?« Povzdignil je mladenič k njej oči, iz katerih so tekle solze. »Pojdi,« je zašepetala in se dotaknila s prsti njegovih lic. »Reci, prosim!« Sklonil je zopet glavo k tlom. Zdelo se mu je, da čuti še vedno njeno roko in sliši presladki glas. Ko pa je hotel zreti v njene oči, ni bilo svečenice. Vstal je in hitel domov. Ni slišal bučanja in silnega hrupa, ki se je razlil iu naraščal z vsakim hipom po trgih in ulicah. Sam ni vedel, kako je n-išol domov. , Objel ga jw Dcristilov hlacv Vtonil se ie v misli. Na to si vendar ni upal misliti, da bi ušla z njim. Globoko in tajno je živela ta ideja v njegovi duši in pričakoval je, da je vse ostalo odvisno od tega, ali mu ona pripozna ljubezen ali ne. Sklenil je iti zopet v svetišče. Dolgo je čakal nanjo, a zaman. Bled ih utrujen «d nočnega bdenja, jc sedel ves dan v peristilu in nikjer ni mogel najti tolažbe. Zato je bil celo vesel, da je prišel dan vežbanja. Prcdno j; odšel v pretorijanski tabor, je vstopil v hišo sel in donesel vest, da se je bila na meji bitka v kateri so bile Maksencijeve čete poražene. Oče in oba brata sta zdrava. Tudi on Valerijan.naj vstopi v Konstantinovo vojsko, ki se počasi bliža Rimu in sc pripravlja, da ga vzame z naskokom. Valerijau je naročil slu, naj pove očetu, da je že prisegel zvestobo Maksenciju in kako je bil k temu prisiljen. Oče naj oprosti. Ko jc došel mladenič v pretorijanski tabor, je tam vse kazalo, da je že prišla vest o bitki in njenem nesrečnem izidu tudi tiakai. Maksenciia ni bilo. Vršile [tflKVnV'« SK Celje : SK železničar. V nedeljo, 23. t. m. bo SK železničar odigral svojo zadnjo tekmo v finalnem tekmovanju z* prvenstvo LNP, in sicer v Mariboru, in®^.‘ veger " MifivvviviH, Uti jv *... y$(|P rijanu denar, se je pojavil še tis« očetov sel v pretorijanskem tar° .gj izvedel naj bi obenem v Mak-s sili in ali namerava vojska osta i zid ju. Spomnite ** CMI» Kar lto|i je treba očistit! — Vim čisti vse: boljše in navadnejše! Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo in razkrajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred- /ffTJ: met poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi in zares vreden svoje cene. ZOBMI KAMEN- 5ARGOV TriiTiiMiiiBiiTTirninnntiT PROTI ZOBNEMU KAMNU Prvi je hotel v Španijo, drugi pa na „oddih“ v Dalmacijo . Kakor smo že včeraj poročali se je po-! ‘piji v razmeroma kratkem času posredi0* da je vlomno tatvino v »Trpinovem pMrju« ne samo razjasnila, ampak je Uc*i skoro ves ukradeni denar in zlatni-,llt) v skupni vrednosti 60.000 dinarjev ^Det izročila oškodovanemu g. F. Trpi-’a- 1'ekorn včerajšnjega popoldneva se je Jjdaljevalo zasliševanje aretiranega sto-21 letnega Igorja M., ki pa ni dijak .UKaišnje Trgovske akademije, kakor se jC glasilo včerajšnje poročilo. Tudi je po-cija ponovno zaslišala njegovega ponia-aca 21 letnega tkalskega praktikanta .'