Domoljub
V £fublfanl 21. ianuarfa 1942-XJC	55 « šlev. 4
Izdelovanje suhe robe ▼ Sodražlci je za ta-mošnje prebivalstvo skoroda življenskega pomena. Naj bi s čimprejšnjim koncem vojne zasijali tudi našim pridnim rešetar jem in njih družinam boljši časil
M
f JOŽB RAZOR
azaj t>eč ne gremo
>Ata pa nimam. Imam samo mamo.«
Grašiču je padel ko «ora težak kamen s srca.
»Francka, ali ne bi tudi ti rada imela ata kot druge punčke?«
>0, da! Tako velikega, velikega, kakor...« Punčka je v zadregi umolknila in pogledala Grašiča.
Grašič jo Je požiral a pogledi. Iste mebke oči, iste obrvi in trepalnice. Nič ni Vagnerjevega " na njej.
Tedaj Je dekletce zavpilo in se prijeto za nogo.
»Boli, boli!« je zajavkala.
Grašič jo je dvignil in potegnil izpod palca na nogi čebelino želo. Pogladil je dekletce po pratu in rekel:
»Oh, ta poredna čebelica 1 Pičila je našo Francko. Glej, pa je že dobro. Nič več ne boli, kajne?«
»Ne!« je zatrjevalo dekletce, čeprav ji je Slo na jok.
Grašič ni opazil, da se je v tem ob vrtni gredi približala mlada ženska, ki jo je privabil otrokov klic iz sobe na trato pred hišo. Presenečeno je obstala in gledala tujega človeka.
»In zdaj bo hudobna čebelica umrla, ker je pičila našo Francko.«
»Zakaj bo umrla?« je vpraševala Francka.
»Za kazen, ker je bila poredna.«
Dekletce je držalo Grašiča okrog vratu z obema rokama. Zdaj je opazilo ženo ob vrtni pregradi in zavpilo:
»Mama, mama! Ali bo res čebelica morala umreti?«
Grašič se je obrnil in stal pred njo, ki jo je nekdaj imel za svoje najdražje na svetu, in ki mu jo je nemila usoda iztrgala iz rok, njega samega pa pahnila daleč od domovine. Gleda ga kakor nekdaj, s svojimi velikimi, mehkimi očmi, začudeno, kakor da svojim očem ne bi več verjela. Prav taka je. kakor takrat v jeseni na vrtu, ko je sonce zahajalo in ko je dolino zagrinjala jesenska megla. Zdaj pa je pomlad, toplo opoldansko sonce pripeka, v zraku šumi in žvrgoli, ves dan prepeva čast svojemu Stvarniku. Grašič ne ve. kaj bi rekel; sram ga je, da drži otroka v naročju, zato ga spusti, toda otrok se ga trdo drži okrog vratu in binglja ter brca od razposajenosti z bosimi nožicaml. Položai je postal nad vse smešen. Ne eden ne drugI ne more spraviti besede lz sebe. Le mala Francka vpije od zadovoljnosU ter se še bolj oklepa Grašičevega vratu.
»Marija, me Se ka| poznaš? Stiri leta se te nisva videla.«
»Moj Bog, kako te ne bil«
»Marsikaj novega se je zgodilo v tem času, marsikaj starega se je pozabilo.«
»Bojim se. da je mnogo starega ostalo in ne bo več mogoče pozabiti ga.«
»Cas vse zabriše, ie tako hode rane se ta-
ÄiJ».*^ U i® podobna. Marija I« pravi Grašič ln položi Francko na tla.
Marija zardi in reče: »To le spomin, ki ga krf^^Ä pozabltU k»-pobegnil Vz ječe V ^	^ "o j.
n,- >J°da 'a spomin nl TeS irrenak. Pozdrave ti nto»d ^afierja in pro»! njo a, odpuščanje. Umrl Je s križem v roki in te
va M not a6 ».ode?«™*- Zame se |e žrtvo-Im.MiJT «"di dokazal. da spomin nanj ne bnC Ve{J?rena,k' Mariial< 0r««* •"> « je privai v trdln? kar.ie bil01 6tiri leU sem t«-vedaT S i8 p,r«ra0t° v 8rcu ln ^ nisem
od začefka Hn Ä? P°Rre®aiJ' PogreSal sem te takrat k n J kon<!"' P0«1-68«! nezavedno tudi žene kl ° iT. ,V<>io "i80*10 tveial 1 «vlieniem rija vse u l°.Je D?*r*? vlela ln Pokopala. Ma-
pritegnil k sebi človeka, ki se mu je odtegnil in
roman
ni mogel več nazaj. V tem primeru je najino trpljenje obrodilo bogat sad, zlasti, ko naju je po dolgem trpljenju spet združilo.«
Roko v roki sta stopila v veliko družinsko sobo. Pogačarjeva mati je zastrmela, nato pa se od veselja zjokala. Tudi oče je pustil pipo in se prestopal iz kota v kot.
»Vedno sem bil prepričan, da se vrnete, gospod doktor.«
»Vrnil sem se z eno samo željo, oče: dajte mi vašo hčerko Marijo za ženo.«
»Dragi gospod doktor, jaz se v te zadeve več ne vtikam. Imam preslabe skušnje. Vprašajte rajši mojo ženo.«
Grašič je pogledal mater, ki so jo oblile solze sreče. Ni ponovil vprašanja, saj ji je jasno bral odgovor v očeh. Objel je Marijo in jo vprašal:
»Povej mi, draga, zakaj Bog skuša nedolžna in ljubeča se srca in jih tako dolgo obiskuje s trpljenjem, kakor je skušal prav naju?«
>Ne vem, drajrf France, vem samo to, da bo najina sreča po tem trpljenju veliko večja in da nama te sreče nihče več ne bo skalil.«
KONEC.
^TEDENSKI PREGLED ÜVOJNIH DOGODKOV
šil	W.
Afriško bojišče. Nadaljujejo se boji v pokrajini Sollum— Halfaya. Angleži obstreljujejo nemška in italijanska oporišča in sicer s kopnega in z morja. V zahodni Cirenajki delovanje topništva z obeh sovražnih strani, vendar brez bistvenih vojnih uspehov. Nemška bojna in strmoglavska letala so napadala premikajoče se angleške motorizirane oddelke in letališča v Cirenajki in angleška šotorišča pri Marsa Matruhu. Italijansko letalstvo je izvedlo mnogo uspešnih napadov in je prizadejalo napadajočemu sovražniku hude izgube v ljudeh in vojnih sredstvih. — Podnevi in ponoči so bombniki in lovci Osi bombardirali angleška letališča in obrambne naprave na otoku Malti. Zasidrane ladje so bile zadete, pa tudi posamezne baterije na kopnem. Ugotovljena so bila velika razdejanja in grozni požari. — Romunsko časopisje podčrtava odpor italijanskih čet v severni Afriki, poudarjajoč, da se je angleška ofenziva zlomila ob odporu italijanskih čet in da Angleži doslej he niso dosegli ciljev, ki so si jih zastavili.
Busko bojišče. Vzlie hudemu mrazu se armade držav Osi krepko upirajo velikim ruskim napadom. Boji besne na vsej dolgi fronti. Na srednjem ln severnem odseku vzhodnega bojišča napadajo Rusi slejkoprej, ne meneč se za ogromne žrtve v ljudeh ip materialu. Čeprav vodijo Nemci za enkrat obrambno vojno, dosegajo marsikje lepe uspehe, saj napadajo tudi sami. Na srednjem odseku bojišča Je neki nemški bataljon v preteklem tednu po hudih bojih zavzel važen kraj in je zaplenil 10 topov, mnogo strojnic, metalcev ognja, na stotine pušk In več sto konj. Rusi pa so pustili na bojišču po nemškem poročilu nad 1500 mrtvih.
V ,Ve!lk' boji se razvijajo tudi na Jugu okrog Kerča in Krima, tako v zraku, kakor na vodi in '«"'f Prl letalskih napadih Je bila potopljena 1500 tonska prevozna ladja, ruski rušilec pa je bil hudo poškodovan in se je najbrže potopil. Več sto Rusov se je spustilo s padali na Krim, a njso dosegli zaželenega cilja, kakor se je ponesrečilo tudi izkrcanje ruskih oddelkov na nekaterih točkah polotoka Krima. Na področju Taganroga so oni po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva ruski sunki zmagoslavno odbiti.
Prav tako so dosegli nemški napadalni oddel-kllep uspeh pri Ljenlngradu, saj so 200 m na SI-'Oko prodrli v ruske postojanke.
„wt?V.a ,T!hem »*•»»"• Japonci Javljajo, da so njihova letala zadnje dni bombardirala skupino
Moluških otokov, posebno Amboin, druga skupina letal je napadla otoško skupino pri Novi Gvineji in je z bombami razrušila važne vojaške cilje. Ja. ponska letala so na Filipinih silovito bombardi-raia utrdbe na Vatanu in prisilila k molku več ameriških skupin topov. Posebno hudo Je bilo po. škodovano neko letališče na zahodnem delu otoka Lužo na.
Kar se tiče Malajskega polotoka, se Angleži obupno trudijo, da bi se obdržali na takoimeno-vani Pownallovi črti, ki se vleče približno 200 km vzdolž obeh robov Malajskega polotoka. Japonske čete so zasedle važno železniško križišče Gemas, odkoder vozi železnica v Singapur.
Na polotoku Batangu na Luzonu po japonskih poročilih odfX>r ameriških čet j>opušča in so Japonci zavzeli prvi obroč obrambne črte. Na otoku Celebesu so Japonci osvojili letališče Menada ia zavzeli pristanišče Malacco na Malaji.
Japonski pritisk v smeri proti Singapurja vedno bolj narašča.
KRATKE
Censare Je uvedla Amerika: v njeno okrilje spadajo listi, poštne objave, radijske postaje ia vsa poročila o vojni.
M milijard dolarjev znaša vojni proračun Ze-dinjenih držav za leto 1942-43. Sledili bodo novi visoki davki.
Za eno milijardo jenov je zvišala neposredne davke jajMMska vlada.
88% vsega prebivalstva v Indiji ne zna no čilati ne pisati.
V	francoskem Marseju je te dni umrl Do-minik Piazza, iznajditelj jioštne dopisnice.
V	Nemčiji je živih samo še 274 konj Iz prve Bvetovne vojne. Dobivajo boljšo hrano.
Strašen vročinski val je zajel Avstralijo. Poročajo o velikih gozdnih požarih. Uničene so cele črede živine.
Vlak je igorcl v predoru v bližini San Sebastiana v Španiji.
Oslvelest bodo odpravili pri ljudeh z vitaminom H, trdijo učenjaki medicinskega zavoda v nemškem Heidelbergu.
Na Madžarskem prejme vsak prebivalec 2,')0 gramov kruha na dan ln 2000 gramov bele moke ali testenin na mesec.
Med Italijo in Južno Ameriko brzojavni promet še vedno redno posluje.
Vsakršno izvažanje gumija iz Argentine je prepovedala argentinska vlada.
Obsedno stanje je proglašeno po vsem državnem ozemlju v ameriški Boliviji.
Starostno delavsko zavarovanje se bo začelo te dni izplačevati v Bolgariji. Pokojnina se bo izplačevala delavcem in malim kmetovalcem, ki so dosegli predpisano starost. Tokrat bo tako upokojenih 30.000 delavcev in kmetov, med letom pa bo število upokojencev to vrste naraslo na 100.000.
Za 325.000 frankov so prodali nek smaragd (dragi kamen) pri nedavni razprodaji v Parizu.
Befana Je ob novem letn razdelila nad pol milijona zabojev vojakom, nad dva milijona pa potrebnim otrokom.
Dva vlaka sta trčila blizu Solopierga na Danskem: 25 oseb hudo ranjenih.
2000 finskih otrok je sprejela v oskrbo Danska.
Posebne smučarske oddelke so ustanovile japonske oblasti.
Is Londona v portugalsko Lizbono je odno-toval finski poslanik dr. Orlppenberg, odkoder Be bo povrnil v bvo|o domovino.
Na mino |e zadel 2170 tonski danski parnik »Axel Karl« ln se potonil. Posadka je rešena.
Iskaznlee sa meso bodo uvedli z 20. januarjem na Švedskem.
Na malajskem bojišča Je padel olimpijski Športni prvak Ohio.
10 )|ndi je te dni zmrznilo v bolgarski prestolnici Sofiji.
Nove vrelee jodove vode so odkrili v znanem avstrijskem zdravilišču Bad Hallu.
.	Ma pobegnila dva nemška letalca
s angleškim aeroplanom, ki sta se ga polastila na angleškem letališču.
V	vojni s Italijo so tudi naslednje amerilko države: Panama. San Salvador, Honduras. Haiti, ban Domingo, Costarica in Nikaragua
234848482348894853234848532348
I
Poravnajte naročnino za »Domoljub* čim prete — najkasneje do konca tega meseca, da boste zavarovani za primer požarne nesreče in da bo list lahko mirno izhajal v dosedanjem obsegu 1
147.839 lir požarnih podpor
je do danes oprava „Domoljuba" že nakazala svojim zvestim naročnikom v nesreči, ko so bili pomoči tajbolj potrebni „Pravilnik" za požarne podpore je bil objavljen že v par prejšnjih številkah „Domoljuba".
-______ t ————
Zastopniki l Obiščite vsako hišo še ta mesečin pazite da bo vsaka družina r Vaši fari imela „Domoljuba".
—— • ■
Rešujte bogato nagradno kriianko v novoletni Številki .Domoljuba*.
Vsak kdor bo plačal v naprej celoletno naročnino za „Domoljuba" do konca januarja 1942 bo lahko deležen ene nasrad, ki jih bo žreb razdelil med one redne naročnike, ki bodo pravilno rešili novoletno križanko. — Rešenje križanke je treba poslati na Upravo „Domoljuba", Kopitarjeva 6, Ljubljana, vsaj do 81. januarja 1942. Vsaki rešitvi priložite Vaš točen naslov! Vsaki rešitvi priložite tudi znamko za 50 centesimov,
Nagrad le 220 in te so: 1. 20 Zbirk PO 12 lepih knllg (druga polovica „Slovenčeve knjižnice").
--2.10 „siofcncei" za 3 mesece zasfgnl.
3.10 „Slov. domof " za 3 mesece zastont. 4. 30 „Domollnbov" za celo leto zastonj. 3.100 „Domollubo?" za pol lela zasloni. 6. 50 „Bogoljubov" za celo leto zaslon).
„Domoljuba" v vsako slovensko hišo I
Reka, podoba človeškega življenja
Sredi visoke gore izvira izpod strme 6tene — 6tudenec. Ljubko žuboreč se veča in veča in brzi dalje. Večji torej, kot ie bil ob izviru, skaklja mimo z mahom poraslih in s planinkami posutih planinskih pečin dalje, brezskrbno, ne meneč se za to in ono. Ta 6tu<ienček bi bila nekaka 6lika o po-četku otrokovega brezskrbnega življenja.
Otrok, ležeč v zibki, se liubko smehlja; lica so mu včasih lahno rožnata. Dušica mu je čista, kot so čisti valčki studenčka. Malček 6e še ne zaveda življenja, četudi ga ima, in bi ga tudi izgubil, če bi drugi ne skrbeli zanj.
Studenec postaja potok. Na poti, ki ei jo je usmeril, se mu stavijo zdaj tu zdaj tam razne ovire, ki mu zadržujejo naglico in omejujejo svobodo. A potok mora preko teh ovir, premagati jih mora, če hoče do cilja.
Potok naj bi bila podoba za doraščajočega otroka. 2e je tolik, da gre v šola More ga skrbi pri učenju, ki pa so seveda majhne v primeri z morebitnimi, ki ga čakajo pozneje v življenju. Ali ne plaši se jih preveč, ker le-ta je temperament, ki vse neljubo, karkoli pride, prežene zlahka.
Potok je že toliko, da mu lahko rečemo reka. Tudi ta ima razne zapreke in zato je opaziti na takih krajih vrtroce. Tu se voda peni; zgrinjajo se močni valovi, ki 6e kaj kmalu razprše in hite dalje.
Deček se je razvil v krepkega mladeniča, ki je poln prekipevajočih moči. Vesel je, bodisi da je sam ali v družbi. Je pač tak, da zna razveseliti tudi druge. Ali nastavljen mu je bH trnek, in se je ujel vanj, ker ni bil dovolj previden. Saj mu je storiti? Rešiti se moral Se bo fi mogel? Dal Se je čas, da se osvobodi. In res se je rešil, a v srcu mu je ostala težka, skoraj nezaceljiva rana, ki mu spomin na tisto nesrečno uro njegove mladosti.
Reka drvi dalie. Zdi se, ko da je nekako ponosna. Njena moč je silna. Zato jo človek uporablja v svoje namene. Ob vodi si postavlja mline, žage i. dr., pri čemer se rabi vodna 6ila. Po reki se vrši tudi paroplovba, ki pospešuje promet. Struga reke je včasih zelo široka. Zgodi ee včasih ob hudem
deževju, da prestopi voda bregove in s tem poškoduje ali celo uniči mnogokai.
Mladenič je postal mož. Kot tak more štorih mnogo dobrega. Ako pa se po nesreči obrne njegovo naziranje in s tem njegovo udejetvovanje v napačno 6tner, tedaj je ravno nasprotno.
Reka nadaljuje svojo pot le še prav počasi, kajti velika je in mogočna iti to v svojem dolenjem teku. 2e se bliža cilju, ki je brezdanje morje.
I&totako kot reka v dolenjem teku, je človek v starosti. Njegove moči ginejo. Iz čilega moža postaja sivolas, 6ključen starček, ki je dan za dnem 6labši. Koliko let mu je, se mu pozna na * križu,, kakor pravijo.
