SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (Id., za pol leta 8 (ld„ za četrt leta t »Id., ca jsdsa
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eilo leto 18 fld., ta pol leta 6 fld., za ietrt leta 3 fld., za jeden meiec 1 (Id.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
JNaročnino in oznanila (inserate) »»prejema apravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlstvo jo v BementSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
173.
V Ljubljani, v četrtek 30. julija 1896.
Letnilt XXIV.
Pogodba z Ogersko.
Obnovitev pogodbe z Ogersko je tolike važnosti za Avstrijo, da se čitatelji ne smejo čuditi, ako ope-tevano govorimo o tem vprašanju. Trikrat že je bila sklenjena pogodba z Ogersko, a vedno na škodo naše državne polovice. Vse avstrijske stranke so je-dine v tem, da morajo Ogri pri novi pogodbi od-jenjati, to je, ne glede na druge točke prevzeti višjo kvoto k skupnim državnim troškom. O tem sta prepričani obe vladi. Tako se poroča berolinski „Kreuz-Ztg." s Dunaja, da je baron Banffy v Išlu od vladarja samega hotel zvedeti merodajno mnenje, in da je grof Badeni dal jasno razumeti ogerski vladi, da se mora ogerska kvota zvišati. Baron BaDffy je načeloma tej zahtevi tudi pritrdil. Toda vprašanje je, kaj porečeta državna zbora.
Politični in moralni vzroki govore za to, da še sedanja državna zbora doženeta pogodbo, kajti sicer bi se ob novih volitvah vnela brezozirna agitacija, ki bi zrahljala in pretrgala marsikatere vezi med državnima polovicama. V tem oziru ima grof Badeni mnogo ugodnejše stališče od barona Banffyja. Ogerska vlada ima neznatno večino, in v tej večini jej napravlja težave Tiszova klika, od katere je vlada odvisna. Stari Eoloman Tisza hoče, da vlada pleše po njegovi piščali, ter zahteva, da se nagodbeno vprašanje reši šele prihodnje leto ter že letos odpove carinska in trgovska zveza z Avstrijo. Baron Banfij se upira, a vsa znamenja kažejo, da bode podlegel vsestranskemu pritisku ogerske frakeijske politike.
Ogerska opozicija namreč izjavlja v svojih glasilih : „Sedanja gospodarska zveza z Avstrijo je le tedaj mogoča, ako se ne zviša ogerska kvota. Vsa poročila pa se strinjajo, da na merodajnem
mestu mislijo na zvišanje ogerske kvote. V tem slučaju je jedino oiožje Ogerske najodločnejša agitacija proti carinski zvezi z Avstrijo. Jedino orožje bi dali iz rok, ko bi prehitro sklenili carinsko in trgovsko pogodbo. Ogerska opozicija ne more dovoliti nove zveze, dokler se pravično ne reši kvotno vprašanje. Opozicija je dovolj močna, da onemogoči novo carinsko in trgovsko zvezo z Avstrijo. Opozicija je opravičena, da v to uporabi vsa parlamentarna sredstva, in voditelji opozicije imajo dolžnost, da gredo v parlamentarnem boju do skrajne meje."
Toraj obstrukcija je ono rezko orožje, s katero si hoče grof Apponyi pripraviti ugodna tla za prihodnje volitve. „Pesti Naplo" v isti sapi dokazuje, da vladi ne preostaja druzega, nego da razpusti državni zbor. Naj se zgodi to ali ono, prepričani smo, da se tudi sedanji avstrijski državni zbor ne bode uklonil pretiranim ogerskim zahtevam. In če Ogri vidijo, da se Avstrija nikakor ne udi, temveč hoče resno in do skrajne meje varovati svoje gospodarske koristi, bode vladna stranka hote ali nehote odjenjala. Ko bi pa prišlo do odpovedi carinske in trgovske pogodbe med državnima polovicama, tudi v tem slučaju je Avstrija na boljšem. „N. Fr. Pr." je nedavno prorokovala, da bode pogodba z Ogersko jama za Badenijevo vlado, toda utegne se uresničiti stari pregovor : Kdor drugemu jamo koplje, sam vd-njo pade. In to se utegne zgoditi Mažarom in njihovim prijateljem.
Okrožnica Leona XIII. o jedi-nosti cerkve.
(Dalje.)
Ker se je kmalu imel povrniti v nebesa, poslal je apostole in jim dal ravno isto oblast, katero je sam prejel od Očeta, ter jim ukazal svoj nauk raz-
sojati in raztresti: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite tedaj in učite vse narode .... Učite jih spolnovati vse, karkoli sem Vam zapovedal. (Mat. 28, 18. 19. 20.) Kdor bi apostole ubogal, bode zveličan, kdor pa ne, bo pogubljen : „Kdor bo verjel in bo krščen, bo zveličan ; kdor pa ne bo vrjel, bo obsojen". (Mark. 16, 16.) Ker je pa Božji previdnosti to najbolj prikladno, da nikomur ne podeli velike in odlične službe, kogar bi tudi ne podpirala, da jo dobro opravlja, zato je Jezus Kristus obljubil, da bode poslal učencem Duha resnice, ki bo pri njih ostal do konca: „Kadar pa odidem, poslal Vam bom Tolažnika. Ko pride oni Duh resnice, učil vas bo vso resnico". (Jan. 16, 7—13.) „In jaz bom prosil Očeta in Vam bo dal druzega Tolažnika, da ostane pri vas na veke, Duha resnice". (Jan. 14, 16. 17.) „On bo pričal o meni in tudi vi bodete pričali". (Jan. 15, 26. 27.)
Zato tudi ukaže, da morajo nauk apostolov pobožno vsprejeti in zvesto hraniti, kakor da je njegov nauk: „Kdor Vas posluša, mene posluša, kdor Vas zaničuje, mene zaničuje" (Luk. 10, 16;) Zato Kristus apostolov ni drugače poslal, kakor je Oče njega: „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz Vas pošljem". (Jan. 20, 21.) Kakor so morali biti tedaj apostoli in učenci Gospodovi besedi poslušni, tako so tudi njim morali biti pokorni oni, katere so po božjem naročilu učili. Ravno tako malo bilo je tedaj dovoljeno le jeden ukaz apostolskega nauka zavreči, kakor ni bilo dovoljeno kaj Kristusovega nauka zavreči.
Potem ko je sv. Duh prišel nad apostole, so res povsod povzdignili svoj glas. Kjer koli nastopajo, kažejo se poslance Jezusove. „Po katerem (Jezusu Kristusu) smo prejeli milost in apostolstvo, da bi bili veri pokorni za njegovo ime". (Rim. 1, 5.)