“Varda L. Pri zaslišanju je M. dejal, da sl v?Pniv’l ob priliki obiska pri Trpinovi vU/-kinji odtis ključev trgovino in hišnih Jab in sicer na milo ter da si je dal po-. Ul Pri nekem ključavničarju napraviti d Izrojene ključe, s pomočjo katerih sta e*n vlomila v stanovanje g. Trpina v ulici. Za vlom sta se že odlo-8 dnevi ter sta čakala samo na priliko, ki se jima je nudila za praznike, ko je g. Trpin s svo-obi^dbino odpotoval, služkinja pa na sk k neki svoji prijateljici. V stauova- udriK’ lrpina sta C)1)a aretlfana storilca pr , v nedeljo popoldne in sta najprej gov * vsc omare< nato Pa šla v tr-bia~ . ’ ^ier s,ta pograbila železno ročno sVoi i10- ki Jp nato °dnescl na van • m' ^rec^no pa s*a °dšla iz stano-sta )a’ sta se »pokrepčala« z likerjem, ki eei^a našla v kuhinji ter ga izpila pre-izvr?'i) količino. Na vprašanje, zakaj sta *ravai vlom’ )e dc^’ da se name* jo, j pr'bodnji mesec odpeljati v Špani-»ocjc]?lCUl1 bj L. potoval v Dalmacijo na nebi ' V bil namreč zaposlen v Mariborski tekstilni tvornici kot tkalski praktikant ter je imel mesečno plačo 1400 dinarjev. Oba M. in L. sta zatrjevala, da ni služkinja o vlomu absolutno ničesar vedela, marveč da sta samo njeno poznanstvo izkoristila. M. je tudi pri včerajšnjem zaslišanju dejal, da je hotel v torek zjutraj železno blagajno nesti nazaj g. Trpinu, toda bilo je že prepozno, ker so ga medtem že aretirali. M. in L. sta bila danes dopoldne izročena v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, dočim so aretirano služkinjo pustili na svobodo. SO let za olepšavo mesta Te dni je Magdalensko olepševalno društvo imelo svoj trideseti občni zbor. Lep jubilej, pa tudi lepi uspehi, ki jih je društvo doseglo v korist in olepšavo magdalenskega predmestja in mesta Maribora. V teku dolge dobe je društvo ob sodelovanju bratskega mestnega Olepševalnega društva in ob podpori mestne občine izvedlo že marsikatero koristno in velikopotezno akcijo, zlasti še v dobi zadnjih deset let, ko je ta del mesta dobil skoroda povsem novo lice. Ob novo zgrajenih ulicah, cestah in trgih so zrastli novi drevoredi, nameščeni z udobnimi klopmi, in razne druge naprave. Velika pridobitev za magdalenski okraj je tudi novi Magdalenski park, katerega se prebivalstvo radi udobnosti, lepega položaja in svežega pohorskega zraka kaj rado poslužuje. Zato je tudi prav, da se že sedaj misli na razširjenje tega parka, kar pa bo aktualno šele tedaj, ko bo zgrajena nova glavna cesta ob vzhodni strani parka s projektiranim železniškim pod vozom. Enako velika pridobitev za Ma- ob 10. Zbirališče na kolodvoru Vi ure pred odhodom vlaka. Ostalo članstvo z vlakom ob 13.05. — Povratek iz Št. lija za deco, z vlakom ob 17.21, ostali ob 21.06. — V soboto je pregled vaj na letnem telovadišču ob 17. za deco, ob 18. za naraščaj, ob 19. za članstvo. Iz učiteljske službe. Napredovali so v 5. položajno skupino: Silva Bobič v Mariboru, Josip Gosak na Teharju pri Celju in Marija Ježovnik na Pobrežju pri Mariboru. Vračajo se ... V Maribor je prispel danes dopoldne preko Poljske in Avstrije 48-letni Jakob Noel z ženo in petimi otroci. Noel, ki je doma iz okolice Velike Kikin-de, je bil meseca oktobra leta 1914. ujet na ruski fronti in so ga Rusi internirali v Sibiriji. Zadnja leta je bil Noel v Omsku, kjer se je poročil. V Maribor je prišel brez vsakih sredstev in ga bodo danes odpre-mili v njegovo domovinsko občino. Iz zdravstvene službe. Za zdravstvenega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Celju je imenovan dr. Franc Srez nik, doslej v Gornji Radgoni. Na deželi gori! V Radušah je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Martina Popiča, ki trpi radi požara okoli 52.000 dinarjev škode. Gospodarsko poslopje je z gospodarskimi stroji vred zgorelo do tal. V Heleni vasi pri Poljčanah je zgorelo posestniku Josipu Žnidarju leseno gospodarsko