Bil je to človek iz »6olzne doline«, ki je imel pelin za kosilo in pelin za večerjo, ki je škropil ljubezen, komur koli je hodil, sam pa ni okusil nobene kaplje, si natihem, prav na skritem dnu svoje duše ustvaril svetle sanje, brez katerih bi moral skoprneti od vsega hudega. Najprej se mu zasveti odnekod le prav ponižna lučka, spomin na nekaj milega, želja po nečem lepem, mehkem, kar morda nikoli nikjer ni bilo in nikjer ni. Luč pa je vedno lepša in svetlejša, kolikor več j« bridkosti in kolikor bliže je odrešenje. Dokler se svetloba nazadnje veličastno ne zlije v ono, ki je zadnja in večna; ter je tako izpolnjena obljuba, srcu dana, in doseženo plačilo za verno upanje —, kakor pravi Iv. Cankar v »Podobah iz sanj«.
Bliža se smrt.. Ka>j je res že blizu tisti čas, tista sončna nedelja? Da blizu, četudi morda äe daleč. Človek, bodi pripravljen na svatovščino, na pohod v lepo večnosti
Za hlapce, dekla In dninarje
Hlapec in dekla, kočar in dninar, so prav toliko vredni kot drugi ljudje. Njihovo težko delo je družbi potrebno, koristno in časti vredno. Prav tako zasluži spoštovanje, kakor vsako drugo resno in koristno delo. Hlapcev, dekel in dninarjev naj zato nihče ne prezira, zakaj a
svojim delom ustvarjajo velike vrednote za gospodarje in za ves narod. Zato je celoten narod njihov dolžnik.
Teh, k« so bili doslej v svoji revščini pozabljeni, se je spomnila duhovščina ljubljanske škofije na svojem zborovanju, ki ga je vodil škof dr. Gregorij Rozman dne 6. III. 1940. V svojih sklepih je duhovščina med drugim soglasno postavila zahtevo: Predvsem naj se tudi za kmetske posle in delavce uvede zavarovanje za bolezen in onemoglost. Zveza združenih delavcev pa je začela borbo za enako-, pravnost poljedelskega s stalnim delavstvom.
Zdaj je bil pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani uveden poseben oddelek za kmetske delavce. Imenuje se Oddelek poljedelskih delojemalcev PDZ. Oddelek vodijo delavski or* eanizatorji iz vrst Zveze združenih delavcev, Naloga tega oddelka je zdaj, da hlapce, dekle, dninarje zbere, jih združi, izobrazuje umsko in stanovsko in jim pribori vsaj to, kar drugi delavci že imajo. Tako jim je treba dati zavarovanje za nezgode, za liole/en, za starost in za onemoglost. Vsaj največjih skrbi jih je treba rešiti, da bodo brez posebnega strahu lahko ostali na kmetski zemlji in jo obdelovali.
Pravilna rešitev te zadeve je naša velika socialna in narodna naloga in dolžnost. Zaradi nje same jo pomagajmo tndi v teh izrednih časih reševati po svojih najboljših močeh: Hlapcem, deklam in dninarjem ustvarimo pravičnejše, človeka vredno življenje.
Mosi samomorilcev. V Londonu je še nedavno stal most, ki je slovel kot most samomorilcev. Dolgo so tuhtali, odkod ta strašna privlačnost usodnega mostu. Na nasvet nekega dušeslovca (psihologa) so črno pobarvani most prebarval» z zeleno barvo. In glej: naenkrat ni bilo več na mostu sa-moumorov. — V Parizu je bila neka kavarna z modro pobarvanimi stenami. Kavarna je bila vedno mrzla in še v poletju so dame prosile, naj se v njej kurijo peči. Lastnik je pozneje kavarno prebarval z rudečo barvo in konec je bilo mraza. — Konferenčne dvorane so običajno temno modral prevlečene, ker je dokazano, da je razgovor v t» leih dvoranah vedno prav razgiban ia duhovit.
d 8623 lir je razdelilo Novinarsko društvo v Ljnbljani v tej zimi najpotrebnejšim dijakom in dijakinjam.
d Novi meidni razredi. Zavod za socialno zavarovanje opozarja delodajalce, da je bil do dne 80. novembra 1941 najvišji mezdni razred: VIII. mezdni razred za zaslužek: dnevno nad 30.40 lir (tedensko nad 182.40 lir, mesečno nad 760 lir); od 1. decembra 1941 dalje pa sta z naredbo Visokega komisarja (SI. list št. 104 od 27. dee. 1911) dodana dva nova mezdna razreda, in sicer: IX. mezdni razred za zaslužek: dnevno nad 38 lir do 45.60 (tedensko nad 228 do 273.60 lir, mesečno nad 950 do 1140 lir); X. mezdni razred za zaslužek: dnevno nad 45.60 (tedensko nad 273.60, mesečno nad 1140 lir). V kolikor je imel zavod io prijavljene zaslužke za IX. in X. mezdni razred, je potrebne mezdne spremembe izvršil sam ln bo v plačilnem nalogu za december 1941 že računal prispevke po teh razredih. Ker pa niso vsi delodajalci do sedaj javljali zaslužkov, ki presegajo VIII. mezdni razred, jih vabimo, da pregledajo plačilni nalog za december 1941 in prijavijo zavodu z dopisom ali seznamom vse zaslužke preko VIII. mezdnega razreda, v kolikor niso že upoštevani v plačilnem nalogu.
d Zatemnitev je zapovedana sedaj od 7 zvečer do 7 zjutraj.
d V pokopališki cerkvi Sv. Križa v Ljubljani bo poslej redna javna nedeljska in prazniška služba božja s kratkim nagovorom ob 9.
d Mož. ki se lime oe boji, je policijski narednik Crnjanski. ki se v Belgradu gre vsak dan v Savo kopat, številni gledalci ga občudujejo. Ce pomislimo, da je zadnje čase temperatura stalno pod ničlo in da mož ostane v vodi po celih 20 minut in potem leže v sneg in se >sonči<, je tudi občudovanja vreden. Crnjanski je znan športnik, v službi vesten in tudi sicer msrljiv, saj vsako leto privatno polaga izpit za gimnazijo ln bo let09 maturiral.
d Italijanske vodne elektrarne. Konec leta 1940 je delovalo v Italiji 1159 vodnih elektrarn. Sedaj grade 71 elektrarn z močjo 934.121 konjskih sil ia letno proizvodnjo 5300 milijonov kilovatov. Izdelujejo pa že nadaljnje načrte za gradnjo več 6lo elektrarn.
d Pri padca ■ drevesa se je abil. V Trieste se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 69 letnega vrtnarja Avguština Pečarja s Catinara. Starček je obrezoval na vrtu neke vile drevje, pri tem pa se mu je lestev spodnesla ter je tre-ŠČU ob tla. Zadobil je take poškodbe, da jim je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel.
d Dvajset let u že udejstvaje na gledališkem odru eden najbolj znanih ljubljanskih igralcev Janez Cesar.
d Viktor Grčar «mrl. Dne 7. jan. 1942 je umrl v srbskem Cačku bivši mariborski župan Viktor Grčar. Pokojnika so naslednjega dne ob veliki udeležbi tamošnjih Slovencev ter zastopnikov srbskih civilnih in vojaških oblasti pokopali na tamošnjem pokopališči
<1 Osebe, ki ìamerivajo «veljavni svoje pravice k_i?vo>'h p™noienj v krajih, zasedenih po Nemčiji, morajo najkasneje do 30. janoarja posUti visokemu komarju za Ljublai*ko pokrajino posebno izjavo v dveh irvod.h. Podrobnosti izvti pri županstvih.	«	r
L. ,d,N'.d" P"U P**čavs'ka 15. januarjz s«
)e skokoma mraz stopnjeval od prejšnjih 12 :n do-L)Ub"~ie
_ d 2 milijona lir za poživi j« je ribolovi » Dal-
J' S f ,Kvan>eni te določila rimska vlada. . «Jodnja in nakup «Ti«e. Ministrstvo za kmetijstvo v Roma je določilo nov način za pro-
nH,°J? Jla,kVP, £Ti.ne "jo. v tekočem leta priredi deželni živinorejski oddelek vrsto zbor-5N"» » prodalo živine, ki je določen, za
EÒI» Doalnn tt. del°' U "P^i* « kol!). Dostop na te se me je prost. Kupne po-
f?'!b« ,pa ■">• zaključiti samo živinorejec z Žmnorefcem n pooblaščeni trgovec z živinorej-eemi i^YV ildaia '^vcem (prekupčevll-.! L. e!nl ®T'norelskI oddelek. Pri pogodbah Zli06'8 5upe^ ,ln, prodajalec morala držali v mejah nradno določenih najvišjih cen, po cen ku
kl velja za prvo, najboljšo vrsto živine za zakol. K tem cenam se pribije 20« za živino za opi-
tanje, 40"J za delovno žival, 100% za plemensko živino Za kritje stroškov teh zbornih sejmov bo vsak udeleženec plačal na vsako glavo odrasle živine 4 lire, za uilado žival po 2 liri. Deželni živinorejski oddelek sporoča, da je odslej prepovedano sklepati kupne pogodbe za živino v hlevu- v izrednih primerih se to sme zgoditi, a le s posebnim dovoljenjem živinorejskega oddelka. V goriški deželi se bodo vršili zborni živinski sejmi: dne 10. januarja v Aidussina; 29. januarja v Gorizia na živinskem trgu; 10. februarja v Gradisca d'fsonzo; 20. februarja v Vipacco; 26. februarja v Gorizia; 6. marca v Cornions; 10. marca v Aidussina; 26. marca v Gorizia.
d Ii cerkvenega letopisa. 2upnija Vipacco šteje okoli 1500 duš. V letu 1941. je bilo roienih 32 otrok, v večnost je odšlo 29 faranov. Doma so se poročili 4 pari. drugod pa 10 parov. Svetih obhajil se je podelilo v župni cerkvi 28.000, v bližnji podružnici romarske cerkve Matere božje v Loghe pa 4690. skupaj torej 32.700. — SL Vito presso Vipacco: Lansko leto se je rodilo 20 otrok, preselilo pa v večnost 9 oseb. Poročilo se je 12 deklet in 10 faranov. Obhajancev je bilo nekaj
Zlatomašnik Jožef Brežar
Dne 15. januarja t L Je doživel duhovni svetnik Jožef Bre-lar petdeseto leto mašništva. Rodil se ie na Perovem pri Kamniku. Po končanem učenju je bil g. jubilant za kaplana v Postojni. Skofji Loki in v Ribnici, potem Župnl upravitelj v So-dražici, od tam pa je prišel v Velesovo. kjer je prebil kot župnik nad 30 let. Vedno in povsod je zgledno vršil svojo dolžnost v čast božjo in blagor našega ljudstva. Zaradi bolezni Je g. svetnik stopil leta 1935. v pokoj ln se naselil pri Materi božji na Brezjah. Od tam se je preselil z dnigimi duhovniki v Mengeš, potem pa nazaj v Velesovo. Na mnoga letal
nad 14.000. — Storia: V minulem letu je umrlo 17 oseb doma, dve pa v bolnišnici v Gorizia; od teh je imela najstarejša ženska 92 let, najstarejši moški 77 let. Nesreča se je prinetila ena, ko je tovorni avto povozil malega dečka. Luč sveta je zagledalo 45 otrok, 24 dečkov In 2t deklic. Porok Je bilo 12. Tri neveste so šle dnieam, dve sta prišli v novo faro. En ženin je prišel k nam, od nas pa nobeden ni odšel. Obhajancev ie bilo 32.500.
d Obči na Spodnji Dravograd priključena «olfsbergu. Na povelje koroškega gauleilerja je bila s 1. januarjem t. 1. občina Spodnji Dravograd s svojimi vasmi prikliučena koroškemu okraju Wolfshergu. Pri tej priliki je bila velika slovesnost. r>ri kateri je dosedanji okrožni vodja Orum izročil občino wolfsberäkemu okrožnemu vodil Gasserja, kateri se je Grumu zahvalil za izvršeno delo.
d Kdor hoče potovati po Srbiji, bo od dne 15. januarja dalje moral imeti poleg osebne izkaznice še posebno policijsko dovoljenje, in sicer brez izjeme vsakdo. Ta dovolienja izdaja policija in stane za vsakokrat vsega 15 din
d Poljedelski stroji na plin. Zaradi pomani-zai;a bencina so se poljedelski strokovnjaki lotili . ' poskusa, preobraziti kmetijske motorne stroje za pogon z lesnim plinom. Poskusi so uspeli, postno dobro se je obnesel tip motorja, ki ga «njo s plinom iz oglja. Sedaj bodo to izkustvo prastiJno uporabili in skušali posplošiti uporabo strojev DameSt° benc!na PTi vefini poljedelskih
d Delavska sodišča. Vsi spori, kl bodo od zdaj nastali med delodajalci in delojemalci na Hrvatskem bodo prišli pred posebna delavska 1,7 uaTen 150 obnovljenih več takšnih ™ kl ^o strankarska In bodo izključno pravična. Delavska sodišča so bila že ustanovlje-,ank°le!0' vendar ni bila nlihova vloga velina. uo zdaj so ustanovljena delavska sodišča v
Zagrebu, Osijeku, Varaždinu In Dubrovniku. Proti razsodbi takega sodišča nI nobenega prizi, va. Vsi postopki pred temi sodišči so brezplačni.
d Božičevanje Slovencev v Srbiji. V Srbiji so | Slovenci božič tudi letos primerno praznovali. Gotovo je, da so je letošnji božič od prejšnjih v marsičem razlikoval, a kakor je bilo pač mogoče so si ljudje te dneve naredili čim prijetnejše. V, Belgradu. kakor tudi po drugih krajih, so pol-nočnice bile večinoma prenesene in so se obhajale na predvečer. V cerkvi Kristusa Kralja j« imel lep božični govor in slovesno pontilikalno sv. maW nadškof dr. Ujčič. Lepe slovesnosli so bile tudi po drugih belgrajskih cerkvah. Mesto j« bilo na mnogih krajih lepo okrašeno s smrečicami, na katerih so več večerov gorele številne žarnice, tako da Je imel sam Belgrad prav toplo božično razpoloženje. Tudi v pokrajinskih mestih' j so na mnogih krajih imeli prav prisrčne in domače slovesnosti za božič. Mnogi naši ljudje so prišli iz oddaljenih krajev v mesta, kjer so vedeli, da bo božična maša. Tako so imeli za božiS sv. mašo v Obrenovcu, Lajkovcu. Topoli, Kragu-jevcu, Paračinu, Rekcu, v Palanki, Smederevem, v Kraljevem, v Trsteniku, Vrnjačkl Banji, Nlšu, Leskovcu, šabcu itd. Mnogi so se v teh dneh spomnili tudi prijatelji iz daljnih krajev in Slovencem poslali kaj za božič. Zato je v dneh pred božičem posebno Rdeči križ Imel polne roke dela. Veseli so bili pa tudi lepih domačih jaslic, ki so bile mnogim v veliko veselje.
d Prepoved vseh iger je izdal srbski notranji minister. Po kavarnah torej ne morejo v Belgradu igrati ne biljarda, domine, kart ali kake podobne igre. Kazni zapade ne samo igralec, ampak tudi lastnik gostilne ali kavarne.
d Kdor je čez noč obogatel in si nabavil veliko premoženje, se bo moral v Srbiji zagovarjati pred posebnim sodiščem, kakor pravi uredba o posebnih sodiščih, ki bodo ugotovila, od kod ima kdo premoženje.
d Delavski bataljon v Kragujevcu v Srbiji. Občina v Kragujevcu je ustanovila delavski bataljon, v katerem je zaposlenih 1580 delavcev in delavk. Zaslužki so naslednji: otroci do 15. leta 25 din dnevno, fantje in dekleta od 15. do 18. leta 30 din, žene z otroci 35 do 40 din, fizični delavci nad 18 let od 40—50 din, kvalificirani delavci od 52 do 70 din.
d Tudi srbske li i re imajo novega inpana. Notranji minister je imenoval za župana v Uži-ca h duhovnika Miloja Jankoviča, ki je po prevzemu oblasti takoj razpisal notranje posojilo v znesku 1,200.000'din za pokritje vseh izdatkov za prehrano sirot, za katere mora sedaj skrbeti občina in jih rediti.
d Razpulčena je občinska oprava v St. Ruperts na Dolenjskem. Za izrednega komisarja je imenovan bivši župan Josip Mavsar.
d Višina dosedanjih kazni sa srbske špeki-lante. Belgrajsko časopisje poroča, da so razni belgrajski špekulanti do sedaj odsedeli 7000 dni zapora, denarnih kazni so pa plačali tri in pol milijona dinarjev.
d Olje ii koralnih klic na Hrvatskem. Hrvatski minister za gospodarstvo je odredil, da so mora pri mlelju koruze izločiti 7—10% klic, katere je treba dati na razpolago industriji za izdelovanje olja. Na ta način upajo dati domaČi Industriji mjla okoli 30 vagonov maščob.
d Važno «a čebelarje. Deželna zveza kmetovalcev v Gorizia poziva čebelarje, naj v njenem uradu dajo potrditi izkaznice Čebelarskega konzorcija za tekoče leto. Članarina znaša 4 lire. Samo čebelar, kl je obnovil člansko izkasnieo, bo imel pravico dobivati sladkorno krmo. Sporoča se tudi, da čebelar more spremembe ▼ Številu panjev javiti le od t. julija do 15. avgusta vsakega leta. Koliko sladkorne krme dobi vsak čebelar, se določi na podlagi števila panjev, kl jih je čebelar prijavil Čebelarskemu konzorciju.
d V Boscetto pri Trieste so letos bolj slovesno obhajali prihod Božjega Deteta — s polnočno sveto mašo. Na Sveti večer, ko j« bil ves breg že zavit v temo ter so zvonovi v sosednjih larah že utihnili — saj tam so imeli že zgodaj popoldne »pol-nočnice«, je Boschetto oživel. Od vseh strani so prihajali tuji ljudje, bližnji in daljnji sosedje, vse je privabila radostna vest, da bo v Boschetto prava polnočnica, menda edina na področju cele naše škofije .Veselo so pritrkavali zvonovi ter odmevali daleč v jasno, tiho noč. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena in ozaljšana z zelenjem ter tleh teči m svežim cvetjem, kakor mlada nevesta. Ljmlske množice so jo napolnile že ob molitvah, ko pa se je bližal fas skrivnostne polnočne ure, se ie polnilo svetišče bolj in bolj in moglo bi biti Se
Športni pregled v januarju
Letošnjo športne sezone niso otvorili smučarji, temveč igralci male bele žogice. To so igralci namiznega tenisa, igre, ki je prišla k nam z Japonskega. Prvo nedeljo v januarju so imeli na Rakovniku dvodnevni turnir, katerega so se udeležili tekmovalci raznih ljubljanskih klubov. V moštvih so zmagali Hermežani iz Šiške, med poedinci pa je bil najboljši Marinko iz Škocijana pri Mokronogu. Marinko je bil že pred leti" najboljši igralec namiznega tenisa. Tudi sedaj, ko ne trenira več, je še vedno prvi.