LISTEK.
Od Adrije.
G r a d e ž, 23. julija.
6. Kopališče ▼ Gradežu.
Kopališče v Gradežu je še novo, zato se ne more nikakor primerjati onim zdraviščem, ki štejejo topličarjev po 7000—8000, kakor recimo Opatija, Išel, Karlovi Vari i. t. d. A vrednosti kopališča ne moremo soditi samo po tem, da se ponaša z velikim številom gostov. Naša misel je, seveda mi se po toplicah dozdaj, hvala Bogu, še nismo dosti potikali — naša misel je, da kopeli v Gradežu zaslužijo pozornost občinstva.
Pač je bil Gradež vže v rimskih časih letovišče oglejsko. Poročali smo v nekaterih prejšnjih dopisih o tukajšnji vročini. Seveda o sv. Jakobu mora biti vroče. A skoraj gotovo je vročina v Gorici, posebno pa v Trstu, povedalo se mi je — da tndi v Iki, hujša kakor tukaj. Po onih mestih vlada vže bolj kontinentalno podnebje, dočim Gradež ob-daje morje od vseh Btrani. Ce drugod ne, na morskem obrežju se moreš prijetno ohladiti. Vročina sama na sebi ne bo toraj ovirala tujcev, da bi se Gradeža tbali.
Kopeli so se začele tukaj 1. 1873, ko je vsta-novil gospod baron Codelli zavod za škrofulozne otroke. O tem zavodu govorimo posebej. — Pozneje
je tudi občina na vzhodni strani Gradeža postavila kabine. Sprva je bilo kopališče le malo obiskovano, a zadnja leta je dospelo število tujcev do 1000. Letos, ko to pišemo, oglasilo se je vže neki 700 gostov, a predno poteče sezona, bode jeden tisočak daleč prekoračen. Toplice smejo s tem vspehom za kratko dobo svojega obstanka biti zadovoljne. Zdra-višče je postalo znano po vseh mestih avstrijskih, in tukajšnji zdravnik dr. Monti mi je pravil, da prosijo iz dalnjega Petrograda, da bi vsprejeii v ho-spic 20 škrofuloznih otrok. Ce bi topliška uprava bolje umela delati reklamo, bi zdravišče še vse drugače slovelo. Judje, ti bi gotovo drugače delali, kakor Gradežani.
Tako se pa kopeli le same priporočajo. Govoril sem z raznimi gospodi, ki so vže mnogo po toplicah in tndi morskih kopelih hodili, pa z Gradežem so bili zelo zadovoljni. Nekov gost je bival še pred kratkim v sloveči morski kopeli v Ostende. Prišedši semkaj, je dal prednost tukajšnjim toplicam. Kar je pri kopanju posebno prijetno, je to, da moreš po vodi na dolgo in široko bresti, brez vse nevarnosti, da bi pregloboko v morje zabredel. Zato je posebno za otroke kakor navlašč.
Drugič so tla v morju tako gladka, kakor bi bila s cementom zadelana. Droban sviž pokriva namreč obrežje, in v dnu vode se sviž tako trdno zlepi, da se čudiš, ker narava sama tako lepo skrbi za kopalce.
Seveda zabave in komforta v Gradežu ne pričakuj. Tu ni ne godbe, ne gledišča, ne nasadov in lepih Bprehodov: edina zabava ti more biti kopanje v morju. Res, ne majhna pomanjkljivost tukajšnjega zdravišča je to, da nima Gradež skoro nič drevja in nič sence. Pač je mesto nekaj zasadilo, in kaže se dobra volja, pa zdaj je še malo storjenega. Nadejati se je, da se bo s časom gotovo na bolje obrnilo. In to tem lažje, ker se čuje, da nese kopališče okoli 4000 gld. kosmatih dohodkov. Sicer bi pa smela tudi vlada drugače revnemu in skromnemu mestu pomagati.
Rekli smo, da ne pričakujemo tu zabave. Pozabili emo povedati, da kopeliški odbor vzdržuje za goste čitalnico, v kateri so pa sami liberalni nemški in laški časniki. Izjemo med njimi dela le goriški „L' Eco". Tudi po kavarnah so sami židovski listi, celo Szepsov : „Tagblatt". Necega dne naletim na antisemita iz Slezije. Hudoval se je: „Hier sind lauter Judenblätter; man findet kein Blatt, das man halbwegs in die Hand nehmen könnte". — Čudimo se, da ni v čitalnici vsaj jeden nemški dnevnik katoliških načel, in to tem bolj, ker je drugače gospod župan v Gradežu vrl možak, ki se duhovščine ne sramuje.
Pa vrnimo se k Toplicam. Za kakošne bolezni pa so kopeli v Gradežu ? Navadno se misli, da samo za škrofulozne bolnike. Ne! Za razne bolezni. — Voda ima vže tako velik vpliv na človeški organi-
ß
Povsodi je Bog njih božje poslanstvo dokazoval jasno s čudeži. „Oni pa so šli, in so učili povsod in Gospod je delal z njimi in je besedo potrjeval s čudeži, kateri so se potem godili". (Mark. 16, 20.) In katera je bila ta beseda? Nobena druga, ki je vse obsegala, kar so se od mojstra naučili I Očitno in javno zatrjuje namreč, da ne morejo nič tega, kar so videli ali slišali, zamolčati."
4. Jedinost v veri pa se je morala obraniti tudi po smrti apostolov v njih naslednikih, ki so škofje. Tudi pri teh je jedinost v učenju vere.
„Že na drugem mestu smo rekli, da služba apostolov ni bila taka, da bi bila zamogla ob jed-nem s smrtjo apostolov nehati ali pa se tekom časa zgubiti, ker je bila javna in v blagor celega Človeškega rodu ustanovljena. Kajti Jezus Kristus naročil je apostolom, naj oznanujejo „evangelij celemu stvarstvu" in „neso njegovo ime pred narode in kralje" in „naj mu bodo priče do koncev zemlje". In obljubil je, da jim bo pri izvrševanju te službe pomagal, to pa ne le za nekaj let ali dob, ampak do konca sveta, ves čas.