poslopje in znaša škoda okoli 5000 dinarjev. Posestniku Antonu Lamprehtu v Stopnem pa so ognjeni zublji uničili vso domačijo, in je Lampreht ostal brez strehe in živeža, škodo, ki jo trpi radi požara, cenijo na okoli 25.000 dinarjev. Tudi vlom v Sokličevo delavnico pojasnjen? Kakor smo že poročali, je bil pretekli teden izvršen vlom v Sokličevo delavnico na Aleksandrovi cesti, ob kateri ja je šla v razburjenosti v kuhinjo, in ker je ni bilo dolgo nazaj, je šla mati v kuhinjo pogledat in je vsa prestrašena našla svojo 441etno hčerko za vrati obešeno. Z nožem je takoj prerezala vrv in jo spravila v postelj, kjer pa je Antonija kmalu prišla k zavesti. Medtem so prišli obveščeni reševalci in je zdravnik dr. Bcdjanič dejal, da prevoz v bolnišnico ni potreben, nakar so jo pustili v domači oskrbi. Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova in Remsova lekarna. Kletni dihurji v VVildenreinerjevi ulici. V kletne prostore železničarja Franca Bajta, stanujočega v \Vildenreinerjevi ulici 17, so vdrli doslej še neznani in neizsledeni rokomavhi, ki so ukradli razne jestvine in druge predmete v skupni vrednosti okoli 300 dinarjev. Za storilci poizvedujejo. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes, bo po večini jasno in toplo, ponekod morda nevihte. Nagrobne hijene so se zopet pojavile na* pobrežkih pokopališčih. Kradejo cvetje in ga menda tudi prodajajo. Ljudje naj bi pa zili na sumljivo ceno in sumljiveže ovadili oblastvom. Boj skrunilcem grobov! Davčna uprava razglaša: V smislu čl. 148. zak. o neposr. davkih je potekel dne 15. maja 1937 skrajni rok za plačilo 11. četrtletnega obroka zgradarine, pri-dobnine, davka na posl. promet in luksuz (pavšaliran) rentnine, davka na ne-oženjene osebe, družabnega davka, voj-nice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. 12. 1928, št. 146.000 se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bode uvedla pri- Stoanvl K*no Union. Najboljši popularni film »Romeo in Julija«. Norma Shearer, John &arrymore. Občni zbor Pedagoške centrale z običajnim dnevnim redom se vrši v nedeljo 23. maja ob 10. uri v slavnostni dvorani ^ž. učiteljske šole v Mariboru, člani naj se ga udeleže po možnosti v čim večjem številu, vabljeni pa so tudi vsi Prijatelji. Odbor. Hotel „0rel“ MevaČftl piVO Tekmovanje za klubsko prvenstvo v tenisu se bo nadaljevalo v petek in soboto zvečer. Na igriščih SSK Maribora, i opat nastopijo dame SSK Maribora 'n SK Rapida. fHmtotske m Akoiiske Jtavite Htmšct (koškim študentom Včeraj so se pripeljali v Maribor brucki dijaki, ki potujejo na naš Jadran. Prisrčno, bratsko in svečano je bilo včerajšnje svidenje obmejnega Maribora z dijaki bratske češkoslovaške republike. Maribor je kakor vedno izpričal svojo bratsko Ijubav do češkoslovaške mladine, ki je namenjena na Šušak, odkoder bo prirejala razne izlete v vse smeri našega Jadrana. Skupina 40 gojencev brnsko trgovske akademije je sijoči prenočila v Mariboru. Mariborska dugoslov. češkoslovaška liga jim je pri-redila prisrčen in svečan sprejem v Unionu. Prijateljskega večera so se udeležili poleg članov Jč Lige in Češkega kluba tudi gojenci tukajšnj eTrgovskc akademije s svojini ravnateljem in profesorji. Na tem lepem pozdravnem večeru, ki je potekel v najlepšetn razpoloženju So se izmenjale tople pozdravne besede. J ČL je naslovil na brnsko mladino Vnosno