Da je tudi namizni tenis šport, ki ima mednarodno veljavo, dokazuje dejstvo, da so povabili našega Marinka tudi že na Dunaj, v Berlin, Prago, London in Kairo. Pač dokaz, da ne gre za to, kako velika je žoga, pač pa zato, kako igraš. Z malo žogico v žepu in s svojo igralsko spretnostjo je prepotovai Marinko precej evropskih prestolnic, po vrhu pa je prišel tudi v Afriko. Sedaj je spet v škocijanu pri Mokronogu. Kadar pa pride na turnir v Ljubljano, dokaže, da mu ni enakega.
Drugo nedeljo v januarju so porabili prijatelji zimske narave za prve izlete na smučeh. Suh sneg, ki je pokril hribe in doline, je privabil stotere smučarje na Polževo, Sodražico, Bloke, Kurešček in na druga znana smučišča. Največ zimskega športa je bilo seveda v okolici Ljubljane. Smuških prireditev sicer ni bilo, pohodili
in preorali so pa kljub temu vse klance, ki so primerni za smučanje in sankanje. Posebno so se razveselili snega učenci, ki imajo še vedno počitnice. Povsod so se veselo urili v smukih in kristijanijah.
Najbolj podjetne so se letos izkazali rakov* ski fantje. Že v jeseni so si zgradili lepo trna-ško skakalnico, ki je poleg ljubljanske na Rožniku največja v Ljubljanski pokrajini. Potem so nestrpno čakali na mehko belo odejo, da bi lahko poizkusili, kako se bodo počutili v letenju po zraku. Ko je zapadlo dovolj snega, so povabili na Rakek sintiškega tekmovalca Nedoga, ki jih je začel uriti v skakanju na smučeh. Najprej so vadili na mali skakalnici, ki je nesla 10 m daleč, v nedeljo pa so poizkusili svojo srečo tudi na veliki. Moramo jih pohvaliti. Srčno so se poganjali čez skakalno mizo in skakali okrog 20 m daloč in globoko. Pokazali so toliko poguma in spretnosti, da lahko pričakujemo, da se bodo po vztrajnih vajah uvrstili med najboljše slovenska smučarje.
Posebnih športnih prireditev doma nI bilo, razen že omenjenega turnirja v namiznem tenisu. V inozemstvu je sezona drsanja in hokeja na ledu v polnem jeku. Smuških prireditev v inozemstvu pa bo letos le malo, ker so športniki oddali smuči za potrebe vzhodnega bojišča.
nekajkrat tako prostorno, da bi objelo lahko vse ljudi. Saj je bilo med njimi celo veliko Tržačanov, ki 60 nekaj ur hoje oddaljeni od nas. Ob pogledu na glavni oltar je prevzelo duéo blaženo ganolje, ves se je iskril od luči in okrasja. Utihnili so do-' neči glasovi bogoslovcev, ki so spremljali v petju R jutranjic domačega gospoda. Nastala je trenutna I tišina. Srce je vernikom zadrhtelo v svetem pričakovanju. Nad vrati zakristije je zapel zvonček, zadonela je zahvalna pesem v 6lavo Odrešenikovega - učlovečenja. Pričela se je slovesna služba božja. Zazdelo se je, da se tudi sv. Anton nad glavnim oltarjem smehlja z nami v blaženem veselju. Pri vratih je bilo trenje. Prihajali so zapozneli'verniki. Med ev. mašo je bil govor in darovanje. Začeli 60 se pomikati proti oltarju najprej možje, za njimi žene. Hvala Bogu, mož je bilo veliko. Vsa časi domači mladim. S 6vojim dostojnim obnašanjem je pokazala nekaterim, kako se je treba obnašati pri službi božji. Borštani imajo spoštovanje in Ijube-zei» do hiše božje.
d Vsi begunci v Srbiji bodo dobivali mesečno denarno poinoč. Uredba, ki je izšla in ki to določa, pravi, da bodo dobili redno mesečno denarno pomoč vsi državni in banovinski uslužbenci in upokojenci in njihove družine, uslužbenci imovinskih občin, mestnih in občinskih uprav, kakor tudi te vrste upokojenci in njihove družine. Uredba velja za vse, ki so bili primorani, da se naselijo na srbskem upravnem področju. Višina denarne mesečne pomoči je brez ozira na draginjski razred, v katerem je kdo bil, določena takole: od I. do III. položajne skupine mesečno 2500 din; za IV. in V. skupino 1750 din; za VI. in VII. 1500 din; za Vili., IX. ini X. 1500 din; za služitelje 800 din. Izplačilo bo netto. Poleg tega vsakomur pripada še mesečno po 300 din za vsakega begunskega zakonskega ali pozakonje-nega otroka do 16. leta starosti. S tem bo gotovo mnogim pomagano in bodo tako vsaj najhujšega pomanjkanja rešeni.
d Šest mesecev zaradi prašiča. Pred sodiščem v Gorizia se je moral zagovarjati kmet Franc Ko-bal, ker je zaklal prašiča, ki ni bil naznanjen. Obsojen je bil na šest mesecev ječe iu 500 lir globe.
d Smrtna nesreča. V bližini Gracova se je smrtno ponesrečil 75 letni posestnik Jakob Beguš. Zimska nočna pot je postala zanj usodna. Starčku je spodrsnilo na poledenelem cestnem robu, omahnil je čez cesto in zadel s senci ob kamen. Naj počiva v mirili
d Razne nezgode. S špiritom 6e je nevarno opekel po obrazu in rokah 20 letni mizarski pomočnik Jože Kališnik, zaposlen pri Kosu na Je-žici. — Prste desnice si je obreza! na 6lamorezniei Franc Zore, delavec iz Dragomerja. — Na ljubljanski mestni klavnici je padel in 6i zlomil levico 44 letni delavec Jože Kranjc. — Pri smučanju 6Ì je zlomil nogo Stanislav Ogrizek, sin hišnika iz Ljubljane. — Pri padcu se je precej poškodoval na
Slavi in nogah Jože Bahun, 45 letni strojevodja ržavnih železnic v Ljubljani. . d Na pogrebni pojedini. V tieki hrvatski vasi eo položiti kmetico na mrtvaški oder. Lljudje so jo hodili kropit. Naenkrat je kmetica odprla oči in zahtevala kave. Opomogla si je in se udeležila z domačimi in drugimi priàleci »pogrebne« pojedine. Jedli in pili so 24 ur. Ko pa se je kmetica od gostov poslavljala je nenadoma padla na tla hi zares umrla.
d Nemška narodnostna skupina v Karlovcu je dobila zdaj še 6Voj dom, ki je začasno nameščen v poslopju nedavno ofvorjene ljudske šole.
d Novo zasebno gimnazijo so otvorili v Omišu na Hrvatskem. Za zdaj ima samo 4 razrede.
d 314 milijonov tobačnih sadik bodo letoe zasadili na Hrvatskem.
d Prva večja razslava del znanega slovenskega slikarja Zorana Mužiča je odprta v Galeriji Obers-nel na ljubljanski Oosposvelski cesti.
d 20.000 knjig šteje knjižnica Delavske zbornice v Zagrebu.
d Med dva konja je prišla v bližini postaje • Brežice 82 letna Kočevarica Jožefa Kikel in se smrtnonevarno poškodovala.
d Razvoj nasadov sladkornega sirka. Italijanska industrija uporablja vedno več sladkornega ? sirka. To je vplivalo na razširjenje nasadov. Lani je bilo s sladkornim sirkom posejanih 2400 hektarov zemlje.
d Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje na stare hranilne vloge, ki dne 1. januarja 1941 niso presegale zneska 20.000 lir, deset od eto, na one stare hranilne vloge, ki eo
dne 1. januarja 1941 presegale znesek 20.000 lir, pa pet od sto. Vsa tekom leta 1941 izvršena izredna izplačila se odbijejo od razvezanega izplačilnega zneska.
d Nad 200 vagonov drv je razdelila to zimo zagrebška mestna občina brezplačno med 6voje revne sloje.
2upnilc Anton Demšar — 60 letnik
Rodil so je v Tržiču, pastiroval v Kočevju, v Moravčah, v Mengšu, v Starem trgu in nazadnje od leta 1927. dalje med svojimi Zaspljani. Ko je lansko leto prišel v Ljubljano, je bolj mislil na druge kakor nase. Takoj je našel j>oIne roke dela za druge. Vsako dopoldne tako žrtvuje delu v pisarni Rdečega križa, popoldne pa trkajo mnogi vsak dan na vrata njegovega privatnega stanovanja in ga oblagajo vedno z novimi nalogami za drobna posredovanja. Tako ima dela čez glavo, plačilo pa je v delu samem. Ob 00 letnici vzornega javnega, delavca in priljubljenega družabnika mu želimo, da ga Bog ohrani v dosedanji čilosti in mladost-nostni srečnega še dolga leta delovnega za blagor drugih v njegovem vinogradu ter ga kmalu pokliče med Zaspljane.
d V Sarajevu je odšel v večnost bivši sarajevski župan Erhemaga Bičakčič.
d Za rektorja visoke pedagoške šole v Zagrebu je bil imenovan dr. Gustav Samšalovič.
»Domoljubove« naročnike vabimo, da še v tem mesecu obnove naročnino, da si zagotovijo požarno zavarovalnino. Naročnino lahko plačate v Slovenčevi podružnici (Krajčeva trgovina). Isto-tako poravnate naročnino za »Slovenski dom« in »Bogoljub«. - Podružnica je prejela osmi zvezek Slovenčeve knjižnice »Moje ječe«; znamenita povest. Na razpolago je še nekaj izvodov »Pokojni župnik Kampesn«, »Mož, ki je oropal mesto« in »Trop brez zvoncev«. Knjige so po S lir.
d 13.000 komadov zimskega perila in obleke za vojake na ruski fronti so zbrali Nemci v Belgradu. Oddanih je bilo tudii 40 parov smuči iti nekaj odeji d Duhovnika je dobila slovenska kolonija v Valjevu. V decembru je prispel tja po lastni želji g. Bertoncelj Valentin, bivši župnik v Železnikih.
d V Zagrebu dobe otroci do petega leta po pot litra, nad 60 let stare osebe pa 3 decilitre mleka na dan.
d Na državno gimnazijo v Sisku je sprejet kot profesor Mirko Sevmik, v isti lastnosti na gimnazijo v Sarajevu pa Fran Ravnikar.
d Sejem kožuhovine bo na prostoru ljubljanskega velesejma prvi ponedeljek po 6V. Neži dne 28. januarja.
d 410 km so ta čas dolge ljubljanske ulice, d Škof v Trieste mons. Antonio Santin je duhovnike svoje škofije pozval na čim odločnejšo borbo proti komunizmu.
d Za župnika v Barcola pri Trieste je imenovan don Carlo Conselli. V Lanišče je bil poslan za pomožnega vikarja don Simon Milanovič.
d S srebrno medaljo za hrabrost je bil odlikovan poročnik-pilot Boris Premru iz Sessana.
d 400 pravoslavcev iz hrvalskega Popovič-brda so krstili te dni v Ramenski pri Karlovcu.
d Kako silovito brije burja v Vipacco, se je izkazalo 8. januarja, ko je burja tako divje 6unila, da je v Osegliano podrla dva metra visok zid, ki se je zrušil na sosedov hlev. Sreča še, da. je malo prej sosed izgnal iz hleva živino na pašo. škoda na strehi hleva znaša okoli 700 lir.
d Razdeljevanje čevljev na Hrvatskem. Minister za obrt, veleobrt in trgovino je izdaj naredbo o razdeljevanju usnja in čevljev. Po tej naredbi mora vsak, ki dobi nakaznico za čevlje, tudi izpolniti posebno listino, v kateri mora točno navesti tudi vse zaloge obutve, ki jih ima doma. Navedene podatke bodo kontrolirali občinski organi.
d Nemški listi pozivajo Nemce, naj ne kade
Rreveč. Menda pride 900 cigaret ni leto na enega (emca. Prepovedane so v Nemčiji vse reklame, ki govore o tem, da kajenje ni škodljivo.
d ,'rijava smučk na Hrvatskem. Izšla je zakonska naredba, po kateri bodo oblasti na Hrvatskem v osmih dneh popisale po vseh trgovinah in izde-lovalnkah vse zaloge smučk. V naslednjih osmih dneh bo oblast iste obvestila, koliko smučk bo treba oddati za potrebe hrvatske vojske. Smučke morajo prijaviti tudi vsi privatniki ter zaprositi oblast za dovoljenje za nadaljnjo uporabo.
d Za katoliški božič so se spomnili beguncev mnogi premožni Belgrajčani. Mnogi so darovali lepe vsote za zimsko pomoč, drugi so zopet povabili na kosilo številne begunce in jih lepo pogostili.
d Več kot 82.000 knjig je doslej poslal Srbski Rdeči križ vojnim ujetnikom v tujini.
d Granata iz prve svetovne vojne se je taz-počila v bližini Gargara in je do smrti poškodovala 16 letnega Miroslava Botarja in 9 letnega Alojzija Mi iona.
Voltaire
Vollaire je bil na potovanju. Naselil se je v krčmi in prijel za pero. tla bi napisal pismo. Soba pa je bila tako nabita z gosti, da je neki pivec med pisanjem neprestano gledal v pero in ponavljal to, kar je Voltaire napisal, besedo za besedo. Filozof je parkrat namršil ielo. da bi pokazal prisedniku svojo nejevoljo, ko pa je videl da nii ne pomaga, je napisal: > Poleg mene sMi bebec, ki niti za trenutek ne odvrne svojega pogleda od tega pisma.. .< Priseilnik je po teh be sedali vstal in se odstranil.
Kipar Gautier
K francoskemu kiparju Gautierju je prišlo
na obisk več imenitnih dam. ki so si ogledovale njegova dela. Dame so soglasno govorile, ocenjevale kipe in klepetale. Kipar jim je pokazal ludi krasen kip ženske ter jim razložil: >To je Palada Aieua!« Mlada dama pa je hotela vedeti še kaj več in je vprašala: »Ali je bila ta dama omožena?« — »Nikakor ne,« je smehljaje odgovoril Gautier. >Pa!ada Atena je bila namreč boginja — modrosti.«
Katon
Strogi Katon je živel v času. ko so bolj ali manj vrednim sodobnikom, ki so si znali pridobiti slavo, postavljali sjiomenike še za njihovega življenja. Katona ni bilo med njimi. Neki radovednež je hotel vedeti, zakaj ne. »Nikar naj te ne skrbi.« mu je odgovoril Katon. >Meni je ljubše, če svet sprašuje, zakaj nisem dobil spomenika, nego če bi se čudil, zakaj ga imam.«
Zvezde pa moškem nebu. »Moški: »Ve žentke ste prave zvezde na moškem nebu.« — Ženska: »Da, to bi vam bilo po volji. Zvečer naj bi s« prikazala, zjutraj pa zopet izginile.«
Na policiji. Gospod (na policiji): »AH bi mogel govoriti z zločincem, ki je nocoj vlomil v naše stanovanje?« — Stražnik: »Čemu pa?« — Gospod: »Vprašal bi ga rad, kako je to naredil, da ga ni moja iena slišala..
Družinska slika. Mož pride domov, a kosilo 6e ni pripravljeno. Jezno reče ženi: »Pojdem pa obedoval v gostilno!« — Zena: »Malo počakaj!« — Mož: »Ali mar obeda, ki še ni pripravljen?« — 2ena: »Ne, samo preoblekla se bom, pa pojdem « teboj.«
Žid in Skot sta postala trgovska dru?abnika. Cez šest mesecev sta se ločila, oba sta bila oslepela, tako sta gledala drug drugemu na prste.