K temu pripomni sv. Hijeronim: „Tisti, ki obljubi, da bode z učenci do konca sveta, tisti naznani s tem tudi to, da bodo vedno (v naslednikih) živeli in se on nikdar od vernikov ne bo odtegnil". (In. Matth. 1. b. IV, c. 28, v 20). Kako je pa moglo to res biti le pri apostolih, ki so bili kot ljudje smrti podvrženi ? Bog je toraj preskrbel, da ni uči-teljstvo od Jezusa Kristusa ustanovljeno omejeno le na življenje apostolov, ampak da bode trajalo vedno. In zares vidimo, da se je razširjalo to učiteljstvo in tako rekoč iz roke v roko dajalo. Kajti apostoli so posvetili škofe in so posamično odločili, kateri naj jim neposredno slede v „službi besede".
Pa ne samo to, ampak zaukazali so tudi svojim naslednikom, naj si izbero pripravnih mož, katerim naj dado taisto oblast kakor jo imajo sami, in ki naj potem uče in pridigujejo: „Ti tedaj, moj sin, bodi močan po milosti, katera je v Jezusu Kristusu : in kar si slišal od mene po mnogih pričah, to izroči zvestim ljudem, kateri bodo pripravni druge učiti". (2. Tim. 2, 1. 2.). Kakor je Bog Kristusa in Kristus apostole poslal, tako so tudi škofje in vsi nasledniki apostolov poslani od apostolov : „Apostoli postali so nam oznanjevalci Evangelija po Gospodu Jezusu Kristusu, Jezus Kristus pa je poslan od Boga. Kristus toraj od Boga in apostoli od Kristusa in oboje se je zgodilo po volji Božji. — Po deželah in mestih oznanjevali so besedo Božjo in ko so v duhu njih prvence poskusili, postavili so škofe in dijakone nad onimi, ki bi verovali ... Te so toraj nastavili in nato so tako uravnali, da naj bi po njih smrti drugi skušeni možje službo prevzeli". (S. Clemens K., Ep. I. ad Cor. c. 42. 44.). Obstajati mora tedaj iz jedne strani stalna in nespremenljiva dolžnost'učiti vse, ker je Kristus učil, iz druge strani pa mora ravno tako obstati stalna in nespremenljiva dolžnost, njih nauk vspre-jeti in ga priznavati. Jako lepo piše o tem sv. Ci-prijan: „Ko naš Gospod Jezus Kristus govori v Evan-
nizem. Vsako kopanje dene dobro človeku, a kopanje v slani morski vodi še posebno. Nismo strokovnjaki, da bi merodajno sodbo izrekli, zakaj je kopanje v morju vzlasti koristno. Culi smo, da se v morski vodi nahaja jod-kali, ki prihaja posebno od morskih gob. Vže stari narodi so morskim gobam pripisovali zdravilno moč. Zato se morske kopeli vzlasti vporabljajo proti škrofulozi.
Ker se pa škrofuloza ne da ozdraviti z nožem ampak le s tem, da se bolniku zboljša in pomladi kri v telesu, zato je umevno, da so morske kopeli koristne tudi za druge bolezni. Semkaj prihajajo sploh preboleli, taki, ki imajo bledico in — slabo kri, ki trpe na prebavilih, tudi revmatični bolniki. — Milo se mi je storilo, ko so pred par dnevi na nizkih kolesih ob morskem obrežju peljali vsega pohabljenega dečka ; in sedaj stoji na mostu vsak dan voziček, na katerem se vozi revna, bolna gospa. Tukaj mora človek izdihniti, kakor je rekel ves z robci obvezan Dunajčan : „O, du liebe Gesundheit, was man filr dich leiden muss!" — Pridejo pa semkaj tudi zdravi ljudje, možaki, ki so pravi giganti, taki, da bi lahko na Nanos kamenje nosili. Skoro bi mislil, da imajo greh, da po toplicah pohajajo. Ali nekateri imajo denarja preveč, in časa preveč, zato skušajo oboje zapraviti. Ali da ostanemo pravični, pristavimo še, da mnogo starišev pride semkaj radi slabotnih otrok, katerim kopeli vzlasti ugajajo. Ali topličarji se ne zdravijo samo s
geliju da so oni njegovi sovražniki, ki niso ž njim, s tem ne zaznamuje kake posebne vrste krivovere; ampak vsi, ki niso ž njim in ž njim ne zbirajo ter njegovo čredo razkrope, vsi ti so nasprotniki, ker pravi: kdor ai z menoj, je zoper mene, in bi ne pobira z menoj, raztresa". (Ep. 69. ad Magnum, n. 1.)	(Dalje «ledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 80. julija.
Katoliška ljudska stranka na Oger-skem in njeni nasprotniki. Ogerski židovski liberalci so predzadnjo nedeljo zopet jasno pokazali, da so najljuteji nasprotniki vsacega katoliškega gibanja. V Varini, v severnem delu Ogerske, je sklical dne 12. t. m. grof Zichy volilski shod, katerega se je vkljub nečuvenemu oviranju od vladne strani udeležilo blizu 7000 volilcev. Da bi preprečil napovedano zborovanje, je najprej županijski sodnik v Kisuza Ujhely pod kaznijo 100 gld. prepovedal vsem občinam, da se ne smejo udeležiti zborovanja. Jed-nako je storil sodnik Hajdin v svojem okraju. Nadalje je zaprlo orožništvo most čez reko Vag in prepovedalo, prepeljavati se po čolnih, češ da so poškodovani. Konečno ni hotel prepustiti postaje-načelnik v Zsolni štirih naročenih vozov, prepovedal izdajati karte za vožnjo v Varino in ljudi odganjal od vlaka, češ da so vozovi že prenapolnjeni. In ven-der je prišlo na shod zgoraj omenjenih 7000 volilcev. Ko je pa vladni komisar Rado uvidel, da vse to nič ne pomaga, je zaključil zborovanje s pretvezo, da je govorniški oder slabo narejen in se podere. Tako nečuveno postopanje je v obilni meri razburilo navzoče zborovalce in le malo je manjkalo, da ni doletela komisarja kaka nesreča. Z največjo silo je ušel s pozorišča. Grof Zichy je nato opeto-vano otvoril shod, toda komaj je prešlo nekaj minut, se je že povrnil komisar v spremstvu orožnikov ter prepovedal nadaljno zborovanje, češ da zbo-rovalci ovirajo promet po okrajni cesti. Ker se pa nihče ni zmenil za njegove besede, je zapovedal orožnikom streljati na mirne zborovalce. Ti seveda niso ubogali nasilnika in grof Zichj je nato zaključil zborovanje. — Tako protizakonito, nečloveško počenjanje je mogoče le pri Culu-Kafrih, nikakor pa ne pri količkaj izobraženih ljudeh. Voditelji katoliškega ljudskega gibanja store gotovo potrebne korake, da preprečijo v bodočnosti tako nasilstvo.