tople besede s. o .s. dr. Senior medtem ko je v imenu tuk. Češkega kluba spregovoril g. svetnik Knop. Sledila sta z ljubeznijo do mladine prepojena govora g. direktorja Modica za Trgovsko akademijo in g. D r 1 y j a za tukajšnjo češko šolo. V vznešenih besedah gojenca brnske in gojenca mariborske Trgovske akademije se je odražala brat ska prisrčnost večera, ki so ga povzdig uile lepe narodne pesmi, katere je odpel pevski zbor dijakov Trgovske akademije pod spretnim vodstvom svojega zborovodje prof. Mirka. Brnskim dijakom, ki so danes nadaljevali svojo pot na naš Jadran želimo, da bi se ob našem sinjem morju navžili vseh krasot in lepot našega Jadrana, da bi ob vrnitvi odnesli oc nas kar najlepše vtise, da bi še večkrat obiskali naš Jadran ter da bi se vsako krat ustavili tudi v našem obmejnem Ma riboru. ki jih bo sprejel vedno z odprtim in bratskim srcem. ribor kot celoto je tudi zgraditev nove] promenadne poti ob Dravi. Kakor vse raže, bo v- bližnji bodočnosti dograjen' tudi ostali del poti, ki je radi kapric z gotove strani ostala še nedograjena. Ko bosta na novo urejena Kralja Petra trg in v zvezi s tem tudi Taborska ulica, namerava društvo zgraditi na desni strani mo stu pad Taborsko ulico prepotrebno škar po, s čimer bo potem ves ta kompleks dobil povsem novo lice. Društvo se torej na vse načine trudi, kako bi uspešnejše služilo svojemu namenu. Da pa izpolni tudi drugo točko svojih društvenih pravil t. j. pospeševanje tujskega prometa, je povodom svojega 301etnega jubileja pokrenilo hvalevredno akcijo in ob sodelovanju poklicanih činiteljev organiziralo izdajanje prepotrebne tujskoprometne pro pagandne revije, ki nosi naslov: »Jugoslovanski biseri« in katere namen je, na najučinkovitejši način propagirati priročne lepote naših krajev in tako dvigati tuj ski promet. Za lepe uspehe gre društvu vsa pohvala in priznanje. Sokol Maribor-matica poziva vse članstvo, da se udeleži okrožnega zleta v Št. liju v nedeljo 23. maja. Odhod za nasto- > pajoče članstvo, naraščaj in deco je z vla > kom ob 7.08 (za zadržano šolsko mladino priliki so zlikovci odnesli pisalni stroj, dvo kolo in neke druge predmete. Sedaj je policija aretirala nekega sumljivega- moškega, ki je imel pri sebi celo vrsto ponarejenih dokumentov. Izdajal se je za pooblaščenca PT lige ter v okolici Maribora zbiral prostovoljne prispevke za Protitu-berkulozno ligo. Ker je moški ob aretaciji imel pri sebi tudi celo vrsto raznih štampiljk, ki jih je naročil pri g. Sokliču in ker so bili nekateri dokumenti pisani na ukradenem stroju, domnevajo, da je aretiranec identičen z vlomilcem, ki je izvršil vlom v prodajalnico. Zasliševanja in poizvedovanja se še nadaljujejo. Iz gibanja JNS v Mariboru. Te dni sta se vršila občna zbora okrajne organizacije JNS za III. mestni okraj (9. t. m.) in V. mestni okraj (15. t. m.). Po poročilih o delovanju v minuli poslovni dobi sta bila v obeh mestnih okrajih izvoljena nova odbora, katerima načelujeta dosedanja zdsluž-na predsednika gg. Bratoš (III.) in Kejžar (V.). S tem so se izvršili v vseh petih okrajnih organizacijah JNS v Mariboru letošnji redni letni občni zbori in sledi, kakor smo že poročali, v nedeljo 23. t. m. sreska skupščina. Ker se je skregala s sestro, hotela v smrt . . . Sinoči sta se v Taborski ulici sporekli sestri Antonija in Ana M. Antoni- MarlSorski »Večernih« ■HO