Dva Škota ia ea Zid so šli v Londonu na predavanje, ki je bilo brez vstopnine. Med predavanjem je bila napovedana zbirka. Zid je omedlel Škota sta ga pa hitro dvignila in odnesla iz dvorane.
r .Zif?Dki ^J1* pri<k k RofccbiUu in pravi: »Gospod Rotsduld, sam Bog mi je priča, da nisem prišel k vam beračit Rad bi samo stavil z vami za bsoč dolarjev da si lahko preskrbim to, česar niti bogati Rolschild ne more dobiti.« _ »Dobro,, ie odgovoril Rolschild, _ »stava je sklenjena. Ta bi
*Pa- ?ja bi jaz ne mogel dobili nečesa, kar ti lahko dobiš.« - »Kar poskusit« dobiti od občioe ubažno spričevalo.«
Lasje m« izpadajo. V lekarno je prišel siroma-.i-mor 1,1 Prt>sil za maž°. da bi mu lasje r*«i. Apotekar ga je vprašal: »Ali imate kako ootaen, da vam lasje izpadajo?« - Možiček: »Bo-tezm nimam, le hudo ženo imam!«
Brihtna glavica. Katehet: »Katera je prva bož-
^ zapoved?« - Mihec: »Ne jej!« _ Stehet: »To-
malo!« - Mihec: »Prosim, Bog
m Evl «povedal, da ne smeti
» Vi Z 1	6redi "i*- <l«*f zapovedi je
pa dal šele mnogo kasneje.«
dallu^J!?	^ Zi,iotka ie nedela v gle-
«n f^,,^ ",,8^8 ««P0^. ki Je bil znan po
•voj^ surovosti. 2idovki je postalo dolgočasno in
je nehote ia7ehala. »Gospodična, nikar me ne žrite!« ji reče si a reo glasno. J O, ne!< mu odv gospodična. )ledile brez skrbi! Židovka sem m ne ji'm svinjskega mesa!«
V rnak globoke žalosti. Peter in Miha sedita v gostilni. Pe:er: .Ti, Miha ab res ne piješ več pi,a?. _ Milu: »Ros! Odkar mi je umrla žena, pijem samo >< črnega daliiutinca.«
Vrrok. »Kako je to. gospod Oro ta. da pri kvartanjn imerom dobivate, na konjskih dirkah pa izgubljate?« — »Hm, veste, konj človek ne more mešit:.«
Pijane« «e Uri pred hišnimi rrsti. Ko ga zagleda stražnik, fe mu približa. Stražnik: j Kaj pa delate.'< Pijanec: »Ravnovesje sem izgubil... j>a ga iščem.«
fl.ler jeiik. Milostljiva go«pa še leži In se valja po mehkih pernicah, čeprav je ura že 10. Tako v postelji tudi deli ukaze služinčadi. Nekoč zavpije v kuhinjo: »Jera, obrnite se vendar in očistite že enkrat gos!« — Jera se pa odreže: »Nif ne skrbite, gospaJ Ta gos bo prej iz perja kot vi!«
Par zanimivosti
Koristno drevo
Najbolj koristno drevo je po vsem videzu pal-mirska palma. Ljudstva »v krajih, kjer ta palma raste, jo proslavljajo v svojih pesmih, ki pravijo, da se da uporabljati na osem sto različnih načinov. Domačini na Cejlonu uporabljajo n. pr. nje izredno trdi les za gradnjo hiš in za vsakovrstno orodje, ki ga potrebujejo doma in na polju. Iz njenih listov izdelujejo strehe, rogoznice, klobuke, košare, pahljače in druge stvari, iz soka paluiir-skih palm pridelujejo sladkor in alkoholno pijačo arak, iz njenih sadežev pa okusno mezgo. Korenine čudežne palme so nadomestilo za oglje, ker izvrstno gorijo in dajejo več vročine nego vsak drug les. Iz vlaken pa izdelujejo vrvi in druge pleteuine.
Odkod kurja očesa
Neki zdravstveni časopis piše, da za kurja očesa ni toliko odločilno 6labo obuvalo, kolikor napačna hoja in nezadostno ravnotežje v mišicah nog in stopala.
S
Nevarno orožje. Po neki sodbi, ki so jo izrekli pred kratkim v alriškem Kapskem mestu, je smatrati nohte za nevarno orožje in rane, zadane s tem orožjem, je kaznovati s kaznimi hujše vrste. — Dve ženski sta se bili sprli in po običajnih številnih psovkah sta si »skočili v lase«. Med tem skakanjem je ena izmed prepirljivk izdatno uporabila svoje ostre nohte proti drugi. Sodišče je smatralo, da je uporabila v tem spopadu nevarno orožje in jo je pošteno zašilo ter oglobilo.
Skrivnost visoke starosti. Turško časopisje Je zadnje fase začelo prinašati poročila in podrobnosti iz življenja tistih starih Turkov in Turkinj, ki je o njih zadnje ljudsko štetje ugotovilo, da so nad 100 let stari. Takih ljudi je na Turškem nad šist tisoč. Co torej smemo verjeti turškim listom. ženske na Turškem dalj Časa žive kakor pa "os k i. Od 6240 ljudi, ki so nad 100 stari, je 3985 žensk, torej samo nekaj manj ko dve tretjini. Najstarejši je vsekakor tisti Turek, ki je po podatkih ljudskega štetja star že 157 let ter se je udeležil ze grsko-turške vojne pred 110 leti in tudi krimske vojne pred 80 leti. Ti več ko stoletni starei in s arke pa so postali tako stari samo zaradi te-
eü' -i*V? T ,Rlfvncm uìivali le kislo mleko in kam lični Čaj, kakor namreč trdijo turški listi. Ti ljudje alkohola niti po imenu ne poznajo Pač P!'™''1 (kaj!e- Prav gotovo pa ima pri lem veliko zaslugo tudi ugodno podnebje. Zanimivo je nam-Male Azije	stoletnikov v vzhodnih delih
i»! • DiiakJ v*1? "meslrn- 0,1 konm drugega polletja «e bočej« dijaki zahvalili profesorji za Stogo* veMi trud. Pošljejo k njemu deputarijo štirih, njen vodja pa nagovori učitelja: »Hvala vam gospod profesor, za vso skrb, ki ste jo posvečali vsemu razredu. Pred vašim 'prihodom nihali ničesar sedaj pa znamo desetkrat toliko.«
ČLOVEK IN ZDRAVJE
Finski kmetje imajo parne kopeli
Pri vsakem kmečkem domu na Finskem stoji majhna baraka, katero imenujejo »suana« Suana je domača parna kopel, ki stoji navadno ob jezeru. Znano je namreč, da je na Finskem skoraj loliko jezer, kot je domačij. Swina je lesena stavba, sestavljena iz brezovih ali borovih hlodov, ki ima le ena izbo. V lej izbi je kamnita peč, navadna dolga klop in par vrčev za vodo. Poznavalci tin-ske ljudske kulture poročajo, da &o saune prastara finska navada: V dobi, ko na deželi še nt bilo šolanih zdravnikov, ko so se bavrti z zdravljenjem razni padarji in čarovniki, so vršili svojo obi' le v saunah. Saune so bili edini »dezinliciran- pro. štor na kmetijah in Uko so tudi matere rod;le samo v saunah. Glavni in prvotni namen saune pa je umivanje telesa, znojenje, kopanje in masiranje.
Slišali smo že, da so Finci majhen narod, nekako dvakrat toliko jih je kot Slovencev, vendar so se v mednarodnem 6vetu nenavadno uveljavili. Posebno znani so finski športniki, ki zmagujejo povsod, ker je potrebna žilava vztrajnost. Naravnost neverjetno se nam je včasih zdelo, ko smo citali razna olimpijska poročila m ko smo zvedeli, da so zastopniki linskega naroda premagali \se tekače na dolge proge in vse smučarje, ki so tekmovali na 50 km. Strokovnjaki trdijo, da je vztrajnost Fincem prirojena, negujejo in stopnjujejo pa jo v kmečkih parnih kojielih! Finski športniki tako visoko cenijo svoje saune, da jih postavijo tudi v inozemstvu, kadar odpoiuiejo za dalje časa na mednarodne tekme.
Kaj delajo Finci v saunab? Najj>rej zakur;;o iz apnenčevega kamna sestavljeno peč tako močno, da je v izbi suane čim bolj vroče. Najrajši uporabljajo les, ki ima veliko smole. V starih suamli ■i dimnika, vse je zakajeno, dim pa uhaja skozi navadno odprtino. Ko v peči pogori, počakajo še nekaj časa, da 6« dim pole/e in izba j>rezrači, zatem pa zaprejo odprtino za zračenje. Ko stopijo v sauno, mora biti v njej tako vroče, da komaj zdržijo. Zatem polijejo vročo vodo jjo razgreti kamniti peči. V trenutku se voda spremeni v paro in kopalci se začnejo znojiti. To ponovijo večkrat in tekmujejo v tem, kdo bo zdržal hujšo vročino. Pravijo, da je vročma v satini sicer huda, da pa ni nevzdržna in da je posebno prijeten zrak. ki diši po smoli in iglastem drevju. Ko se temeljilo znojijo, iztrebi telo razne 6trupe, obenem pa se tudi temeljito očisti.
V	saunah imajo tudi košate brezove metlice, s katerimi se šibajo po golem telesu. To je pr\i del masa/e. Šibajo se tako močno, da dobi ko/a rdečkasto barvo. Zatem se polivajo z vročo in mrzlo vodo. Umivajo se večinoma sami. Ie po hrbtu drgnejo in šibajo drug drugega. Ko je telo očiščeno, ležejo na klop. Žatem pristopi stara ženica, ki je vešča masaže. Ta jim gnete mišice, ki postanejo spet voljne, razen tega pa z masž?o pospešujejo notranje presnavljanje in odprli vii.i jo utrujenost. V'6e to traja približno pol ure. Po končani kopeli v satini pritečejo na zrak in skoči> v bližnje jezero, kjer plavajo nekaj časa naokrog. Tako delajo poleti in pozimi in nikomur ne pride na misel, da bi se bal prehlada ali revmatizma. Ce je jezero zamrznjeno, 6e valjajo goli po snegu.
V	sanno zahajajo vsaj enkrat tedensko, nekateri pa tudi po dvakrat do trikrat. Ne odnehajo niti v najhujši vročini, niti v najhujšem mrazu. Fmci so prepričani, da črpajo v saunah novih moči, zdravja in odpornosti, «ločasno pa 'udi čutijo, da se iznebijo v saunah marsikatere kali Mlezni in bolehnega počulja. Take ne mislijo le nešol.mi ljudje, temveč tudi zdravniki in športni strokov-njaki, ki so si vsi edini v tem, da je ljudsko kopanje izredno dragocena zdravstvena ravada.
V	novejšem času so začeli graditi saune tudi v drugih državah. Vsekakor so mnogo cenejše od mestnih parnih kopeli, imajo pa tudi večjo zdravilno moč. Morda ni daleč ča6, ko bodT tudi na Slovenskem zgradili prvo finsko mano. Kraji, ki so navezani na tujski jpromet, bi brez dvoma privabili nove goste, če bi postavili poleg kopališča ali smuškega doma domačo parno kopel, kakršno H2^_vsakaJ»netija na Finskem.
čitajte in širit« »Domoljuba«!
»Počesati se moram tudi malo, kajne, Andra-iek, saj se nisem že Bog ve kako dolgo ne,c je dejal, vzel iz miznice počeno ogledalce in se òohal i glavnikom, ki mu je upadla malone polovica zob. Dvakrat si je naredil prečo, pa vselej se mu je zdela preveč postrani; trdi rdeči lasje, dasi dobro omočeni, so mu lezli vedno zopet vsaksebi in se dvigali, kakor močna trava za stopajočo nogo. Pomagal si je s Sčetjo za obleko in naposled se mu je posrečilo težavno in kočljivo delo. Zadovoljno se je ogledaval v zrcalu in se nasmehnil; jako povšeči je bil sam sebi. Sel se je kazat beraču v vežo.
»Ali nisem prav čeden in brhak fant, he he?« ae je muzal veselo, pričakovaje obilo pohvale.
»Prav tak si, kakor bi te bila oblizala Dimka,« je priznal Andraž.
Pohvaljeni Mataj se je vrnil v sobico in privlekel iz omare prainjo obleko, rjavkasto kami-Éolo, višnjevkast telovnik z renastimi bulci in irhaste hlače. Ko se je oblekel, si je zavezal rdečo bašo okoli vratu in obul škornje.
Pri zajtrku mu je Hudopisk razlagal na dolgo in široko, kod in kako naj potuje peš in na vlaku Mataj pa je zvesto poslušal svojega ninogovednega učitelja.
»Andraž, kdaj pa pridem v Ljubljano?» je vprašal, obliznil leseno žlico in jo položil poleg izpraznjene sklede.
»Popoldne. Železni konj leti naglo, Matija I Toda Ljubljana je velika, dosti večja od Zaplane. Ce se no boš vedel kam obrniti, pa pobaraj katerega ir.r d tistih možakov, ki imajo sabljo ob bedru in luno pod vratom.t
»Komaj že čakam, da bi bil tamk se je rado-yal Mataj. »Ampak, Andraž, Dimke mi ne pozabi mlesti in pasti in napajati. Kadar utegneš, pa pojdi v mlin in povej Anki, da sem odpotoval v belo Ljubljano in da ji prinesem najlepšo novo ruto iz velikega mestai Boš?«
»Bom.«
»Pa malo pohvali me tudi Anki, he, helc
»Treba bo iti!< ga je ojiomnil Hudopisk.
Mataj je vstal, stikal po skrinji in si dajal krhljev, sira in kruha v višnjevkasto ruto, ozalj-fiano z debelimi, rumenimi pikami.
»Na jasno nebo in sit trebuh se ni zanašati,« je modroval, vzel svojo močno palico in veliki rdeči dežnik izza prašne peči, nataknil zavozlano culo nanj in ga zadel na ramo. Poveznil si je klobuk na glavo in počasi hacal v hlev.
V
Z rosnimi o/mi je zavil proti potoku
»Moram te zapustiti, prijateljica!« se je po-ßlavljal od Dimke. »Le potolažena bodi, saj se vrnem še ta tedenl Pridna bodi in nobene iz-ku&njave naj ti ne dela Micina berivka! Nikar ne glej tako debelo! Odpravljam se v Ljubljano, veš, zato sem tako lep!«
Božal jo je po plečih; buša pa je porabila ugodno priliko, mu iztrebila kos ajdovca iz cule in ga Jela slastno uživatL
»Pazi no, sneda goveja ti požre vse brašnol« ga je opozoril Hudopisk.
»I, naj ga pa! Saj ji privoščim, kruha imam 8e dosti. Zdaj pa grem, Dimka, le zdrava ostani 1« »Pojdi no, č-» misliš res kam!« ga je silil Andraž čemerno.
»2e grem, že grem, Andražek, ne bodi hud! Brinovčka je še polna steklenica v skrinji. Le dobro se imej pri meni, pa —«
»AH še ne bo konec nepotrebnega klobasanja?« »Težko je človeku, ko odhaja zdoma.« »Saj ne romaš v Amerikol Zdaj pa pojdi ali pa kar doma ostani!«
»No, pa z Bogom, Andražek, pa nič ne zameril«
»Z Bogom! Srečno pot do prve jame!« Z rosnimi očmi Jo je zavil navzdol proti potoku.
»Oha, Jokal se pa ne bom, četudi grem tako daleč kakor še nikoli,« je mrmral in jel žvižgati okroglo narodno, da bi se otresel slovesne žalosti.
Andraža je takoj vleklo k skrinji. Krepčal se je do site volje, da bi laglje prenašal samoto. Oglaril je okoli bajte, po vrtu in se obrnil k hlevu. Pravkar je ugibal, kje bi utegnil že biti Mataj, ko se je ta primajal nazaj in kričal na vso sapo: »Sloj, Andraž, poslušaj me! Pozabil sem te opomniti, da Dimko —«
»Prijatelj božje čudne pameti!« se Je srdito nasmehnil Hudopisk in majal z glavo.
»— da Dimko vselej čvrsto privežeš okoli roke, kadar jo priženeš past na zaje!«
»Ojej, zavoljo tega se vračaš! Je zarevskal razjarjeni Hudopisk. Mene Je pa res treba opominjati kaj takega! Izgubi se no, izgubil«
»Prav precej, ljubi Andraži Potrpi no še malo, da ti povem vse, ko sem prihitel Ze tako daleč nazaj I Dimka je rada vesela in j>oskočnal Le pazi, da ti ne uide kam v škodo! Včeraj je bezljala vasovat naravnost k Mici Kobacajki doli in pokušat njeno trebljenko. Presneto se je ujezila babnica samopašna in mi hotela neutegoma naložiti nekaj prav gorkih s fižolovko — pa ni bilo nič hudega, he, hel Vidiš', tega ti še nisem povedal, ko mi je hodilo toliko drugega po glavi! Zdaj jo pa nemudoma uberem v Ljubljano!«
»Nisi pozabil Se kaj drugega? Imaš denar s sabo?«
»Imam, imam, tukajle. Adijo, ljubi Speho-malhl«
Mataj je Andražu prijazno zamahal z roko in izginil za ogalom.
»Jaz ti že pokažem špehomalha, ti butogla-vec! je siknil občutno užaljeni, zamerljivi berač. Strašno ga je zopet bodla, grizla in skelela beseda »špehomalb«, ki jo je izustil Mataj kar tako tja v en dan, ne da bi nameraval kaj slabega. Ako bi ga Matajev Matija imenoval tata, goljufa, poži-galca, razbojnika, se beraču ne bi mogel zameriti huje. Vendar Andraž nI hotel pokazati svoje strašne jeze, ker si je mislil, da utegne Matija laglje pozabiti zbadljivi vzdevek, videč, da se Andraž ne zmeni kdovekaj zanj. Osvetiti se je hotel žali-telju skrivaj. Pisano je gledal Hudopisk in šatral naglo doli v Telebanovo h Kobacajevi Mici. Našel je krivogledo ženico za njeno bajto na njivi, kjer je, čepe na tleh, plela fižol.