Radikalno-socijalistični parižki občinski svet je spravil v največji nered mestne iinance. Primanjkljej v mestnih blagajnah znaša nič manj ko 72 milijonov in ga opravičujejo s tem, da so se porabili za „nujna, javna dela" za poznejša leta vstavljeni krediti. V resnici so pa potrošili ogromne svote za povišanje že itak mastnih plač mestnih funkcijonarjev. Mnogo milijonov so pa porabili za javne dobrodelne naprave, za katere poprej ni donašalo parižko mesto nobenega beliča ali vsaj neznatne svote, dokler so bili jednaki zavodi v rokah katoliških redovnikov. In vendar so bili oskrbovanci
kopanjem v vodi, marveč tudi s kopanjem — v pesku ! Smešno, a istina. Ob morski obali je namreč na debelo drobnega morskega peska (sviža), ki je ravnotak kakor pisarniška sipa, s tem razločkom, da sipa je črna, ta pesek je pa siv. Od solnčne vročine se pesek močno razgreje. Ko si se naveličal vode, greš lahko na breg in se tamkaj stegneš na mehki, peščeni postelji kakor si dolg in širok. Pred kratkim sem videl, da je neki oče svojega sinka tako v pesek zakopal, da se mu je samo glava videli iz peska. Nekateri ostanejo ob obali po cele ure. To poleganje na solncu ima namreč še drug namen. V novejšem času so se poprijeli zdravniki neke nove zdravilne metode, zdravljenje s solncem. Solnčni žarki imajo neki tudi poseben vpliv na telo človeško.
Te nove metode se menda poslužuje tisti švicarski zdravnik na Bledu, ki nosi svoje bolnike na solnce. Tudi v Gradežu se grejejo kopalci na solncu, kakor martinčki v spomladi. Seveda jih posebno sprva solnce hudo opeče, da postane koža vsa ru-deča, in nazadnje se omaji. Pa sčasom se tudi koža solncu privadi. Nekateri postanejo taki rujavci, kakor bi prišli iz Atrike. Otroci pa letajo in se valjajo po bregu kot pravcati cigančki. Domislil sem se pri tem slovenskih koscev, ki ravno v tem meBCu dan za dnevom na solncu delajo, in tudi rujavi postanejo, in mnogo ceneje kakor mi tukaj.
(Konec slidi.)
takrat mnogo bolje postreženi, kakor pa sedaj, ko morajo mestni davkoplačevalci žrtvovati ogromne direktne in indirektne davke. Tako je radik»lno-soci-jalistično gospodarstvo.
Saksonski princ Maks in protestantje. Pred nekaj dnevi je prejel princ Maks vii$je redove in opravil v Draždanih prvo sv. mašo. Ta korak princa Maksa je v obilni meri razburil ondotne protestante ter z nekakim zaničevanjem povdarjajo, da se protestantski princ nikdar ne bo odločil za duhovski stan, ker pri neznatnem številu višjih dostojanstev v protestantski cerkvi ne more upati na kako odličneje mesto. Konečno pa dostavi neki protestantski list, da je v katoliški cerkvi več višjih častij, katere po navadi dosežejo duhovniki knežjih rodbin. Dobro odgovarja tem neslanostim „Augsb. Postzeitg.", ki protestantskemu dopisunu pojasnuje, da je ravno iz vladarskih in knežjih rodbin največ raznovrstnih redovnikov, posebno jezuitov, ki morajo storiti obljubo, da ne vsprejmo višjih cerkvenih častij. Člani takih rodbin ne vstopijo vsled tega v duhovski stan, da bi v njem dospeli do slave in časti, kakor se to dogaja pri protestantih, marveč se zato odreko svojemu stanu, ker znajo visoko ceniti katoliško duhovstvo.
Socijalistični kongres v Londonu. Ako-ravna traja zasedanje že četrti dan, se vendar še ni obravnavala nikaka točka dnevnega reda, marveč so se vdeležniki samo prepirali radi dovolitve vstopa anarhistom. Za vstop so glasovali francoski in nizozemski zastopniki, vsi ostali so bili proti predlogu. Vsled tega je navstal mej zborovalci velik nemir, vsled Česar je moral predsednik opetovano prekiniti zborovanje. Sploh nima mejnarodni kongres pokazati še nikakega uspeha. Zapeljani delavci, ki so odposlali na blagajnične stroške delegate na ta shod, gotovo niso zadovoljni s tem vspehom in bode marsikateri izmej njih uvidel, da mu Bocijalna demokracija ne bode donesla nikakega haska.
Nemiri v Makedoniji. Po kratkem pre-stanku so se prikazale v raznih krajih Makedonije iznova turške roparske čete, ki provzročujejo velik strah mej ondotnim prebivalstvom. Akoravno se ne vjemajo poročila o moči teh tolp, je vendar gotovo, da šteje vsaka izmej njih vsaj po 100 mož. Dosedanje operacije se raztezajo na tri strani in sicer se pomika prva tolpa od Kalabake čez Milias v gorovje Pindos, druga od Trikala proti Planini in tretja od Larisse čez Olimp proti gorovju Agostos. V posam-nih krajih so se vršili razni poboji, v katerih so se odlikovali vznemirjeni prebivalci. Turška vlada je poslala v te kraje nekaj vojaških oddelkov, toda ti bodo kaj malo pripomogli k splošnemu miru.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
III. Zbornični svetnik Al. L e n č e k poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo nastopni ukaz vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam :
„V svoji 473. seji jednajste sesije dne 27. marca 1896 je poslanska zbornica državnega zbora odobrila z nekimi premembami vladno predlogo, katera obsega določila v varstvo oškodovanja gledč količine in kakovosti blaga v prometu.
S členom I. vladne predloge se trgovinski minister pooblašča, da za gotove vrste domačega in tujega blaga, ki je namenjeno za domačo trgovino in se kakor že bodi zavito prodaja na drobno in gledč katerega je potrebno, da se kaj stori v varstvo proti prikrajševanju količine, po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic naredbenim potom propiše, da je tako blago, v kolikor se njega količina kupovalcu ne navaga, nameri ali našteje, le pod izrecnim oznamenilom množine (teže, mere, števila) sploh ali s kakim natančneje določenim oznamenilom prevideno, smeti prodajati, v prodaji imeti ali sicer v promet spraviti.
Po sklepu poslanske zbornice imajo trgovske in obrtniške zbornice ob oddaji svojih poročil o takih naredbah zaslišati udeležene zadruge.