Tutr* silna izterjava v smislu čl. 30. in 59. zgo- ’ raj citirane uredbe. I Z mariborskega delovnega trga. Delo ! dobijo pri tuk. Borzi dela sedlarski pomočnik, sezonska restavracijska kuharica, varuhinja k otrokom ter nekaj pod-natakaric. Čajanka Angleškega krožka. V proslavo kronanja angleške kraljevske dvojice bo v soboto, 22. tm. ob 18. uri v »Vesni« čajanka Angleškega krožka v Mariboru. Na sporedu so glasbene in pevske točke. Sodelujejo iz prijaznosti ugledni mariborski umetniki. Člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni. Odbor. Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca in nar. poslanca Rudolfa Pevca v Ormožu, ker ni nobene imovine. Operni-baletni večer priredi v ponedeljek 24. maja tuk. Ljudska univerza. Uvodno predavanje o razvoju opere in baleta bo imel pro£. dr. Kralj iz Maribora. Nato bo zapela znamenita koloraturka in primadona ga. Tinka Wessel-Polla arije iz Rigoleta, Traviate in Lakme. G. Boris Pilato pa bo interpretiral razne plese kot Rahmaninov »Preludij«, Grie-govo »Erotiko« in Dahibesov »Valček«. Na klavirju spremlja oba ga dr. Vrečko-va. V soboto bo premiera izredno zanimive drame »Bela bolezen«, ki jo je napisal znani češki pisatelj Karel Čapek, popularen zlasti po svoji utopiji »R. U. R.« Vendar je bil uspeh njegovega najnovejšega dela »Bela bolezen« še mnogo večji, naravnost senzacija v dramski književnosti poslednjega časa. V tem aktualnem delu, ki mu je tendenca humanite-ta, upoštevanje najelementarnejših človeških pravic, ki prihajajo ponovno . v spor z brezobzirnimi diktaturami, je pisatelj posegel pred vsem v današnje politično življenje. Režijo »Bele bolezni«, ki jo je ponašil prof. §edivy, vodi P. Ma-lec, dr. Galena igra Nakrst, dvornega s. P. Kovič, maršala Grom. V ostalih ulo-gah skoro ves ansambl. Rezervirajte vstopnice za gostovanje ljubljanske opere, ki bo ta ponedeljek. Gostovanje uprizore v prvovrstni zasedbi (Gjungjončeva, Gostič, Janko. Puccinijevo melodij bogato opero »Madame Butterfly«, ki vlada zanjo izredno veliko zanimanje. Zato si čimprej zasigurajte sedež! )Tc. 23-82). To je poslednje gostovanje ljubljanske opere v tej sezoni. skega ministra Romana, ki zahteva, da poljska industrija v čim večji meri uporablja domače sirovfne. Zveza poljedelskih zbornic je v svojem memorandumu predlagala, da se v tekstilni stroki uvaja prisilna uporaba domače volne in da se naj tuja volna obdavči in da se naj s tem posebnim davkom podpre produkcija domače volne. Prizad je zvišal ceno za potiško pšeni Zadnje tdefotiUM Eden na imperialni mirovnega pakta velesil do pacllikv ciie Evrope ,-------------------------. . ( LONDON, 20. maja. Na včerajšnji ple- co, in sicer na 180 dinarjev, čeprav zna- narnj sejj britanske imperialne konfe- ša svetovna pariteta samo 165 Din. Prizad je mnenja, da bo letošnja žetev dobra in zato hoče, da bodo zaloge pšenice, ki bi ostale za prihodnjo kampanjo, čim manjše. Švedsko-jugoslovenska trgovinska pogodba zaključena. V Stockholmu sta bili zaključeni švedsko-jugoslovenska trgovinska in pomorska pogodba. Istočasno se je podpisal protokol, v smislu katerega se olajša uvoz švedskega blaga v Jugoslavijo ter se uredijo plačilni pogoji. Izvoz naše pšenice v Francijo. Prizad je doslej eksportiral v Francijo 10.000 vagonov naše pšenice. Sedaj je Prizad zopet prodal v Francijo nadaljnjih 5000 vagonov. Od navedene količine je Prizad že pokupil od naših kmetov 2000 vagonov, dočim bo ostalih 3000 vagonov nakupil tekom prihodnjega tedna. Uvoz bombaža iz Egipta stalno narašča. Jugoslavija je šele leta 1933 pričela uvažati bombaž iz Egipta. Dočim smo 1. 