»Dobro jutro, Mica!« jo je pozdravil sladko. »Bog ga daj!« se Je odzvala in se dvignila na kolenih. »Odkod pa ti?«
»Od Matajevega Matijca.« »Od tega tepca?« je zagrčala nejevoljno. »Jeza me popade, da le slišim njegovo imel«
»Velik tepec Je res Matija in pa hud jezik ima,« Je jel ščuvati Andraž Mico. »Veš, kaj je rekel dedec o tebi?«
»Kaj pa? Kaj pa?« je hitela radovedna plevka. »Rekel je, da te ni drugega kakor dolg jezik, Mica!« se Je lagal Hudopisk. »Mičlne kljukaste betice, je dejal, ne bi hotel nositi niti ponočit« »O, t! grdoba t! taka!« ie vzkipela. »Potem je rekel pa tudi... čakaj, naj ti povem z njegovimi besedami: Kobacajeva halapu-zdra, je dejal, je tako škilava. da li lela sol»
križ%na po obeh ramah, kadar se kita za svojim rajnim možem I«
»Kaj? Halapuzdral« je kriknila Mica in skočila pokoncu. »Čakaj, čakajl Kar prekljo v roko pa nadenjl Pojdiva!«
»Ga ni doma.«
»Kje pa je?«
»Davi jo je popihal proti LJubljani.«
»V Ljubljano!« se je zavzela. »Da bi ga po-cincal škrat, potepuha I Ko bi bil zdajle tukaj, bi mu izpraskala oči, pa kar precej 1 Le čakaj, uha-jač!«
»Snoči Je šel pa na razpotje nad Golo jamo —< Bog nas varuj! — hudiča klicat v ris! Polakom-nil se je cekinov. Pa ni bilo nič, zbal se je in odnesel pete iz risa.«
»Lej ga, hinavca nemarnega!« se je togotila. »Drugim očita napake, pa je sam tak grešnik, dat To se mu bo ie utepalol Pojdiva!«

' SV • s
»Kaj? Halapuzdral* je kriknila Mica.
In ljuta Mica Je mencala s Hudopiskom <*d veže do veže, klicala sosede in razposlala otroke, naj pozovejo starše in vse druge s polja domov, ker preti Telebanovemu velika nevarnosti
Z vseh krajev so drobnele seljakinje in drli seljaki v coklah«ell bosi skupaj in vpraševali prestrašeni: »Kaj pa je vendar? Bog nam pomagaj! Ali gori?«
»Le potrpite, takoj vam povem, kaj jel« je vpila Mica. »Le za mano!«
V kratkem so bili malone vsi zbrani. Matere so nosile pestovance na rokah, maliči so se jib držali za krila, večji paglavci pa so se podili okoli moških; vsi pa so pobirali stopinje za Mico Kobacajko, ki je vodila krdelo pod cvetočo lipa na sredi vasi. Ondi je zlezla na klop, uprla rjave roke ob suhe boke in vprašala z neznansko visokim glasom: »Ali smo vsi skupaj?«
»Vsl-i!« je v imenu razburjenega naroda še više zacvilila in zatrobuzala: »Naznaniti vam moram žalostno nov!oot Poslušajte, ljudje božji! Tiho, otroci! Kaj je naredil Matajev Matija, kaj pravite?«
»Kar povej!« se veleli nestrpni poslušalci.
»Snoči je šel v ris hudiča klicat,« je jezüo poročala Mica.
»Kam je el?c je vprašal sključeni, polgluhl Oplatnikov Marko, ki je bil že tako star, da je komaj odpiral oči. Nastavil si je drgetavo roko za uho.
»V ris!« je ponavljala Kobacajka Se glasneje. »Pa se je zbal hudobca in odnesel šila in kopita. In kam ga je pes nesel davi, kaj menite?«
»Kam ga je nesel pes?« je hlastno vprašala Urša.
»V LJubljano!«
Nekaj trenutkov je bilo vse tako tiho, da se je slišalo, kako so čebele Šumele po lipovem cvetju...
»V Ljubljano?« so hkratu zavreSčali strmeči poslušalci, se pomenljivo pogledavali in sklepali roke. »Menda vendar ne? Kdo pa ga je videl? Kdo trdi to?«
»Hudopiskov Andraž!«, je naglo odgovorila huda vdova in mignila imenovanemu z roko.
Berač je zlezel pričat k njej na klop. Žalostno Je pokimal z glavo in se zopet ponižno potrudil na tla med občinstvo,
Kamele na poti v Damask.
Mladika libanonske cedre.
Politek pod goro Binai
_ji_n_rLTL/
SIRIJA, LIBJ1NON, SINAJ
■I"
Znano mesto Beirut » Siriji.
Rudarstvo je v tej deželi šele v začetku, trdijo pa, da je zemlja zlasti bogata kalija in natrijevih 6oli.
Nekoč je sirijsko železarstvo zelo slovelo (sablje damaščanke), sedaj pa je dežela zelo revna na industriji in še ta je zelo na nizki stopnji. Vsekakor je dežela, kljub temu, da je je večina pustinja, zelo bogata naravnih zakladov in umevno je, da je bila že zaradi tega vedno predmet želja vseh sosedov, če ne že zaradi 6vojega strateškega položaja. Samostojna prav za prav Sirija ni bila nikoli in nima enotnega prebivalstva. 48% prebivalstva so si-rijski Arabci, kakih 30% Turki, ostalo arijski K u rdi, prav tako arijski Armenci, dalje Judje, Grki in končno je nekaj evropskih naseljencev iz zapadnih držav. Večji procvit je dosegla Sirija pod vlado naslednikov Aleksandra Velikega, ko je prišla po«! grški kulturni vpliv ter je obsegala tudi Palestino. Judje so se tedaj seveda močno upirali grškemu kulturnemu vplivu, tako popaganjenju in greciziranju (Ma-
Libanonska cedra.
jcabejski bratje!), p« tudi po Kristusu je bila fcirija še vedno svetopisemska dežela, saj je in zato neredkim slovenskim ljudem ta dežela v Sveto deželo so svojčas obiskali tudi Sirijo in zato mnogim slovenskim ljudem ta dežela ni neznana.
Sitaaj je polotok med zalivoma Suez in Akaba ter velja kot most med Afriko in Azijo, lum je zgrajen tudi znameniti Sueški prekop. Notranjost polotoka je puščavnata in se na njem razprostira Sinajsko pogorje z najvišjo goro Džebel Katherin v višini 2600 m. Malo je zelenic (oaz), v katerih uspevajo dateljnove palme in žito. Glavno mesto Sirijskega polotoka je t,l Aris.
. N« gori Sinaj je dal Bog Mojzesu in jjo Jijem izraelskemu ljudstvu deset postav, ki bi mogle biti, od vseh pravilno pojmovane, najboljši večnostni temelj srečno urejene človeške družbe.
Pogled na goro Sinaj, kjer je Bog dal Mojzesu deset postav.
Samostan »v. Katarine ob vznožju gore Sinai.
Sirija je republika v Sprednji Aziji, stoječa pod francoskim varuštvom. Ono je most med Mezopotamijo, Egiptom in Malo Azijo in je ie od pamtiveka va/na prehodna dežela za vojske in karavane. Danes vodi preko Sirije od severa na jug 450 km dolga sirijska železniška proga, ki ima pri Aleppu zvezo z bag-dadsko železnico, pri Rajaku pa priključitev k progi, ki vodi k glavnemu pristanišču Beirutu.
Veliki cedrini gozdovi so tekom let skoraj popolnoma izginili Izsekali so jih. Ob morju je prebivalstvo dokaj gosto naseljeno. Na visokoplanotni puščavi v notranjosti pa ne biva bogvekaj ljudi, razen okrog važnejših oaz. n. pr. okrog Damaska in Palmyre. Tam prevladujejo beduinski rodovi. Mnogo je v Siriji tudi Turkov in Čerkezov.
Sirija obsega 202.000 km» ter ima skoraj 4.000.000 prebivalcev. Od tega moramo odšteti pokrajino Ilataj, ki obsega 5000 km' s skupno 230.000 prebivalcev; saj je sedaj Ilataj v resnici turška dežela.
Sirija upravno ni enotna. Razdeljena je na Sirijo, na gorsko, po večini krščansko republiko Libenon, na Laudicejo in Džebel Druzov.
Mohamedancev je v Siriji 1,500.000; po ve-čini, to je dve tretjini «o sinitskega obreda, judov je 16.500, kristjanov vseh veroizpovedi je: katoličanov 10.000, kristjanov sirijskepa in malahijskega obreda 605.000, maronitov 2')(>.(XK), pravoslavnih in drugih kristjanov 180.000 itd!
Glnvna mesta so: Damask, ki ima 250.000
febivalcev, Halep ali Alep (260.000), Home 6.000), Bejrut (170.000), nekdaj slavna Antio-■ ja ima samo še kakih 20.000 prebivalcev. — ežela izvaža žito, zlasti koruzo, pšenico, rž, ij«00 olje, sezamovo seme, bombaž. Živino-ja obstaja zlasti v reji ovac in koz, ima pa di sorazmerno dosti kamel, konj, oslov, me-•OV, bivolov. Uvaža predvsem industrijske, asti železarske izdelke, mlečne pridelke, ke-Jjske proizvode, kakor barve in tekstilije.
Pogled na mtn Damask.
Del knjižnice v samostanu sv. Katarine pod Sinajem. Knjiinilar o. Joahim.
Starodavna vrata v mesto Damask.
•».t .ni JA
>00	ine ja 11 aa:".a tt'K'MX
Stw 1.
«	jtiu
tpiaal M. 3» >1*
OPflHKfl

Ii
(J.taj)«, Id « in WH ®r»ni*tiil » wiara. > »<;( ••)) jftiut pwfeitai wtiaiM toni:«» ji iruìi im .n i.-'.-n.t p atttvimal n-matel >it.fHÌia i« 11 «Au^jUa r »Za ia « 11 mula jrawa.siio* .iti -nislii, ta JA Wim »t/i -tai vnenitv. ?.. *i«tr J ja »»;«. /i nrtri mU, me«, ai jo».-*» zinna» "amr\. **r ;« Wit an na. '
tfartm?« e njrufaia tetaiira». >1wl ''119a r«	Tutela '«A la .« mm
lah ica.'
rnrr.
•fap/vuilri fc»ff!«T w a s»n«ta-MI t t r Mino ».•»ne	»Harf .a	Zawì » irvtl «
VJU..H: uWi «, » m tr.iali » zraita ja jurfaii w u iruf.M a» Oa «aiior tei ■jt.iHtK m fi Utrnil It »mnéaiaora, i; «v »'a., v. mui	n ,im nidiiat:
(«m.i't
»«»«t -i- vw « ymaérnU: yvnA ' '. i 7 ararf.n<v i * >1.»	teak.»
»Sf.e ..iura	.e. »?r»iai ravnate!.
fMrtn tornivi yvuiv'-.: kov e v ne-tPl d.i.nia-
'-a a''a ..1 j.t	ih lesno
>>i <w-i, zaAn f k rmana 'j) .u*.-" Ž.vi/:<ir ,.» j WIM ir,c»fium:loKel nfj', ! aožrt aio. <a »> vw-rwfci.. t« ywta-.» a'a. ** '•» ■'■ « » a: aa.ma.i 1<v.ta « •
?-/<a ",..a •.•laa ji ,n.va. .e i<v<a z 7»<ik« „vr
• " t w im'< »»let n na'.».. smrfc.t, »v -iji.vt	, sV	S.vi»
.e	<«.«»,«« aa .v .M. ^ti', »a 3.1*1 »n*
.-.a«, jo> :a .. •>..,; n»rr>.ixi imat*-. PM :. *<4*M.
'rt.e. z/^ afe? 1 r>vr. ->i /v K ■ <> ^ z 7a.i1maa.em	.I-//1-
***» *•*»»>•*.» *.••».-« ^ 7.« ^ r">M « v.
*	U « U> '/n » » r.a.
3M TV. «V* <
'/s*.7>r .e. ow «7»(B»i«	kz-av'a. »».
'	« »	le n. P
<••« ~ -.a.a»	mfaHu* ra	v.
' "T' ^^ 7 C^. «I
^ Siaiu» wWvfa«ii lapoafcn»
■••.a.a«1... « j« »rtu 8%f»»ii k mali za/ww-'» «
■'<.-.'i-ju 4 irt *.>l »ali K Ti«Wa. kako Or^r,» V^la d, kak/, „ fc £
*	o»t/m*La.
KW, •" T<*"	" ^ rtorflal
fc.v.aa^ ^ m k	«Vam-
»*!a	V	i«
^ 5»	h prti »!/„,| Miae.
lf«»(i. ^	in botela
j;' PWJlW,1* na »»«>V> priKeo? Tukaj
»•k«»*'" *•'"•	«*»'< J® oßorarJaU
It»	»„jhMtlmt ^»karnl «ih/. : na'mi"Ii
' lehani. Za:n e jrtti ioli», ta 3ro«iii"ii no ifar.i kjr t. liuzuipin.«
J.liiäia .8 »c«nji.a. ia .« '«É w«r jomena. 7»<ieia e aatae ak ian.e, lukSaiil
k via 3<wi lievaa	Za
« .8. ta 11 ie amia.ji.e itH.'ia.e j» il«ii loUiiai.
»Pista-^. w i -ie",«:'«
Zaor"a ìéi n orlila 3<w=>iie. «t»i» je afe •taakl <., tor u„A>a.ra.
xXpr v'i y jt utmtm.*i SajatrL »'jìmi, la mi ut salimi 7 lesa >«st' t* 'mi <Sjb> jrl ai_-i. « S .1« vi ai»i:.M baioni nki'(
Z>t. w, x., wr a w tafciusi tor»tnftniIa t ktp ao seij- :aa .e J.ena j uJi.i naist a£i itrmijo » srim if :«or1 -
• m*, M .1» taoiSl 5t laii iekUifiao jLt-7<v C'Ofri frV-7 .e ja jr'„i ifi.
'-!<•'• ' e lüTiiju» zaäSüat nacoi^r. unni nuit viya ;a fitteti ejcjhar
«' i. jrigafe an V» «aa vüaia.f
fC<» .'ay/.'t zajial int Mi fi i^kli/ta aeiioO» '.•v. !« t <jrnv
>■?•!. »m .-»irti 'fi	2aT>ii ^liaatri.
ti.-.-»^ < jt	auia o»aó»iea.
>rn.-.r • •,•>$■. Ziéifi Vm« nwra. Prei
ira->i -.0 •>..»..! ttHH vi<5i«... C* ii ti trma-«a. >»,'.. -a m /» lt Mij. Sa lui ri m nikoli
v. '.kVai. ?
.'awit ,rt fi BVS** ;riprara.
>:•. t.-7» v> M	• Mizami.
S.* lì H j**', r n»za kooe«!.., Po-
"i."4 ia.r. »A
■■■ < rt	vj zr'/vt. 1« rriTi.ata
•	vtir j >b. Jt	»ra prtTrtU vroda
u»,
• K,	iiVno rrf aastiio in èa-
*	v " • »	Kt aar«e rs« idriati.< ?: a.« v. r m j« nedei na
"<.!- •>• -.a n^v.	uof/ttL Crot oči j tem
<x..-»z.i k> izraial« Teiiko lamilje-^	<rt t.Tlile. da bi naile pozled tnale
irtrs L).t-..I jt roke in pomaha! z niimi. Sku-«	naimehnitl. Mala zamorka je
j.p.-^	Tanj in ni »ei trenila k očmi,
to 10 okrog 0it tviigali «traini noži.
Okrog njt hilgajo ilruM noH.
»Dosti za dane«!« je dejal Salaatri morai ie pozdraviti ob^vo. Vze^TrokTT.' i»>ia, prekniaj ju nad gUvo in «e prikloni i natmeborn na urtih.«	Pruuoni t
»d «trahu, je Kibiiia S?***» r' >\hii° °kaza«x Tako r^a M n H	T"" ,r»>'l«i<L Skuiala se je nasmeh-
mti. Ma ustnice » ö trepetale od zadrfane« W*a. X.en pogled j« W1 uprt nekam Tora™ e*«* nikakor ni bil zadovol^ 1 Ä
»Pozdravi ie enkrat Pa« I» kakor H* ki
-h!
naanS*"*	dTi,?nilt	« mogU
•Salajtrl jo j« poerahn za roke tn zavptl-«a Ä,:,^11 A" ^	^ram-
T"ia, ,e prjoc.il K. tate«.
>Sa. aa Icno.ei c/^ri mtA» poljuba ofcfia-itvx« .« n»v»ji.
7tel «u^za Uo»«d nožev ta pokatal, iaio sa. deiiica c-tgov nasret itvrli.
KiftiJ'a r dvi/aila **oje érne roke nad /U-io. prtkniala iv>ž«. aa'« jih j« približala ,-i poi/ibila in uieia mutati poljube na-
Hiii.«crtar3 otshnjtrn.
»Dofcro,« j« de.a! Salastri. »3 to toflko bomo tak:,oé-..i prviitavo. Računam nate. Kibtfja. Gorjo ti, fe Vil p-«rdita to pokvarila I«
Xato »e j«, ne meneé s« ve« zanjo, okrenil k drugim artiitom in zariovedal:
»Začnite z trainimi vajami!«
Pomočniki so nemudoma spustili vrvi, kt so bile pritrjene na stropu iotora in razprostrli ji režo. Artisti so začeli a svojimi vratolomnimi vajami.
Salairtrl jih je pazljivo gledal.
Kibiija je ostala nepremično na svojem mestu. Naslonila se je na desko in poiasl zdrknila nezavestna na tla.