Ce tudi ima o vsprejemu poslednjega določila v zakon razpravljati še gosposka zbornica in mora vse to še Najvišje potrjen je dobiti, vendar je trgovinsko ministerstvo že zdaj ukrenilo, da je o načrtu prve naredbe, ki se ima izdati na podlagi člena I., zaslišati zadruge.
Ta načrt se je sestavil na podlagi cpetovano došlih poročil trgovskih in obrtniških zbornic, je torej vspeh natančnih obravnav. Potrebno pa je bilo izmej mnogih različnih predlogov zbornic in druzih
faktorjev odbrati le nekatere primerne in se najprvo odločiti za obligatorično oznamenovanje le onih predmetov, gledč k&terih so zbornice skoraj jednogiasne predloge stavile.
Čestita zbornica se torej prosi, da o priloženem načrtu naredbe, s katero se za gotove vrste blaga propisuje koiikostno oznamenilo, čim preje zasliši one zadruge v zborničnem okraju, katere z ozirem na predmete, naštete v tej naredbi, pridejo v poštev.
Poročila zadrug naj bi v prvi vrsti določila vrste blaga, katero se mora oznamenovati (§ 1.), v drugi vrsti pa naj se zadruge izrek6, kako naj se oznamenuje blago (§ 2. načrta)." (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30.
julija.
(Na današnji evharistični shod) je došlo do 120 Č. g g. duhovnikov. Tudi sosedna lavantinska žkofija je imela svoje zastopnike. — Zjutraj ob Vs9. uri je v Uršulinski cerkvi imel krasen govor č. g. lazarist Karol Heidrich o Ceščenju sv. R. T. Na to je bila škofova velika sv. maša. Krasno petje gg. uršulink je povzdigovalo presv. opravilo. — Cerkev je bila napolnjena vernikov obojega spola. — Po cerkvenem opravilu je bila ob ljill. uri konferenca v dvorani knezoškcfijske palače. Zborovanje je pričel p. n. g. predsednik Societatis Adoratorum stolni kanonik Janez F 1 i s. Pozdravil je navzoče, ker so se v tako obilnem številu zbrali na prvem slovenskem evhar. shodu ter razložil namen zborovanja. Na to je govoril P. Ache S. I. o predmetu : Duhovnik in evbaristija, P. Hugolin Sattner: Evha-ristija in ljudstvo. — K sklepu konference se je vnela živahua debata, se li ustanovi nov časnik: „Slovenski Pelikan". — Druga konferenca se je pričela ob lh'd. uri. — Goriški Adoratores so shod pozdravili z navdušeno brzojavko.
(Petindvajsetletnica.) Gospodje duhovniki, ki so bili 1. 1871 posvečeni in njihovi sošolci redovniki, vseh skupaj 24, so včeraj jako siovesno in ganljivo obhajali svojo petindvajsetletnico pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Večina gg. jubilantov je došla že zvečer ter pričela slovesnost z lavretanskimi litanijami v kapelici čudodelne Matere Božje. Drugo jutro pa so se vrstile sv. maše od zgodnjega jutra; kakor je opomnil domači gosp. župnik, na Brezjah še ni bilo uobenkrat na jeden dan toliko 6v. maš. — Ob 7S6. uri bil je oficij za ranjke sošolce, sv. maša in bilje. Ob osmih je bila peta sv. maša v čast Matere Božje; ob 1ltlO. uri pa slovesna sv. maša z asistenco ter blagoslovom in zahvalnico „Te Deum*. Pred sv. mašo pa je naslikal preč. gosp. Fr. P o -renta kot slavnostni govornik v jedrnatem govcru dosedanje delovanje zbranih tovarišev kot mašnikov, učenikov in delivcev sv. zakramentov — koliko dobrot je bilo, koliko pa tudi odgovornosti ! Duhovnim tovarišem in zbranemu ljudstvu je prav do srca segal prelepi govor. Peli so kaj lepo in precizno domači mošenjski pevci pod vodstvom pevovodje g. nadučitelja Rozmana. S tem je bila dovršena cerkvena slovesnost. Da bi imeli trajni spomin nepozabnega dne, dali so se pred odhodom še skupno iotografovati. Pri skupnem obedu v Mošnjah so se duhovui tovariši v bratskem soglasju kaj prisrčno razgovarjali, tako prisrčno zadovoljni, kakor je to mej jednako mislečimi duhovnimi brati mogoče. — Mej prijazne pogovore pa je zdaj pa zdaj blagodejno poseglo krasno petje, saj je v obče znano, da se je ravno ta letnik posebej odlikoval po svojih izvrstnih pevcih. Izmej raznih napitnic nam je posebej omeniti napitnico sv. Očetu in preljubljenemu višjemu pastirju, knezu in škofu ljubljanskemu. Gg. jubilaute sta prišla popoludne pozdravit tudi mil. g. prošt dr. L. K 1 o f u t a r s preč. gosp. dekanom. Le prehitro je prišla ura ločitve. Na svidenje čez 5 let zopet na Brezjah ! Udeležili so se petindvajset-letnice ti le p. n. gg.: Aljaž Jakob, Barbo Mihael, Ceme Karol, Dolinar Anton, Eržen Franc, P. Pl»-cid Kabiani, P. Jikob Jeršin, Kadunc Franč., Kralj Matija, Kržič Anton, Kukelj Anton, Lotrič Leopold, Marešič Fr., Mekintc Fr., Mervec Janez, Petrovčič Fr., Plevaneč Janez, Porenta Franč., Primožič Jernej, Ramoveš Andrej, Rozman Jurij, Salekar Ignacij, Tavčar Janez in Verbajs Anton. Umrlo pa je 15 svetnih in redovniških sošolcev duhovnov.