1933 uvozili bombaža iz Egipta v vrednosti 1,633.451 dinarjev, je vrednost uvoženega bombaža leta 1935 že znašala 19,558.187 dinarjev, leta 1936 pa celo 27,752.816 dinarjev. UuikUuu/e jtovite renče je Imel zunanji minister Eden dvouren ekspoze o problemih angleške zunanje politike. Eden je povdarjal, da sloni ta politika na sledečih načelih: 1. Glede zapadne Evrope prevzete obveznosti jc treba brezpogojno vzdržati. 2. Zaščita britanskih interesov v srednji in jugovzhodni Evropi. 3. Brezpogojno sodelovanje Anglije z Društvom narodov v Ženevi. 4. Po razčiščenju odno-šajev do Belgije Je treba pripraviti mirovni pakt med velesilami v svrho pa-cifikacije Evrope. V ta namen je treba izvesti sporazum s Francijo in Nemčijo. LONDON, 20. maja. »Morning Post« piše, da ni mogel Eden na imperialni konferenci dati nikakšne izjave glede tega, da se Anglija pod nobenim pogojem ne bi udeležila kontinentalnega oboroženega konflikta, če bi ne bila k tefflU primorana radi svojih obveznosti, kef bi pod izvestnimi okoliščami ne bili Pf‘ zadeti samo interesi Anglije, ampak vsega imperija. »Dai!y Telegraph« meni. da ni očrtal Eden imperialni konferenci internacionalnega položaja v olepšam obliki. Opozarjal je zlasti na pomen Sredozemskega morja za zvezo matične zemlje s posameznimi deli imperija* Edenova izvajanja na imperialni konfp renči so napravila zelo globok vtis. maja. pripisuje v diplomatičnih krogih razgovorom, ki jih je imel včeraj francoski zunanji minister Delbos s poljskim poslanikom Lukasiewieczem. Ta razgovoi se je vršil v okviru pogajanj, ki jih je vodil svojčas v Londonu Eden z Beckom in ki se naj sedaj nadaljuje v Parizu. Zatrjuje se, da je Poljska mnogo zainteresirana na tem, da se čimpreje sklene za-padni pakt. Vendar pa je znano, da smatrata tako Velika Britanija kakor tudi Francija kot predpogoj za uspešno skle- —- ------ . - - v pamu! nitev zapadnega pakta sporazum ali vsaj od 13. do 27. junija se je že mnogo pisa- j lo. Končno se je odločil Putnik, da s svo-; jim modrfm luksuznim ekspresom napra-! Od vi izlet, ki bo res zelo zanimiv. Izletniki Za obisk svetovne razstave v Parizu London in Paril forsirata pomirjenje med Varšavo in Prag« PARIZ. 20. maja. Velika važnost se normalizacijo razmer med Češkoslovaško in Poljsko. Nesimpatično je delovalo-da se je Beck v Londonu v tem pravcu izogibal vsakemu direktnemu odgovoru, radi česar sta se Velika Britanija in Fran cija odločili, da privedeta do minima svoje gospodarske in finančne odnošaje na-pram Poljski. O tem stališču obeh velesil je sinoči informiral Delbos poljskega poslanika v Parizu. .. LONDON. 