XIX.
Salastrijev cirkus je bil ob priliki poslovilne predatave nabito poln. Od prvih sedežev, ki so bili prevlečeni s temnordeiim baržunom, do zadnjega »lojiSča, vse le bilo zasedeno. Skoral vso mesto je prihitelo pod prostorni Šotor lz radovednosti, ki so jih v njih vzbudili letaki, sai so napovedovali Izredni užilok ob čudoviti spretnosti japonskega žonglerja Oratoruja.
Arena je bila na novo iHieuta s peskom in je izgledala bolj praznično kot ponavadi.
Skozi vrata, ki so vodila v areno in ki so bila zakrita z rdečim zastorom. obrobljenim t zlatimi rammt, je pridrvela Amaoonka na kras-nem konju. Sredi arene ie stal Salastrt, oblečen v črno obleko, z belo samovetnico in t bičem r roki. Oloboko se je priklonil občinstvu ln predstavil svoje igralce.
Nato so pridrveli v areno eow-boyt na I« neukročenih konjih.
Med posameznimi točkami sporeda «o prihajali v areno pajaci, oblečeni v pisane obleke, okraSene z zvončki. Postavljali 90 se na glavo, se pretepali in zbijali razne Sale.
Kibiija It laktlt v tobiei, kjer to tt igrtlci
pripravljali ta nastop.
DOGODIVŠČINE XXXXKXXXXXMXKMMMMX
X
XKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
PATRA CED HA R DA
(Dalje.)
Dovtip s prijateljem Tinetoci ee mu mora po-
irečitil
»Tinfe!« g« je nagovarjal, »Tinče! Imenitnega {osta sen ti danes pripeljal. Glej, da ga boi lepo ipreiel! Da ne bo o tebi slabo govoril. Najmanj provincia! je, ali pa njegov adjutant.« Y .Kaj? Kako? Kdo? Odkod?.
•Molči, da te ne slifii! Je že blizu. Samo to ti povem, da le nemški zna. Po nemško ga boš moral pozdravitil In po nemško z njim govoritil Da se ne bo potem po vsem svetu jezil in zabavljal na nas. O-o-o, je že tukaj!«
In vesel je pozdravljal došla gosta, kakor bi kila najmanj njegova brota.
Kosilo. Kar dobro je bilo. Posebno za oba lačna popotnika. Le Tine se je nemirno presedal.
Naposled je le izpovedal svojo napitnico. Malo po svoje je lomil nemščino, kar je šlo seveda na račun velik« razburjenosti. Šlo je pa le.
Toda kaj pa to? Tuji gost odgovarja pa kar v gladki slovenščini! Seveda, malo jo je lomil, pa
ie ne preveč. Navzoči pa strme in poslušajo.
jena naučil t l'a ne v SKoip Loki! rvaj!« »Ta je pa čisto tvoja! Le počakaj me! BoS žc
»Oooo! Gospod zna slovenski! Pa dobrol Kje ie je pa naučil? Pa ne v Skofji Loki! Kajl«
videl!« se je navidezno jezil g. Tine. Vesel je bil pa le, ker jo je »rečno izvozil
Dragega jutra j« ila pot kakor po loju. Samo enkrat se je malo pretrgalo. Tam na nekem pašniku se je paslo bohinjsko govedo. Pa je neko tele teletasto pilo in praznilo Skal, ki je bil napolnjen kdo vc t kakSnimi govejimi dobrotami. Pa jih je pilo in pilo, dokler ni nazadnje v svoji gorečnosti nataknilo Se Skala na glavo. Ko je bilo pa to pokrivalo teletu odveč, je začelo tele neumno po painiku noreti, skakati, plesati in ee zaletavati.
Pa se je prikaza! od nekod iz grmovja pastir in W na lepem je začel najil dottiti in brez preiskave natolcevati: »To sta pa vidva naredila, kajona kajonastal — Majhno, na nal — Le počaka ita! — Na, na, Majhno, na, na!« In je po svoje krotil in pogovarja! tele, vmes pa naju dolžil pregrehe, ki je nikdar v živiieniu nisva zagreSila.
Na/adnje se je tele odkrižalo nepotrebnega pokrivala, glasno zamukalo in se začelo po pre-«taneni strahu pasli, kakor po navadi.
Sedaj pa nad najn — namreč pastir, ne tele. »Aaaa, sta vidva, gospoda? Nič ne zamerita! Hvali en Jezus!«
P« «va se oddahnila in Sla mirno naprej proti slapu Savice.
Zdaj bi lahko začela slavospev mogočnemu «lapn. Pa kdo bo pel in prepeval, če mu pa želodec kruli in mu po domače pripoveduj«, da je »koraj prazen in lačen, ato «va »e položila v muh, razvila zavoj in »e začela krepčati z dobrotami Tinčetove kuhinje.
Tam v mahu »va obirala bedra piščancev in «e tižejala. Treba je bilo misliti na pijačo. Pa mi pride na misel Vodnikova:
•Tukaj bistra Sava 'zvira, mati pev»k« umnosti.«
Šla sva pit bistro In hladno Savico — pa za-«tonj. KakSna pevska mite! »e ni hotela poroditi v glavi. Najbrž zato ne, k«r «o v hladni vodi zamrznile «ploh vse pametne misli. Edina misel j« bila: »Naprejl« Ali je bila pametna, kdo ve.
Šla »va naprej in hotela »va priti Se pred nočjo v Srednjo va». Hodila «va lepo svojo pot, ogledovala »va gorske velikane, noč je pa hodila tudi svojo pot. Ko »va vprašala, koliko imava ie do Srednje vasi, »o nama v Stari Fnžini povedali, da do noči n« bova priSla v Srednjo vas. Pa čemu bi hodila, saj je tukaj tudi cerkev. Bi pa tukaj maSevala. Oziroma g. pater naj bi maäeval. To »o pač ljudje govorili, ker so naslednjega dne želeli imeti mašo doma,
Pa so poslali tekača v Srednjo va», da ie dobil hostije in maino vino od dobrega, zda! že pokojnega gospoda Berlica. Nama pa ni bilo treba hoditi in ponoči trkati na tuja vrata.
Bohinjska dolina je bila takrat polna Italijanov, ki so delali železnico skozi luknjo in dalje v Gorico in na Trst.
Pa 9e je prav v tistem času skuhala ljubezen med bohinjsko Urško in italijanskim Mariom, ki je bil doma tam nekje od Bologne, in ko je bila skuhana, je prišlo do poroke in do vs«ga, kar je » poroko v zvezi.
in nekaj tega sva bila deležna tudi midva, triglavska potnika.
V gostilno sva prišla. Pa je bila ravno prazna. Dobro, bova imela vsaj mir. Pa sva ga po toliki hoji tudi potrebna. Pa i« kakol
Ko sva si ravno v najprijetnejših barvah »likala blaženi ponočni bohinjski mir, se pa odpro vrata.
»O, padre! Un «anto padre, un «anto .. * »No, kaj bo pa to?« Gebhard je gledal, njegov spremljevalec tudi. Oba nista razumela ne
nagovora ne pozdrava. Kaj bo pa zdaj!
Zagonetko je kmalu reSil zgovorni ženin Mario. »Pri na« doma, v Bologni, je taka navada, da gospodje petri nosijo s seboj podobice. In da z njimi obdarujejo ljudi v hiši, kamor pridejo. Torej, gospod oater, prosimo vas lepo za podobicel« Vse lepo. Samo če bi bil g. pater na to pripravljen. Ali komu bo pa delil podobice na Triglavu? Srnam, kravam in divjim kozlom? Zato je p. Gebhard, ki je navadno nosil pri sebi tako od-liupnino, pozabil podobice, kot nepotrebno turi-stoviko prtljago, doma. Šment nazajl Sedaj bi pa podobic« prav prišlel Z združenimi močmi «va prebrskala «voje knjige in knjižice in sva vendar naila po knjigah nekaj tega drobiža. Ali ga bo zadosti?
Zakaj zdaj in zdaj je pristopil eden in «pet eden in predstavil novega prosilca. »Ta je moj brat!« »Tu j« moja žena!« »Ta je moj «trie. Še nj«mu, prosim!« »Tu je moj prijatelji« ' »To je moja sestra, naSa gospodinja!« »Ta je pa moja žena!«
Tako «o se vrstili bližnji in dal|m «orodmki. , Ali »o res bili, ali ni»o bili, v«ega t«ga nismo preiskovali, delili imo, dokler je bilo kaj zaloge. Vsak je bil vsaj na videz zadovoljen s tem, kar i« dobit.
Zdaj pa k večerjil Tudi midva »va hotela naročiti večerjo.	. ... »Gospod pater, ali ne boste z nami večerieh7« Ženin je prosil tako prisrčno ro prijazno, da mu je bilo teiko odreči.
Tako imo sredi Bohinja večerjali na italijan-sko-slovenski ženitnini. Ali čas nam ie potekal. Treba bo misliti na dolgo pot jutrišniega dne. Zalo «va »e z Gebhardom začela odpraviti m plačevati. Pa je posegel ženin vrne«. »Kaj pa mislite, g. pater?« »Plačati. Jutri ne bo časa. Moramo iti napre)l« " »Ne, ne, ne! To bomo plačali mi.« " »Pa zakaj? Mi nismo tukaj domačini.«
»Pa »mo vas mi povabili. Pa podobice »te nom
dal'ìnA1'ieniJ" ni pustil nama plačati, za v«e na
'^Naslednjega dne je p. Gebhard maševal v Sta-
H ^Cerkovnik, star in gluh mož, .. j. ril« «• strežnika pri maši. Pa m mogel. Ministranta pa ni bilo od nikjer. Mož se t« menda bal za nuni »trantov grofi In ni rad odstopil, ko »em «« taz vsilil na fantovo me.to. Pa «em se moral. Mot je bi! preveč gluh. Proti koncu maie i« le P"Pha' fant in prejel, kar mu je «o. Tako »mo Sli v mire in prijaznosti narazen.	. ,
Triglav je bil i« dale«. Vendar i« pokazal svojo od »onen ožarjeno jutranjo pleio.
»Lep je Triglav, visok pa tudi,« ie memi P-Gebhard. »Jutri bomo pa le na njem.« »Jutri? Ali ne Sc dane»?« »Pozna »e ti, da »1 i« mlad turist. Ali n« vei, da »o jutra v gorah nailepša?« »No, naj bo pa jutril« »Ali ti ni prav?«
»Prav, prav!«	. „
Molče, zamišljeno «va korakala naprav Na Veleni polju »va se namenil« poävaH, Naiin račun je prekrižal oskrbnik. Njega namreč m bilo doma.
In nihče ni vedel povedati, kam j« Sel in kdaj bo priiel.
Prijazna planSarica je nadomestila to, kar U bil moral storiti oskrbnik. Samo neki dedec j« godei, ker sva menda midva » 'patrom popila nj«* govo mleko.
»Saj bom drugega skuhala, nol« ga je dekl« mirilo, dedec pa je godei in brundal po svoje.
Šla sva naprej. Veter jc začel prinašati slabo vreme in deževje obetajoče oblake,
»Kaj bo tol« je mrmral pater som s seboj. »Škoda, ker sva prvi dan zamudila!«	«
»Ah, nič Skodal Saj lahko počakaval « »Doma ie, doma. Doma se lahko čaka. Am« pak tukaj v gorah je pa drugačen računi«
Šla sva naprej. Zdaj pa zdaj «e jc malo poka« zala Kredarica. Pa so jo kmalu spet zakrili oblaki v aivkaat plaič.
»Dober dani Ali ni nič turistov?« »Dane« zjutraj «o zadnji odšli.« »Pa jih nismo nič srečali.« »So menda Sli «kozi Kuno.« »Bova pa sama. Malo večerje boste že dalif ali ne?«
»Seda|le pa malo čaja, kaj?« »Dobro!«
Ko »va midva «rkala čaj, »e vrata odpro iai vstopila sta dva nova turista. Prav za prav j« tul te en «am turiit z vodnikom. »Planinski pozdravi« »Ali »te vi, gospod?«
Oskrbnik ga je že poznal. Moi ni bil prvikrat' na Triglavu. Kakor je povedat, ga je pot i« osmiö zanesla na Triglav.
»Kako bo jutri? Ali bo?« Oskrbnik je zmajal z ramami in z glavo. »Torej ne bo?«
»Bo kakor bo! Ne obetam pa niči« Noč, Tista noč je bila pa strašna. Koča i« škripala, dež ie lil, grom jc godei, blisk je svetil, za spremembo je parkrat vsekala strela. Mi smo a spali. Ali v«aj delali »mo se kakor bi apali, iakai poSteno spati se v taki furiji ni dalo.
»Ali smo Se tukaj?« se je zjutraj prvi pre« budil tujec. »Mislil «em, da nas bo odneslo kam v dolino.« '
»Kako bo?« je zaikrbljeno vpraševal g. pater/ »Težko bo. Nič se vam ne mudi z mašo. Prav, nič ne. Ne bo Se tako hitro panehalo.« Maša je bila ob sedmih. Dež je lil na vse pretege. Zajutrkovala sva krasne, planinske fgance. Tudi tujcu sva jih ponujala in jih hvalila. Pa j« mož imel svoje pomisleke proti žgancem. Kasne)« sem zvedel, da je bil zdravnik. In takrat ie ni bilo dognano, kakSno količino vitaminov vtebu« jejo kranjski žganci in koliko sort jih imajo.
»Ali bi šel naprej? Kako mislite?« je p. Geb« hard noizvedoval pri oskrbniku.
»Nič vam n« svetujem,« je menil on. »Kaj pa ti praviš?« se je obrni! na vodnika.
»Kar nazajl Bo najbolje. Kar nazaj!«
Po kratkem posvetovanju s tujcem ata se od« ločila, da bosta ila nazaj v Vrata.
»Saj bomo še tako zadosti mokri,« je menil vodnik.
Ni kazalo drugače, da se je tudi p. Gebhard pridružil vodniku in ker «va bila midva doslej neločljiva tovariia, »em se še jaz-zraven priitulib
Muzal Zdaj mi pa prlzanesi, če ne pripovedujem na dolgo in Široko, kakšni smo tistega dn» priili v stari Aljažev dom v Vratih.
Tu sva se s p. Gebhardom ločila.
Kdo bi si mislit, da r.a vedno?
On me je vabil na Tirole. »Bom pa jaz tebi pokazal naše gore od lepe »trani, ker si ti meni pokazal Triglav od grde.«
Hodil »cm re» pozneje po Tirolah, a dobrega patra ni bilo več tam. Gorska vila ga je premotila in ga sp«ljala na Ortler. Ni se ji mogel ustav«
Zato eo ga njegovi predstojniki poslali v Ame« riko, da jim tako ne bi delal novih »krbl...
Amerika ga ie pa pošiljala iz kraja v kraj/ Zaneslo ga i« tudi med naie rojake. Toda takral ni bil več korenjak, tirolske gore »in.
Dobil je bolezen, ki »e ji pravi jetika. Morila ga i« in morila, on pa »«Je boril z n|0 m zoper njo. Nič ni pomagalo. Naposled se |t 1« moral rodati. Med našimi rojaki tam v Amenkl je naiel »voj grob on, ki i« naSo zeml|0 lpibil « dna duJe, čeprav ni bil naie zemlje sin.
Triglav« pa nikoli ni mogel pozabiti. Jaz p«f svojega in njegovega pota na Triglav tudi nikoli
(Konec»

£Kókl SVßJb ,.
Pohvala
Vsak človek se veseli polivale in si želi priznanja. Vsakdo ve iz lastne izkušnje, kako daje polivala človeku novega pogum? za nadaljnje delo, novih pobud za ustvarjanje. Kdo še ni opazil, kako so se temu ali onemu zasvetile oči od .veselja ob pohvalni besedi.
Učitelj je pripovedoval, da je imel v razredu nekaj učencev, ki jih z nobeno kaznijo ni mogel ukrotiti. Ko je uvidel, da je vsak trud zaman, je poskusil še s pohvalo. Uspeh ga je presenetil. Dečki so postali kmalu najbolj ubogljivi in naj-pridnejši v šoli.
Nikdar se pohvala ne sme spremeniti v hva-lisanje. Kako žalostno je gledati starše, 1<i si hočejo s hvalisanjem pridobiti naklonjenost svojih miljenčkov. Pretirana hvala otroku bolj škoduje, kakor prevelika strogost.
Kakor je pohvala nekaj lepega, tako je odvratno hvalisanje in hlinjenje, za katerim se neredko skriva grda sebičnost. Pameten človek bo znal takoj presoditi, kdaj in v koliko je pohvala, katere je deležen, pretirana. Smejal se bo prili-zovanju in si bo znal ustvarili pravo mnenje o onem, ki se mu hlini.
Pretirane polivale so zlasti nevarne mladim, neizkušenim ljudem, ki še ne znajo ločiti hlinje-nja od resnice.
Če otrok laže
Otroci zelo pogostokrat lažejo. Vzroki za to pa so različni. Največkrat govore neresnico v sili in iz navade, ali bolje — razvade. Ce so starši z otrokom prestrogi in ga za vsako malenkost kaznujejo, se bo iz strahu pred kaznijo zlagal. Mati ne bo ničesar dosegla, če ga bo za to še strožje kaznovala. Mnogo več more doseči z ljubeznivostjo in s tem, da si skuša pridobiti otrokovo zaupanje. Prevelika strogost napravi otroka hinavca.