(Nova maša.) Iz Ljubljane se nam poroča: Nove maše v mestih navadno nimajo onega slovesnega značaja, kakor mej priprostim narodom, kjer vse tekmuje, da se ta pomemben dan izvrši kolikor mogoče dostojno in veličastno. Preteklo nedeljo pa smo imeli tudi v Ljubljani novo mašo, pri kateri je bilo vse tako prisrčno in slovesno, da je vredno zabeležiti. V cerkvi presv. Srca Jezusovega stopil je prvikrat pred altar gospod Ivan Baloh. Od vseh strani so prihiteli njegovi prijatelji in znanci, da ž njim proslave najlepši dan njegovega življenja. Vernega naroda se je nabralo iz mesta in okolice na stotine in vsa srca so molila k Bogu, da bi se iz polnile besede, zapisane na slavoloku : „Naj bi roke Tvoje, kjer bi bile, — Blagoslov povsod in mir delile!" — Slavnostni govornik je bil prečastiti gosp. Renier. Načrtal je v duhovitem govoru težave, a tudi vzvišene lepote duhovskega stanu; kot pravi govornik znal je v svoje besede vliti toliko ognja, da ni ostalo nobeno oko suho. Po sv. maši zbral se je pri obedu na domu gospoda novomašnika lep venec družic in svatov veselit se, da je Bog dobil delavca in narod novega buditelja. Vse je bilo slovesnosti primerno okrašeno z narodnimi, cesarskimi in papeževimi zastavami ter umestnimi napisi. Pevci so neutrudno prepevali, vrstile so se napitnice, zvečer pa so zažarili okolu nas raznobojni lampijoni. Bil je res dan veselja! — Drugo jutro zbrali so se svatje na Rožniku, kjer so prisostvovali drugi sveti maši gospoda novomašnika. Prijatelji pevci sprem-ljevali 60 sv. opravilo z Belarjevo mašo. Svatje so ostali potem še dolgo v družbi ter ponovili neprisiljeno zabavo prejšnjega dne. — Gospodu novomaš-niku želimo mnogo sreče v vinogradu Gospodovem. Pomaga naj svečenikom našim proti obrekovanju nasprotnikov dokazovati, da slovenski duhovnik more biti tudi vnet rodoljub, in nikdar naj ne pozabi besed, katere mu je pri obedu zaklical prijatelj-lajik :
„Ljubezen dvojno vsak naj tesno druži,
Bogu in domovini zvesto služi
To bodi vsakemu uzor največji!"
(Dnevni red) redni seji občinskega svčta ljubljanskega, v soboto, 1. dan avgusta 1896 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Predsedstvena naznanila.
II.	Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje.
III.	Finančnega odseka poročila : a) o mestnega magistrata dopisu glede povrnitve potresnemu zakladu za zgradbo barak posojenega denarja ; b) o c. kr. deželne vlade razpisu z dne 25. junija t. 1., zadeva-jočem poslopje in zemljišča na ljubljanskem Gradu;
IV.	Stavbinskega odseka poročila : a) o mestnega magistrata predlogu glede zgradbe kanala na Tržaški cesti, pred deželnim muzejem in v podaljšanih Knafilovih ulicah ; b) o rekurzu Marije Kusold proti magistratnemu odloku glede podiranja gospodarskih poslopij pri hiši št. 4 ob cesti na loko; c) o odobritvi mestnega regulačnega in razširjevalnega načrta z ozirom na §§ 3, 29. in 75. stavbinskega reda za mesto Ljubljano z dne 25. maja 1896.; č) o postavljenju spomenika v spomin prihoda Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. v Ljubljano dne 7. maja 1895. V. Šolskega odseka poročilo o prošnjah za službo otroške vrtnarice na prvem mestnem šolskem otroškem vrtcu. VI. Pravnega in personalnega odseka poročilo o prošnji mestnega fizika dra. Ivana Koprive za prvo petletnico. VII. Regulačnega odseka poročila o odkupih hiš in svetd: a) Uršule Hrovatin na Poljanski cesti št. 3; b) Franje Pire ondu št. 5; c) Lovro Blazuika na Starem trgu št. 12 ; č) Ivana Mathiana ondu št. 22 ; d) Josipa Umeka ondu št. 10 ; e) grofa Ludovika Blagaja-Ursini na sv. Jakoba trgu št. 10; f) Srečka Bartla na Starem trgu št. 20; g) Friderika Sossa v Spitalski ulici št. 1; h) Leopolda Tratnika na sv. Petra cesti št. 27 in i) gospe Kristine Schnizeljeve v Prečnih ulicah št. 2.
(Iz Novega mesta.) Dr. Schegula naš novi župan ! Ta glas se je bil raznesel v soboto večer po mestu. In dolgotrajno sviranje meščauske godbe in šviganje umetelnega ognja je pozdravljalo novega župana ! Liberalna stranka je vesela. Dr. Schegula dolgo ni hotel vsprejeti izvolitve. Udal se je še le potem, ko so ga lepo prosili iu mu obljubili, da mu preskrbe dobrega tajnika, da bo sam imel
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednosti]
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
časa dovolj za svoja odvetniška opravila. — Letošnje novomeške občinske volitve so bile precej živahne. Skoro največ koristi je pa imel od njih „Slovenski Narod" : Dobil je marsikak dopis za svoje predale. Iz vseh teh dopisov pa se izpozna, da je hotel znani dopisnik le bolj porabiti to priliko in izliti svoj in svojega gospodarja iole nad nekaterimi neljubimi osebami. Taka nepriljubljena oseba mu je zlasti dr. Marinko. Tega gospoda ima posebno na piki. Precej, ko je konservativna stranka razglasila svoj volilni oklic, bilo je čitati v „Narodu", da ga je koncipiial dr. Marinko ali pa dr. Krek. Mi smo se smejali, ko smo to brali. Veste zakaj, gospoda Slančeva ? Zato, ker dajete navadnemu obrtniku tako lepo spričalo sposobnosti in vednosti. Vedite, da niti dr. Marinko, niti dr. Krek nista koncipirala onega volilnega oklica: sestavil ga je novomeški obrtnik. Obrtnui in rokodelci so lahko ponosni. V devetnajstem stoletju, ko hoče le advokatska glava vse vedeti in znati, je kar najedenkrat pripoznal dopisnik „Slovenskega Naroda", da je volilni oklic tako imenitno sestavljen, da ga je moral koncipirati kak doktor. Pa bi se ne smejali I Le ponosai bodite, obrtniki in rokodelci novomeški I Samo dolenjska metropola ima tako izobražene in imenitne obrtnike, ki nosijo prinčevo in odvetniško diplomo, kakor jo je priobčil „Slovenski Narod" dne 13. julija 1896. — „Narod" piše dalje, da so klerikalci vzeli v svoj oklic skoro polovico kandidatov narodne stranke. Kdo je pa prej razglasil svoj oklic, liberalna ali konservativna stranka ? Konservativni narodni volilni odbor je dal lepake 24 ur poprej javno prilepiti na vogale, kakor pa liberalna stranka svoje ! In kandidatov naše stranke ni izbral in ni postavil dr. Marinko niti je agitiral pri teh občinskih volitvah. V Novem Mesta je vender še nekaj takih mož, ki nočejo plesati samo po tem, kakor se igra štajerski valček. Ste razumeli? — Dne 17. julija se je zopet razkošatil v „Narodu" novomeški dopisovalec in z mogočnim glasom naznanjal slovenskemu občinstvu veselo novico, da je v Novem Mestu „klerikalna" stranka popolnoma propadla, da za njo sploh niso tla v Novem Mestu. Tudi lepo I Ali ni od konservativno narodnega volilnega odbora priporočenih kandidatov v občinski zastop bilo izvoljenih jednajst? Propadla je le s sedmimi naša stranka. „Klerikalna" stranka ni propadla popolnoma, vedite to, gosp. dopisnik! Se ima tla in ne bo jih odstopila nikomur. Se so v Novem Mestu možje, ki nečejo biti podobni ribicam, katere brž priplavajo na površje, kakor hitro zagledajo mrvico jedi na ribičevem trnku : še je v Novem Mestu samostojnih in samosvojih mož, ki se nečejo dati ujeti jednemu mogotcu. Ohraniti hočejo tudi še zanaprej to samostojnost. Za njo se bodo borili i nadalje in bodo še svoje someščane vspod-bujali za njo. Kakor se je zgodilo po drugih mestih, mora se prej ali slej zgoditi tudi pri nas, ko bomo mi pomilovalno vskliknili gledajoč na razvaline novomeškega liberalnega gospodstva: 'Egoet« r^ip» — Bil je dan ! — Sicer pa novemu županu, dr. Scheguli samemu ne bomo nasprotovali, če bo res deloval nepristransko. Ko je vsprejel izvolitev, je dejal: Ne politikujmo, delajmo za prospeh mesta, ki je izročeno sedaj naSi skrbi I Prav! Dela je dosti. Ce bo res tako delal, sme biti prepričan, da si bo pridobil tudi našo, sploh zadovoljnost vsega mesta.