20. maja. Britanski zunanji minister Eden je imel včerai dopoldne daljši razgovor s poijskim zunanjim ministrom Beckom. IHmske Kino. V soboto, dne 22. V. ob 20. uri in v nedeljo, 23. V. ob pol 19. uri in pol 2L uri se v ptujskem kinu predvaja film »Žetev«, v glavnih vlogah P. Wessely in P. Horbigcr. — V sredo, dne 29. V. in v četrtek, dne 27. V., obakrat ob 20. uri sc pa predvaja film: »Pat in Patachon kot gansterja«. Protituberkulozni dispanzer v Ptuju ne bo posloval v četrtek 20. V. in v torek 25. V. radi odsotnosti šef-zdravnika dr. B. Okolokulaka na 111. protituberkuloz-nem kongresu, ki se vrši v Arandjelovcu Poslovanje se bo vršilo 28. V. 19,37, to je v petek od 13. ure. Avtarkljske tendence v poljskem gospodarstvu. Razne poljske gospodarske organizacije so pritrdile iniciativi trgovin- se bodo vozili preko divnih in prekras tiik krožne vožnje po raznih mestih z iz-vijere. V Parizu samem pa priredi Putnik krožne vožnje po raznih msetih z izleti v okolico v zanimiv Versailles, zgodovinski Saint Germain, Fontainebleau, kjer bodo izletniki presenečeni nad di-voto teh zgodovinskih krajev. Tudi razstava bo silno zanimiva. Vračali se bodo pa preko Švice in Dolomitov. Cena z vožnjo in vso preskrbo stane samo Din 3.900. Ker je že zadnji čas za prijave, sc prosijo interesenti, naj iste pošljejo čim prej Putniku, Maribor,- Celje, kjer dobijo tudi vse informacije. Tujsko-prometna zveza Putnik Maribor je pokrenila akcijo, da se hud ovinek pri Pečici na banovinski cesti Poljčane— Rogaška Slatina razširi ter je od sreske-ga cestnega odbora Šmarje pri Jelšah prejela obvestilo, da sc je že začelo z izdelavo načrtov za izvršitev potrebnih del, ki bodo vsekakor še pred začetkom glavne turistične sezone končani. Na ta način bo končno odstranjen ta občutni nedo-statek, ki je že nešfetokrat dal povoda številnim pritožbam domačih, prav posebno pa tujih avtomobilistov. Ba!dwinovem umiku: Earl of Baldwin LONDON, 20. maja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo predsednik vlade Baldwin v soboto predložil kralju svojo demisijo. Ob tej priliki bo kot »Earl of Bald\vin« povzdignjen v ple-menitaški stan. Zakaj ni poslala Irska nobenega zastopnika v London DUBLIN, 20. maja. Predsednik vlade De Valera je imel v Dublinu govor, v katerem je pojasnil, zakaj ni Irska odposlala h kronanjskim slovesnostim v London in na imperialno konferenco n°' benega svojega zastopnika. Odpošiljatev zastopnikov bi se namreč moglo tolmačiti tako, kakor da ni med Irsko in Anglijo nikakršnih nerazčiščenih vprašan!* Irska ne more tako dolgo spremeniti sv» jega stališča, dokler vzdržuje Angl J® na irskih tleh še vedno svoje garnizije* „LZ 130" se dografuje! FRIEDRICHSHAFEN, 20. maja. ON^ poroča, da se dograjuje novi zrakoplo »LZ 130«. ki bo nadomestil izgubo H‘n' denburga«. __________ Ne pozabi naročnine1 Razno opremlleno, veliko. Lepo svetlo SOBO v mirnem delu mesta ali Hčerkino mnenje. »Kadar ti sledi kjik moški, ne oziraj se mi nazaj!« »Kako pa morem bedeti, da mi kdo sledi, ako se ne bom nazaj ozirala, mama V ncdcllo v Ptuju v , .....- -..... VLAK VSTOPIVŠI GOSPOD ! stalnemu gospodu prosj damo za naslov pod -Brez slovesa«. 2669 Posest LEPA HIŠA z gospodarskim poslopjem m velikim vrtom naprodaj. Potreben kapital Din 15.090.— Maurlč, Zg. Radvanie, Hoste-jeva ul. (>. Posredovalci izključeni. 2ti70 Sobo odda ODDAM PRAZNO SOBO. Trdinova ul. 2, Melje. 2665 ščarju. Naslov v upravi Sobo Išče oddam letovi-2679 Iščem OPREMLJENO SOBO Prijave na telet. št. 23-93 ali na upravo »Veeernika«. 2670 Stanovanje Sprejmem poceni na stanovanje in hrano VEC GOSPODIČEN (gospodov). Plinarniška 15-11 levo. -'672 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Ciril-Mc% dova ul. 2. m Službo išee t Pridno, pošteno DEKLE .