Največkrat otroci lažejo iz navade. Mladina ima bujno domišljijo in od tod je do laži le droben korak. Krivo ravnajo matere, ki se otrokovim laže m smejejo in celo hvalijo njegovo bistroumnost. Otrok se bo laži navadil in kmalu bo sam prepričan, da je vse res, kar mu narekuje njegova bujna domišljija. Ce bi ga pozneje mati üotela za to kaznovati, gotovo ne bo ničesar več dosegla. Ravno nasprotno: otrok bo vedno bolj pretkano lagal. Zato mora mati skrbno paziti, da do te navade sploh ne pride.
Velike važnosti je, da mati otroku nikoli ne govori neresnice in prav tako ne drugi, ki pridejo v stik z otrokom. Nikar ne odgovarjaj na otrokova vprašanja z lažjo, tudi če so ta vprašanja še tako kočljiva. Potrudi se, da bo odgovor kolikor mogoče blizu resnici. Kako boleče je za ?„„»! s.P?znanie. d« ga ie njegova mamica na-'xa. A.' nioreš v takšnem primeru pričakovati da bo otrok resnicoljuben?
ča,„ ?Jri0ZnaS' k8 °tr0k '-aže- i7'Pra5ul «a toliko casa dokler ne bo sam priznal svoje laži. Kazen
Uspešno Un,neJmxeS 8am°, °',liul,liati- MnOKO bolj kako prda i» s • g" 8ku5aä P^P^ati o tem laže nRhdčaAaŽ 'D P°iasniti. da 'istemu, k v	ne verjame.
Nikakor ni pretirana trditev, da nosi mati pre ej odgovor nos« če je njen otrok lažnjiv in če bo IZ te razvade zašel v še hujše pregrehe.
Kako oblačiš dojenčka
deležno '«."n ,važnih„ äniteljev, da se more da n ' i „ JaU da 03,a"e *dravo, je to, zadnHČ Ji	P pravilno oblačenje, že
mater» I " P°udar'li, kako nespametno ravnajo tate ft « 870,6 Uh°Ke mali!ke 'ako trdno povl-fivn ?» *8 ne ™re'° n«! Raniti, in kako škod-
rih ptfvojfh.m°ra d6le 'eŽati v umazanih in
Za izdelavo srajčk i,i plenic je naiboll orl-r,IÄ k,er.8e	Pere. Nikdar ne
Sb uP„1C,llt ?,am® P03"^». ampak jih
krat Otrokova ^rajčka, k^t'
.""segati več kot .do popka da se C umaže «POdnjl del telesa pa povijeä'v plenice" »e
| pretrdo. Nožice morajo oslati proste. Preko srajčke mu obleci jopico, ki naj bo pozimi volnena; če je zelo mraz, tudi dve. Rokavi srajčke in jopice naj ne bodo preozki. Ko dete nekoliko odrasle, mu namesto plenic oblečeš hlačke, ki pa tudi ne smejo bili premajhne.
Zelo priporočljiva je, posebno za čez noč, mala vrečica, v katero vtakneš otroka in jo pre-vežeš preko deletovih prsi. Tako se ni bati, da bi se otročiček ponoči razbrcal. Seveda mora biti takšna vrečica precej široka, da se more dete v njej gibati. Doma otroku ni treba pokrivati glavice. Ce pa ga neseš iz hiše, tedaj mu daj na glavo pleleno čepico, ki naj bo pozimi volnena. Poleti je bolje, da otrok nima pokrite glave; seveda ga pa moraš varovati pred soncem. Tudi zgornja oblekica naj bo po možnosti takšna, da jo lahko opereš. Dovolj velika mora biti, ker dete hitro rasle.
Tebi, dekle in žena!
Ti — dekle in žena in mati, ali se zavedaš, kako vzvišena je tvoja naloga v družbi? Tvojo delo je večkrat važnejše in pomembnejše od dela znanstvenika. Ti vzgajaš ljudi: dobre in slabe. Velika je tvoja odgovornost pred Bogom in pred družbo.
Krepost in značajnost sta tvoji najvišji odlikil
Vsemu človeštvu je dano isto merilo za ocenjevanje vrlin in po njem sodi — tebi čast in spoštovanje ali zaničevanje.
Ti odgovarjaš zase in za okolico. Bodi ji svetla luč — vodnica, po najvišjem vzoru — Mariji!
Due sodobni jopici
Nasveti
Okna osnažiš pozimi, če jih najprej zdrgneš , « suho, nato pa z volneno krpo, katero si povaljala v suho zdrobljeno plavilo.	'
nr,np]ie' ki }e H°?lal° iarko' **> *!*■•' dobro, če mu ?rÄP?o laplÜL1olitrne1 ki8line- Steklenico pre-Da nrlri fT' ^ '>06tOT1Š V gorko V«lo. deniDnaekPajeÄda b' °"e	žarko' ™ P""
duh iz omar in predalov odpraviš če zapreš vanj« za 24 ur lončeit klorovega apna H-
lene kisline^. 2 * *** kap'ÌÌCamÌ ra^ne
heloDi„ ?tane,- Per"°' i:' ga dalje časa ne rabil
Äa^ rr-ne da bi ga pouka,a-
daj vDavjrT,n:10 P®1-!'® P«'ane zopet, belo, do-tittovegalSja! perilo izpiraš, nekoliko terpen-
Df\J MI 5U0JE:
Jolanka 5RCE" °erely
llllllll
Midva imava snmo enega otroka, če ga ho. čeva v današnjih ra/tneruh dobro vzgojiti, Ilu. ina bo komaj zadostovala plača.«
»Najbrž ne,c jo zavrne teta Ana, »ker vu-j i nega sina čez mero vzgajata. Če bi imel dva ali tri bratce, J)i bil gotovo manj zahteven. Ne vem, kakšno srce imata, da mu ne privoščita družbe bratcev in sestric. Vse igrače mu jih ne morejo nadomestiti,
Razneženi edinci so v zrelih letih najbolj sebični, zaprti in nezatipni ljudje, ki brezob-zirno izkoriščajo svojo okolico, ko bo Bog ier-jal od edincev ražun o njihovem življenju, bodo vso krivdo valili na starše: ,Vsega sem imel v izobilju, kako naj bi bil zadovoljen z malim?, Doma sem bil gospod edinecl Ali sem vedel, da v življenju ne bom.'«
»Ljuba teta, najin sin vendar ne sme biti kak povprečen človek«
»Ali bo kdo odličen ali ne, je odvisno od talenta, in tega daje Bog,« pojasnjuje teta Ana. »2e IZ mnogih edincev, ki so jih nu vse mirino vzgajali, nj bilo nič. dočira so bili veliki možje, kakor: Napoleon. Mozart, sv. Ignacij Lojolski in drugi, otroci številnih družin.
Ali veš, če ni morda Bog tvojemu četrtemu ali petemu otroku namenil kakega posebnega poklica? Kazen božja je, da imu današnji čas tako malo velikih osebnosti. Bog nam hoče pokazati, kako daleč vodi prevzetnost in naio grešno posedanje v Njegove načrte.«
Oosiw Julko je posili 1 jok. leta Ana je . ristopila k njej. »Saj je bilo res brezobzirno od nas, da smo načele ta razgovor, spomnilo smo te tvojega umrlega otročička.«
»Boli me ta strašna osamelost, družina brez. otrok. Dokler je živel najin ljubi angelček, sv i z možem tuko govorila, kakor Angela. Bog nama bi bil gotovo še poslal kakega otročička, .i :a nisva murala. Po «mrli edinega otroka sva irepenela, da bi noma Bog poslal Se enega, a ni ga bilo in ga ne Ivi. Bojim se. da se z možem ne bova čisto odtujila.«
Družbo je minilo veselje. Dragica se jo opravičevala: »Zal mi je. da sem povzročila žalost, hotela sem le povedati, zakaj sein zapustila službo, pa se je vse tako žalostno iz-klo.c
XVII.
»ftlefka, ti in Micka sta dobri znanki, kajne?« vpraša mladi kaplan Anton svojo sestro.
»Da, ali natančnejšega ne vem o njej. Prejšnje čase je bila precej koketna, sedaj se je naenkrat izpremenila, morala je kaj hudega doživeti.«
»N'a tem dekletu je nekaj, kar mi nI všeč. Sedaj prav pridno dela v našem dobrodelnem društvu. Skoraj vsako jutro je v zakristiji s kakim vprašanjem. Saj poznaš take »pobožne duše:, ki se neprestano sučejo okoli duhovnikov. Sumljiv znak te prevnete duše je tudi, da preveč tišči za naši in mladim kaplanom. Bojim se, da ga bo spravila ob dobro ime. Koliko zla povzročajo taka dekleta s svojim slabim zgledom. Njihovo družinsko in poklicno življenje so le redko ujema 1 njihovo navidezno pobožnostjo. Nevoščljivost, sebičnost, opravljanje in celo zanemarjanje poklica ta dekleta pokrivajo s plaščem pobožnosti. Nit Čudnega ni, če zaradi njih mnogi obsojajo vero, da je polna hinavščine. Prvi kristjani so s svojim lepim zgledom pritegnili cele množice. Bojim se, da bo Micka kmalu priklenila nase mo- ] jega tovariša. Njuno razmerje ni več razmerjo med vernikom in duhovnikom, drug v drugem vidita le še moža in ženo. Stetka, najina dolžnost je, da ti dvo bolni duši rešiva pred smrtjo. Premisli kaj bi bilo najbolje storiti.«
Stetka osuplo gleda svojega brata. »Šele sedaj razumem, zakaj si dejal, da se je Micka le na zunaj izpremenila. Nesrečno dekle je menda se vedno zmožno vsega, samo da bi prišlo »pod streho«. Zal da si nisva toliko domači, da bi si Ano « Vp atl nani°" M°goče bo poslušala teto
n^M!ckav-ie. 8 tet0 Ano sama načela zaželeni * a R°vorili 8e pet minut, že je ua dolgo in Stroko govorila o svojem delu za reveže.
Use ta ljubezen st'ri
(Nadaljevanje.)
Andrej pa se je sam odločno vprl, ko je K hotela Anica del 6vojih prihrankov žrtvovati za j nekoliko zunanjih elovesno6ti na poročni dan. Vedel je, da je več notranja radoöt, izvirajoča iz či6te-i ga srca in notranjega soglasja, kot pa iumno vese-4J Ijačenje, mnogokrat e a 1119 zunanje, dočim je često v notranjosti praznota in nezadovoljstvo. Nenavadno rana in mirna je bila zato Andrejeva in Ančina poroka, kar je bilo za Hrastovo nekaj nemogočega, Kajti po mišljenju dobrih Hrastovčanov »mora biti ilovek V6aj takrat vesel, kadar se ženi«. Svatba na-lih dveh novoporočencev pa «e je izvršila samo s cerkveno 6lovesnostjo, pri kateri je organisi, Andrejev prijatelj, zaigraj pred poroko Andrejevo najbolj priljubljeno pesem: »Zabučale gore, zašumeli lesi...« tako lepo, da so vsem navzočim stopile od ganotja 6olze v oči. Tudi Andreja in Anico ie Sresunila ta pesem do srca, ko sta 6e zavedela, da Sanju »mladcsl, srečna mladost, kmalu je minila« in da se »mladost, oj ta mlado6t, nikdar več ne vrne...«
Ko jima je duhovnik podeljeval blagoslov na •kupno pot v življenje, jima je srce govorilo obenem s pesmijo, ki jo je organisi tačas igral na orgle:
»O Ti Kraljica angelska, katere prošnja vse
velja,
izprosi nam od Jezusa, da blagoslov z nebes
nam dal«
In potem, ko je bil eveti obred končan, je idobri organist zaigral še eno, Ančici tako ljubo |>e6em, katero je izmed V6eh nairajši pela-
»Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj,
varuj me ti nocoj, angelček moji...
Oba novoporočenca sta še nekoliko minut jx>-•nolila pred oltarjem, a nikdo navzočih ni slutil, da «e je iz Ančkinega srca v tem trenutku, ko je Andrej zaradi svoje ljubezni do nje izgubil dediščino svojega očeta, dvigala vroča prošnja k Bogu za njegove starše, za njihov blagor in za milost, da bi spoznali, da ne ravnajo prav: »Moj Bog, usliši me m daj, da se dokaže, da niti jaz niti Andrej nočeva njegovim 6taršem slabega m da spoznajo, da jim 6amo ljudska zloba podtika vse slabe govorice o nama .. «
Podobno je molil tudi Andrej za 6voje starše in Bog je oba uslišal.
Mala domačija, katero 6ta si oba novoporočenca uredila iz skromnih prihrankov, je leto za fetom rastja. Andrej je bil dober mizar in je imel •oliko dela. da je moral stalno razširjati svoj obrat in najemati pomočnike, pa tudi Ančica je zlasti prva leta, dokler ni delo z gospodinjstvom in otroki, s katerimi ju je Bog obilo obdaril, preveč naraslo, še vedno zaslužila kaj malega s šivanjem. Vsi •o z začudenjem opazovali njuno uspešno gospodarjenje in »ljudsko mnenje« o obeh se je začelo kmalu spreminjati. Le Andrejevi starši, posebno oče, 6e ni6o mogli 6poprijazmti z Ančico, čeprav bo videli, kako pridna m 6krbna gospodinja je, in kako srečen je Andrej pri njej. Stari Hribar je dal svoje posestvo rajši zetu, ki ga je sam izbrai svoji hčerki, Andrejevi se6tri, iz premožne hiše v sosedni vasi. Andreju pa ni dal zapisati nobene dote. ker se je oženM proti njegovi volji Pač pa si je * ženo zgovoril pri hiši »kot do smrti« in primeren »preužitek«.
Dokler sta bila 6fara Hribarja še trdna in sta ialegla za vsakega delavca, sta se dokaj dobro razumela z zetom, ki je bil precej skop in lakomen človek. Toda starost nikomur ae prizanaša in znano je, da postane 6lar človek neredko otrok, potreben 6talne nege in postrežbe. tako, da je večkrat skoraj v nadlego pri hiši, Toda četr'a božja zapoved ukazuje tudi onemogle in nadležne starše spoštovan in jim prizanesljivo odpuščati njih na-pake.
In tu se je pokazala resnična ljubezen Andrejeva m Ančkina do njegovih staršev: Ko sta zvedela, da zet z onemoglima in oslabelima staršema čeda-'1* Wi trdo postopal in da 6e jima pri njem slabo godi, 6ta 6e domenila, da ju vzameta k sebi.
»Pojdi Andrej in pripelji mamico in očeta k nam! Vidiš, kako hudo se jima godi, kako slabo
se jima plačuje njihova dobrota! Midva pa imava zdaj že doßti prostora in vsega potrebnega v hiši, da jih lahko vzameva k sebi! Andrej, Ijar pojdi fio-nje!« je pravila Ančica svojemu možu.
»Težko jih bo »praviti od rodnega doma«, je dvomil Andrej, pa se je vendarle s svojimi čilimi konjiči odfieljal neko nedeljo popoldne po večer-nicah po 6voje starše. Po dolgih desetletjih je 6pet šel na dom svojih 6taršev, do doma, odkoder je bit nekoč izgnan. Ni si takrat mogel misliti, da mu bo Bog toliko [»magai, da je v razmeroma kratkem času iz na cesto vrženega fanta, brez sredstev, |X>-6tal premožen gospodar v lastni hiši, ki je tako postavna, da lahko povabi vanjo tudi starše, ki 60 ga nekoč iz svoje spodili.
Hribarjev zet je bil zelo začuden zaradi Andrejevega prihoda, še bolj pa zaradi njegove želje, da bi vzel starše k sebi. Andrej je svojo željo utemeljeval s tem, da imata z Ančico oba mnogo dela in njima kdo biti pri otrocih in paz'ti nanje. Zalo želita z Ančico, naj bi prišla stari oče in mati k njima otroke varovat.
Zet in njegova žena, Andrejev? sestra, sta 6e veda uganila pravi vzrok, zakaj hoče Andrej vzeti starše k sebi. Nekoliko ju je bilo sram — vsaj na videz, vendar nista branila »6tarima« oditi od hiše, češ, da je tako sama sitnost žnjima. Andrejevi starši 60 pač najbolj čutili, zakaj je prišel Andrej f>o nje. Vedeli so, da jih hoče rešiti trpljenja in zmerjanja od strani zeta. Radi 60 se odpeljali ž njim in spotoma niso mogli 6kozi solze spravili iz sebe besed zahvale in opravičila za svoje krivično ravnanje proti sinu, katerega dobro srce so šele sedaj spoznali, ko jim je nudil piomoč v nesreči. Se večje pa je bilo njihovo presenečnje, ko jim je Andrej med vožnjo domov jxivedal, da ga je Anica najjotila po njih in da je že takrat, ko so zidali hišo, hotela, da eo napravili prednjo sobo za »staro mamo in ata« in da jima je lastnoročno uredila in pripravila udobno bivališče. Ona je ves čas mislila nanje in na to, da bodo nekoč oslabeli in potrebna jiomoči, katero jim je kot njihova snaha dolžna urediti. Pravil jim je, kako si je marsikaj
firitrgala, da je mogla nakupiti opremo za priprav-jeno sobo. »Vedite, mama in oče, Ančica je vedno na vas mislila in že zdavnaj bi vam bila rada povedala, da ni jezna na vas, čeprav ste jo tako slabo 6odili. Prepričana je bila, da boste svoje mišljenje izpremenili. Samo tega si je vedno želela in le za to je vedno |>rosila Boga!« Iz Andrejevega pripovedovanja sta 6tara Hribarja spoznala, kako krivico pfa delala Ančici zaradi tega, ker sta rajši verjela ljudem, kot pa bi 6e o njej sama prepričala, preden sta jo obsodila.