(Imenovan) je gosp. Jos. Novak, učitelj na Brezovici c. kr. učiteljem v Idriji.
(Od Sv. Gregorja.) Ze dalje časa opazujemo, da posebno na jabolčnih drevesih listje rumeno postaja in pada iz drevja, da je drevje kar golo. — Cena lesu je letos precej padla. — Vkljub nizki ceni vender nekateri prodajajo les in se vržejo agentom v naročje v svojo škodo. Varujte kmetovalci ,les ter ga le v skrajni sili prodajte. Les v gozdu je boljše kakor denar. Kolikor več lesa bodete posekali, toliko hujši bodo vetrovi, toliko več neviht.
(Iz Zagorja.) Popravljanje cerkve lepo napreduje. Prezbiterij je že popolnoma dovršen, stranske kapele le deloma. Sedaj vežejo kuplo. Ce bo delo tako dobro napredovalo in uspevalo, kakor je dose-daj, smemo upati, da bomo meseca septembra že pod streho. — Tombola, katero je napravila „kat. delavska družba" v svojem domu na korist svoji blagajnici. se je izvrstno obnesla. Dvorana „našega"
Wien,
I Bezirk, Stefa naplati
Nr. U, Parterre.
doma je bila natlačeno polna. Naša družba ima mnogo dobrotnikov. V prvi vrsti se moramo zahvaliti naši gospej M i 1 a č e v i, ki se je z vso požrtvovalnostjo, ki jo kaže vedno do kat. del. dražbe in njenih udov, trudila za tombolo. Vse dobitke je «ama zelo ukusno okrasila. Bog plati! Dalje nam nalaga dolžnost, da se zahvalimo darovalcem : preč. g. župniku J. Grossu, gospej in g. Mibelčiču, gosp. Milaču, gospej Drasch, gospej Deteljevi, gospicama Pitakovima, g. Luki Habatu, g. Banzingerju in vsem tistim gospodom, ki so pri tomboli mnogobrojne revne otroke obdarovali s kartami.	S.
(Z Bohinjske Bele) 28. jul. Mila prošnja. Velika nesreča je zadela našo župnijo dne 28. t. m. — Okoli ene ure popoludne je začelo goreti iz do sedaj neznanega vzroka v gospodarskem poslopju Eatričnjekovem in kakor bi trenil, je bilo naenkrat sedem hiš. štev. z vsemi gospodarskimi poslopji v ognju in sicer Katričnjekova, Gozenjkova, Kunčje-kova, Vozvova, Klemenova, Rajhova in Jurčeva. Na rešitev teh poslopij ni bilo misliti, ker ni bilo ne ljudij, ne vode. Ljudje so bili vsi v rotih pri košnji. S pomočjo ročnih brizgalnic, ki so se res izvrstno obnesle, smo varovali tik ognja stoječe z lesom krite hiše. S čudovito hitrostjo so nam prišle na pomoč slavne požarne brambe z Bleda, Gorij in Radovljice, ter so po triurnem skupnem delu omejile ogenj v toliko, da ni bilo več nevarnosti za celo vas. Srčna hvala jim 1 Ponesrečencem, ki so vsi ubogi kočarji, je pogorelo vse do tal in niso rešili tudi ne najmanjše stvarice. Obleke nimajo druge, kakor to, ki so jo na sebi imeli. Zgorelo je eno tele, deset prašičev in nekaj denarja. Prizadeti so tembolj, ker so bili že prej večjidel zadolženi in so bili le za male svote zavarovani, dva pa še zavarovana nista bila. Ker je sila in potreba res velika, obračata se podpisana z milo prošnjo do blagih src, da bi po svojih močeh se spomnili teh ponesrečencev ter jim priskočili na pomoč bodisi s kakoršnimkoli darom, ki naj se blagovoljno pošlje župnemu uradu ali županstvu, pošta Bled. — I. Peternel, župan. Janez K a č a r, župnik.
(Vabilo h koncerta), ki se priredi 2. avgusta 1896 zvečer ob polu 9. uri v letoviškem salonu na Bledu povodom slovesne položitve sklepnega kamna letoviškemu poslopju na Bledu. Sodelujejo iz prijaznosti gospodične Favsta Bisiak (gosli), Franjica Vr-hunc (petje) in Elvira K. (glasovir) in junaški tenor gospod Josip Karol Tertnik (petje). Vspored: 1. G. Rossini : predigra opere »Viljem Teli", svira letoviški orkester. 2. Fr. Vilhar: „Mrtva ljubav", L. Arditi: „Parla valček", gospodična Vrhunc. 3. Mendelssohn : Koncert za gosli, I. del, gospodična F. Bisiak. 4. Fr. Vilhar: „Nezakonska mati", A. Rubinstein : „Asra", gospod Tertnik. 5. A. Rubinstein : „Barkarola", A-mol, gospodičina Elvira K. (glasovir). 6. Brahms-Joachim : „Ogerski ples", F. Schubert: „L' Abeille", gospodična F. Bisiak. 7. R. Wagner : „Ljubavn1 dvospev" iz opere „Lohengrin", gospodična J. Vrhunc in gospod Tertnik. — Cena sedežem : I. do III. vrsta 3 gld., IV. do VIII. vrsta in postranski sedeži 2 gld.; vsi drugi sedeži 1 gld. — Oni, ki imajo slavnostne vstopnice, naj si izbero Sedeže do sobote 1. avgusta 1896 opoludne. Vstopnice dobivajo se v letoviškem poslopju. — Cisti dohodek namenjen je letoviškemu zakladu.