„ išče službo pri dobri obit-” Naslov v upravi »Večerm14 ____________2673 '_- Iščem mesto NATAKARICE la zmožna kavcije opruvv. bi tudi druga hišna dela. nudbe na upravo »Večcrm^ pod »Zmožna«.____________^* Širite „Večernik K. O. Sodoma in Cerkovnik je moral dovoliti, da je pa-(er Angelik vzel s seboj bokal na voz, dočim je pater obljubil, da se z bokalom vred takoj odpelje. Začetkoma je šlo vse dobro. Tiho jc sedel Angelik na vozu in srkal rujno vin-ce. Toda čim bolj se je voz bližal mestu, s tem večjo silo so udarili na plan vinski duhovi in naposled je pričel pater Angelik kričati, da je ubogega cerkovnika kar groza stresala. Pater je privzdigoval roke, vihtel bokal, ki ga je hi! medtem do polovice Izpraznil, in naposled pričel v mestu celo prepevati s svojim mogočnim glasom. Tiste, ki jih je brenkal iz svojega sočnega grla, so bile deloma nabožne, deloma pa hudo posvetne. Prav tedaj, ko sta privozila v najbolj obljudeno ulico, pa se je pater Angelik ob splošni veselosti pasantov na vozu dvignil, prešerno zavihtel bokal ter začel peti... Ljudje, ki so se mudili na ulici, so se z veselim smehom zapodili za vozom. Tega niso vsak dan doživeli. Vse je kričalo in s patrom vred prepevalo: časih sem ležal pri punci, pri punci zavberski, . oh zdaj pa moram ležati na prični kafeinarski. Ljudem je bil pater Angelik všeč radi svoje veselosti in razposajenosti. Cerkovniku pa ni bilo mnogo za takšne prizore. Tolkel jc okoli sebe fn po konju, kar je le mogel, a vse skupaj ni nič po- magalo. Pojoče mladine ni mogel na nobeden način odgnati. Staro kljuse'pa jc bilo biča tako vajeno, da niso udarci niti najmanj pospešili njegovih korakov. Množica je tekla poleg voza ter brez prestanka ponavljala Angelikovo pesem, pater sam pa je tulil brez prestanka nadaljnje kitice svoje pesmi, kakor da bi hotel podreti zidove okoli sebe. Višek prešernega veselja se je razvnel, ko je pater Angelik z bokalom švrknil po glavi ubogega cerkovnika, ki je neprestano zabavljal in mrmral. Končno je voz s spremstvom množice dospel pred samostan. Samostan je bil skromno poslopje, katerega vhod je bil kar pri cesti. Cerkovnik je prav nespoštljivo pograbil Angelika čez pas in ga postavil na tla. Sicer se je pater Angelik še nekoliko obotavljal in se ni maral posloviti od množice kar tako brez posebnega nagovora, saj se je kričeč in smejoč gnetla j(* okrog njega, toda jezni cerkovnik ga brezobzirno pahnil v samostansko v ^ Trenutek« zatem je začutil cerkovnik nespoštljivem delu svojega telesa krep brco, ki mu jo jc prizadjal suhinski o ob splošnem krohotu množice, ki m ^ tela, da bi sc ta cenen teater %ia njeno do kar na lepem končal. .je »Vivat cviček in revolucija,« to s° j zadnje besede, ki jih je zaklical mn ^ pater Angelik, potem pa so se za nji prla samostanska vrata. pa' Zaprla so se za dolgo časa. Ko je ter-vratar, star častitljiv menih, zak jc-svojega sobrata Angelika in od °")0jno nega cerkovnika izvedel, kako sp ^ pohujšanje je povzročil nesrečni .- af]j0» in kako sramoto je napravil vsemu • stanu, da sc jc najprejc bridkf’ .ra;l)t7a5-' potem' pa v sveti jezi treščil sv°!<’ 0§tc' nico na tla ter pričel Angelika ta -a'vc' vati, da sc je sedaj Angelik celo g mu cerkovniku Zasmilil* "izdaja konzorcij »Jutra*« v Ljubljani. Odgovorni urednik' MAKSO KOREN ^Jnseratnt del odgovarja SLAVKO REJA predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. . Tiska Mariborska tiskarna d. d-