*
* *
(Iz Trsta) se nam poroča : Ozirom na dopis, priobčen v št. 171 Vašega cenjenega lista, opisujoč sokol8ko slavnost na Razdrtem dne 26. t. m. pod
naslovom „Sakolske slavnosti", pozivam Vas v smislu § 19. tisk. zakona, da sprejmete ta-le popravek: „Ni res, da me je več gostov prosilo, naj dr. Tavčarju vzamem besedo ter dosledno ravno tako ni res, da bi bil jaz odgovoril, da sicer ne odobrujem neslanih in surovih dovtipov Tavčarjevih, vendar pa da nimam prava, da mu prepovem govoriti". — V Trstu, dne 29. julija 1896. Dr. Gustav Gregorin, starosta „Tržaškega Sokola".
Telegrami.
Foličane, 30. julija. Danes dopoludne so posvetili knezoškof Napotnik vpričo dva-intrideset mašnikov novo cerkev. Župnika Lenarta so imenovali duhov, svetovalcem.
Dunaj, 30. julija. Ministerski predsednik grof Badeni, katerega je vsprejel včeraj v Išlu cesar v avdijenci in ki se je vdeležil dvornega obeda, se je povrnil danes zjutraj na Dunaj.
Dunaj, 30. julija. „Wiener Zeitg." objavlja celo vrsto imenovanj povodom preos-nove železniškega ministerstva. Mej drugimi sta imenovana za sekcijska načelnika mini-sterijalni svetnik Ludvik Vrba in dvorni svetnik vitez Pichler. Presvetli cesar je imenoval ministerskega svetnika barona Lilienau glavnim nadzornikom avstr. železnic v IV. činov-nem razredu in Franc Heindla njegovim namestnikom v petem razredu.
Brno, 30. julija. Mesto Vlaški Klobuk je do polovice pogorelo.
Budimpešta, 30. julija. Tržna lopa na carinskem trgu je po noči popolnoma pogorela.
Pečuh, 30. julija. V skladišču za rakete, ki se nahaja v tukajšni mestni hiši, se je pojavila danes zjutraj velika eksplozija. Vsled groznega poka se je podrlo več zi-dovja in razbilo mnogo oken. Ranjenih je nad sto oseb. Težko ranjena sta mej drugimi župan Aidinger in poštni ravnatelj Opris. Ko so ogenj omejili, so našli v pro-dajalniškem lokalu tri zgorela trupla. Redar-stvo je odredilo strogo preiskavo.
Berolin, 30. julija. Brzojavno poročilo iz Či - Fu javlja, da se je mej groznim viharjem dne 23. t. m. potopil parnik „litis", deset milj proti severu od Southeach Promontory. Rešilo se je le deset mož, vsi ostali vojaki s častniki vred so se potopili.
Rim, 30. julija. Senat je zaključil posvetovanja za nedoločeno dobo.
Curih, 30. julija. Včeraj so se zopet ponovili veliki izgredi v predmestju Viedikon. Hišo, v kateri je stanovalo 70 Italijanov, so napadovalci popolno porušili. Pomnoženo re-darstvo je moralo rabiti orožje. Ranjenih je na obeh straneh več oseb. Konečno so naredili mir došli vojaki, ki so aretovali več nemirnežev.
Kajiro, 30. julija. Predvčeranjim je zbolelo za kolero po celem Egiptu 130 oseb, mej temi jih je umrlo 96.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta).
Cena steklenici 25 kr.	126 (50—23) 5
Meteorologiôno porodilo.
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v nun.
29	9. zvečer	7315	2Ž'4	si. jug	ekoro oblč.	
30	7. zjutraj 2. popol.	731 4 730 1	180 26-7	si. svzu. sr. zah.	skoro jasno del. oblač	0-0
malom
Srednja včerajšnja temperatura 23 6°, za 3 8° nad nor
m
s
Lekarna Trnkôczy, Dunaj V.
..2
Mrčesni prašek
pravi, steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld.
Dobiva se v	446 7
Mami Utialfla pl. Mtan
poleg rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se z vsakdanjo poŠto.
Lekarna Trnkôczy v Gradcu.
H
W Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. "W>
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamiea) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
N&JstareJe, najpristneje, najreelneje ln najoeneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko ! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: ïïa angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bog;atec-Slatlnl. 12 malin ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-1
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Hldjpo
Liniment. Capsici comp.
18—17 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in, 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-66
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
I > il il a j 8 k a b
o i* z
a.
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„
St. Genbis srečke, 40 gld.......70	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„
Ljubljanske srečke.........28	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3395	.
Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. ...	419	„
Akcije južne Železnice. 200 gld. sr. . . .	101	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	„
Montanska družba avstr. plan.....78	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	159	,
Papirnih rabljev 100 ................126	„
Dn* 30. jnllja.
Skopni državni dolg v notah.....101
Sknpni državni dolg v srebra . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
gld. 50 kz.
80 mark . . . 20 frankov (napoleo Italijanski bankovci
C. kr. cekini . . .
. 101		65 .
		65 .
. 101		20 .
. 122		55 ,
. 99		50 .
. 976		
. 360		50 .
. 119		70 .
j. 58		70 .
. 11		73 .
		51 .
. 44		40 „
5	»1	64 „
Dn« 29. julija.
i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
„	, dolenjskih železnic 4£
144 gld. 50 kr.	
157 „	1»
190 .	
99 .	50 .
139 .	m
126 „	75 „
110 „	—~ »
112 .	m
99 I	45 „
225 .	
170 .	50 .
129 .	
99 „	50 „
- kr,
p
80 . 50 „ 50 .
25	„
50	l
50	*
62
mJT Hakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Sa v aro V a nje za zgabe pri irebanjlh , pri izirebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniika družba
„M ERC1J
«oIIzbIIi it 10 Dunaj, Ririahilfiritraisi 74 Ï
éé
Pojasnila "S» v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoifakih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega «brestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, m