Zato je Ančica komaj ubranila etarima Hribarjema, da je nista ob pribodu na Andrejev dom prosila odpuščanja. Sprejela ju je z iskrenim objemom v novi dom in v njeni ljubeznivi skrbi sta se Andrejeva roditelja hitro ojximogla in živela srečne urice na svoje stare dni. Na besede 6 katerimi sta se roditelja stalno opravičevala, jima je odgovarjala, da je morda ravno njih ravnanje pripomoglo, da se je z lastno jjridftostjo in z Andrejevo fiomočjo vzgojila v dobro ženo, mater njunih vnučkov in njima v dobro hčer. Ce bi ne bilo vße-ga tega, kar 6e je zgodilo, bi morda ne skrbela toliko za svoje poštenje, ne bi bila tako pridna in varčna in ne bi imela zaradi lastnih izkušenj sočutja do ubogih in zaničevanih. Posebno pa je Anica jXHJdarjala: »Vesela sem, da se je vse tako srečno končalo in to tembolj, ker sem v vas dobila druge starše nam«6to svojih, ki sem jih že v otroški dobi izgubila Želim vam darovali vso hvaležnost in 6krb tudi za V6e kar sem od svojih 6taršeV prejela.« Pri teh besedah 60 ji stopile od ganotja solze v oči, pa tudi stara Hribarja sta Jokala od veselja, da jima je Bog dal tako dobro snaho in sla 6taIno molila za dušni blagor njenih staršev, ki so vzgojili tako plemenito hčer.
Hitro ee je razneslo med ljudmi, da 60 se Andrejevi rodiielii preselili k njemu v novi dom in vsa vas je hvalila oba mlada zakonca. _Konec._
Novi grobovi
m Umrli so: v Malih Poljanah nri Bkocljanu pri Mokronogu posestnik in gostilničar Anton Cinkole, v Gorici ravnatelj Kmečke banke v p. Matija Komac, v Kranju petinosemdesetletni zdravnik dr. Globočnik. — V Ljubljani so odšli v večnost: posestnica Marija Cerne roj. Bergant, Smersu Viktorija roj. Kovač, upokojenka tobačne tovarne Ivana Prek in vdova po davčnem upravitelju Marija Gruden.
Naj počivajo v miru!
{IZ RAZNIH KRAJEV h
St. Peter pri Novem mestu. V preteklem letu je bilo rojenih v tukajšnji župniji 42, umrlo jih je 25, poročenih 11 parov. Prejšnje leto je bilo za našo faro zelo znamenito in zgodovinsko, katerega se bodo poznejši rodovi živo spominjali.
—	Dne 3. januarja je zapel mrtvaški zvon Francu Tršinarju iz Stranberga. Pred leti je bil ključar podružne cerkve sv. Jurija v Grčevju. Naj v miru počival — Cč. usmiljeni bratje iz Kandije preurejajo stanovanjske prostore v Starem gradu, ki je sedaj njihova last. Prostori so namenjeni za novo pomožno bolnišnico. Večina del je dokončanih, precej dela nameravajo izvršiti na pomlad.
—	Pobožnost prvih petkov opravlja v župni cerkvi v Starem gradu in na Trški gori čez 700 fa-ranov. Pridružite se jim še drugi I
Gor. Stara vas prt ät. Jerneja na Dol. Smrt se je naselila v našo vas in si izbira za svoje žrtve najboljše ljudi. Najprej Brno položili»k večnemu počitku mladega fanta, Jožeta Pavlina. Bil je komaj 22 let star. Bil je tih in miren, globokoveren fant in član fant. M. D. Svojo bolezen je prenašal s čudovito vdanostjo v božjo voljo. Zahrbtna (etika mu je pretrgala nit življenja. — Kmalu nato smo pokopali škofovo mater. Bili so zares prava krščanska mati, ki so svoje otroke prav učili in tudi za reveže imeli vedno odprte roke. — Sedaj pa smo spet položili k večnemu počitku 22 let Btarega Učja-kovega Toneta. Bil je sin ugledne in bogate družine. Kako je bil priljubljen med ljudmi je pokazal njegov pogreb in pričajo venci na grobu. Gasilci so se udeležili njegovega jiogreba polnoštevilno in v njihovem imenu se je od. njega na grobu poslovil bivši predsednik Pretnar Jakob. 2alost je bila toliko večja, ker je šel od doma zdrav, pa so ga prinesii mrtvega domov. Rad je prebiral »Domoljuba« in ga ni odložil, dokler ga ni prebral vsega. Vse sorodnike omenjenih treh rajnih naj tolaži večni Bogi Toplice. Kljub temu, da pritiska mraz in smo dobili nov sneg, imamo pri nas zmeraj toplo vodo (38 stopinj C.). Ni čuda, da v naše kopališče prihajajo tudi pozimi gostje na kopanje. Za božič in novo leto je bilo v kopališču vse oddano. Kopališče bo letos odprte vso zimo. — Naročniki »Domoljuba«, poravna, 'e naročnino Še ta mesec, da boste za primer požara že s tem zavarovani za 380 tir. Ce pa še rešite uganko v novoletni številki, pa gotovo koga čaka nagrada, saj jih bo kar 220!
Obirsko. Dne 2. decembra 1941 je umrla na Obirskem, od svojcev in prijateljev spoštovana in priljubljena gospa Rozalija Zupan. Bila je mati štirinajstim otrokom. Živi jih še osem. Vsi so dobro preskrbljeni, med njimi je g. Ignacij, obir-ski župnik na Koroškem. Njena poslednja želja in naročilo otrokom je bilo: »Ljubite se med seboj!« Bila je dolgoletna naročnica našega lista. Vzorno mater ohranimo v blagem spominu. Naj počiva v miru I
Trebnje. 500 litrov mleka mora po najnovejši odredbi »Prevoda« oddati naša občina dnevno Prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Ta količina mleka bo oddana vsak dan mlekarni v St. Lovrencu, ki ga bo potem skunno z mlekom še ostalih občin odpremliala v Ljubljano.
Kostanjevica. Nad 80 šolskih otrok je bilo obdarovanih. — Cerkveno darovanje za najbolj bedne je dalo 1700 lir. — Nadaljujejo z delom pokrajinske ceste Črneča vas—Osunje. Razširja pa se deželna cesia Kostanjevica—Sv. Križ. —. 17. januarja ie bil živinski in kramarski sejm na novem sejmišču na Slivnicah. — Vodovod v Ore-hovcu je delno dograjen in izročen prometu.
Haggardova povest »Deklo z biseri«, ki ste jo toliko^ želeli, bo izšla ▼ »Slo-venčevi knjižnici« čez nekaj tednov.
4'
Deček,« je dejal Janku in mo skrivaj podal samokres. >Bodi pripravljen!«
Ni bilo treba dolgo čakati. Ko je minil pm trenutek presenečenja, so roparji planili proti Sli-varju in kričali:
»Tat! Izdajalec!« in dvignili so samokrese proti njemu.
Sprožil ie svoj samokres .,.
Slivar pa je bil hitrejši od njih. Sprožil je svoj samokres in dva izmed njegovih tovarišev sta padla v jamo, kjer je nekoč ležal zaklad morskih razbojnikov.
Ostali trije so se prestrašili in zbežali. Prav v jstem hipu sta planila iz bližnjega grmičevja doktor Kopač in Blaž Grm.
»Hitro, hitro!« je zdravnik zaklical Slivarju ln Janku. »Preprečili jim moramo, da bi dospeli do čolnov.
Vsi šlirje so stekli proti obrežju.
XX. Zaključek
Blaž Grm je našel zaklad kapitana Flinta že
v80 g? niegovi tovarUi Pusli|i samega m otoku. Vse zlato je spravil v votlino, katero si je izbral za zavetišče.
m,, ii°n.%|e dokt,or Kopa{ Prvi5 8esta' z njim, J6 Blaž ^"Pal svojo skrivnost. Prav zato je zdravnik dal Slivarju lep r zemljevid, katerega je našel Janko in tako potegnil roparje za nos. Slivar mu je takrat obljubil, da jih bodo v zameno za zemljevid uporni mornarji pustili pri miru.
Ko so se sedaj zdravnik, Janko, Blaž in Slivar približali votlini, so zagledali pri vhodu gra-ščaka, ki je budno Btal na straži.
S prijaznim smehljajem je graščak sprejel Janka in ga ljubeznivo potrepljal po rami.
OraUak ,e budno Silvama Te % ÄJ 9>tal na Strati lice stemnilo. J g
»Slivar.« mu je dejal, »nikakor ne zaslužite, da vam prizanašamo. Ker pa so vam drugi obljubili usmiljenje,« in pri teh besedah je pogledal na zdravnika, »vas pač ne bom naznanil oblastem. Toda kazea vam vseeno ne uide. Saj vas bo vse življenje mučila vest ob spominu na vse te nesrečneže, ki so na tem otoku zaradi vas izgubili življenje.«
»Hvala vam,« je dejal Slivar in se priklonil.
GraJiak pa mu je obrnil hrbet in odšel v votlino; tudi ostali so mu sledili.
Vollina je bila zelo prostorna in zračna. Na sredi je izviral majhen sludenček.
Kapitan Smolar je sedel ob ognju. Nedaleč od njega pa se je v kotu svetlikal cel kup zlata v palicah, kepah in novcih.
Bil je to zaklad kapitana Flinta!
Sedemnajst mornarjev je zaradi tega zaklada izgubilo življenje, in pred temi bogve koliko drugih ljudi, koliko ladij je bilo potopljenih in koliko obrežnih mesi opustošenih!
Naslednjega dne so naši znanci spravili zaklad na ladjo in prav kmalu nato je »Lastavica« od-plula iz pristanišča. Na otoku eo ostali samo trije uporni mornarji, ki se niso hoteli vdati.
Bili so dobro oskrbljeni z orožjem in živežem In jim je bila ljubša prostost na zapuščenem otoku, kakor pa da bi se vrnili v, domovino, kjer bi jih gotovo čakala ječa, če ne vislice.
Slivar pa se je pridružil tistim, ki so odhajali, ker je imel zdravnikovo in graščakovo zagotovilo, da ga ne bodo izročili v roke pravici. Ob prvem pristanku pa je kar nenadoma izginil in odnesel s seboj Se precejšnjo mošnjo zlatnikov. Vsi ostali so si oddahnili, ko so opazili, da ga nI več. Veseli so bili, da so se tako poceni in na lahek način iznehill neljubega tovariša.
»Lastavica« je dospela v Trst prav v trenutku, ko se je njen prejšnji lastnik z drugo ladjo pripravljal na pot, da pride našim prijateljoin na pomoč, kakor so se bili domenili.
Zaklad so si pravično razdelili med seboj.
Kapitan Smolar bì je kupil lejio vilo s krasnim vrtom, kjer je v miru živel še dolga leta ia užival zasluženi pokoj.
Tudi Blaž Grm je dobil svoj delež, toda t» v par tednih je ves denar zapil in zaigral. Vej skesan je nato prišel k graščaku Crnigoju in F prosil, naj mu pomaga. Ta ga je iz usmiljenja vzel za vrtnarja. Ostal je v tej službi do svoje smrli.
O Slivarju pa ni nihče več ničesar slišal. Naj. brže je v kakšnem oddaljenem mestu odprl gostilno in tako preživljal sebe in svojo ženo. Mo-goče mu je še do smrti delala družbo njegova papiga, katere ni pozabil vzeti a sabo, ko je zbežal z »Lastavice«.
Janko se je vrnil k svoji mamici, v gostilno ob morju. Toda ni se več zadovoljil s tem, da ji je pomagal, pač pa se je začel pridno učiti in ja poslal zdravnik.
Ko je pozneje doktor Kopač umrl, je Janko stopil na njegovo mesto in vsi ljudje so ga imeli radi in ga zelo spoštovali, kar pa je v polui meri tudi zaslužil.
Laslavica je dospela v luko . KONEC.
Skrito življenje
Navada je, da kdor hoče kupiti njivo ali vrt, prej preizkusi zemljo, to je, zajame pergišče prsti tn jo polagoma spušča skozi prste. Tako 6e hoče prepričali o njeni vrednosti. Kdor je še bolj skrben, zahteva kemično preizkušnjo. Malokdo pa 6e meni za življenje, ki se vrši skrilo v tej zemlji. Ce vidi črviča, ki se mu zdrsne med prsti, se mu zdi, da ie baš ta črviček znak velike zanemarjenosti zemlje. Toda zadeva je baš nasprotna. Kajti, čim številnejši 60 črviči in druge živalic« v zemlji, tem boljša je. Kako to?
Da si damo na to vprašanje pravi odgovor, si oglejmo zemljo 6redi noči, ko to, kar v njej živi, oživi, četudi se nam je zdelo podnevi mrtvo. Kajti te živalice se skrivajo pred sončno svetlobo med drobce zemlje ali pa celo globlje vanjo, ponoči pa pridejo na njeno površino. Tako se n. pr. stonoge, razm hrošči, črvi, ki jih niti ne poznamo, razne velikosti m oblike prekopljejo skozi zemljo do površja. Njihov vodja je vsem znani deževnik ki mu praviijo po domače »glista«. Da je deževnik koristen, je znano. Preiskali so vsebino njegovega 'e v Polno raznih
Él ta »«Ä! im?WŠ'h,ži,valc- naiv<* P3 zemlje, nlnlrj fi ? Poželjivo. Zakaj? Med zemljo najd^ ™ , n Slive in druge manjše živalce,'ki mu služijo za hrano. Vso to zemlio r a nušča de-
kTm 6eb?Ì ZrMi™ in dobro pognojeno. Pa rtl S °Pravliaio .to koristno delo, mar-° drobne ših in manjših n ihovih sorod n kov se im pridružu e. Ce pomislimo da e na oralu na sto in sto tisoči dežeSv m na m
dX ^ °PraV,ia'° za k™<°vaka res
Nekatere živalce vlačijo odpadlo listje v no-tramjo6t zemlje, druge gnijočo slamo ki druge sno-vi. Zakaj delajo to? Potrebujejo jih za življenje zalege, obenem pa gnojijo zemljo. Prav gotovo bi fih kmetovalec gledal s hvaležnostjo, če bi jih vi-del pri njihovem neumornem delu.
To delo vrše 6kozi vse leto, izvzemši najhujših mesecev mraza, to je nekako decembra in januarja. Takoj, ko preneha zmrzovali in 6e prebude k novemu življenju, začno svoje koristno opravilo znova. Zmotno bi bilo misliti, da podnevi vse te živalce spe! Tudi podnevi delajo, le da globlje v zemlji, odmaknjeno našim očem, ali pa so delavci tako drobni, da jih ne vidimo s prostim očesom. To delo pa je možno le, če gnojimo njive z naravnim gnojem. Kakor hitro potresemo njive z umetnim gnojilom, preneha njihovo delo. ker ne prebavijo m umetnega gnojila. Zato se število drobnih, nepo- * znanih delavcev v tem primeru ne pomnoži. Radi tega je treba uporabljati obojno gnojenje, kar kmetovalci že itak delajo, čeprav ne poznajo vzroka svojega ravnanja in ne drobnih delavcev, ki jim pomagajo gnojiti zemljo.
Ce hočete, vam jih zdajle imenujemo: fo so razm črvi, kotačniki, korenonožci, prštce, stonoge, zemske glive, bakterije in razne alge. Vse te in 5e druge živalce so res prekoristni delavci, ki omogočajo bogate žetve in nam pomagajo preskrbeli ei kruha. So naši, četudi nepoznani, dobrotniki Nepoznani, kajti večina, izvzemši nekaj znanstvenikov, ne pozna ne njihovih imen, ne njihove oblike, ne njihovega življenja. In vendar jih je Bog izbral za svoje sodelavce, jim dal posebno nalogo, ki jo neutrudno vrše v korist človeštva.
Tonka, mala amaconka
(Dalje.)
jSn4"
Valovi pa so še vedno divjali. »Patatagarak,« tulili valovi, »krak,« je odgovorila ladja, ki se ni mogla več upirati.
Va ladji je nastala zmešnjava, vse Je begalo ■ enega konca ladje na drugega, ljudje so molili fc Jokali.
Sredi te zmešnjave pa je hipoma zadonel jasen poveljnikov glas:
»Spustite rešilne čolne !< j Mornarji so hitro ubogali, nakar je prišlo Aovo povelje:
»Hitro se vkrcajte 1 2ene ln otroci naprej l< Tonka, oče in mati so se tiščali skupaj In se Alfo hoteli ločiti
Le dva čolna sta bila še prosta, ko je močan ! Bornar prijel Tonko in jo kot lahko žogo vrgel : » prvega.
»Zdaj ni časa za nežnosti,« Je rekel ln preden se je Tonka prav zavedela. Je že plul čolniS morju. Zastonj je jokala in klicala očeta in aater, mornar ni Imel usmiljenja. »Če ne boš . te vržem v morje, krota majhna,« je kričal ad njo, da je v strahu onemela in si zatisnila oči. Takrat je nekaj poleg nje strašno počilo. Ve-ladja se je razklala na dvoje in se potopila f globoko morje. Valovi so jo požrli.
!
Nato so se spravili valovi še nad malo ladjico, v kateri se je tiščala Tonka z drugimi potniki yred. »Mama, mama,« je jokala, toda nato JI Je glas zastal in pred seboj Je videla vse le zeleno, «ajela je polna usta vode in slišala je, kako ji ■vonijo v ušesu zvonovi in brenče okoli nje čebele.
V hipu, ko Je že mislila, da bo za vedno za-■pala, Je začutila nekaj velikega, ki je plavalo ob njej. Jambomik velike ladje se je bil zlomil in ie Plaval po morju. Tonka se ara je oprijela, •plezala nanj in Be vsedla nanj. Bila Je rešena.

K sreüi je ni zeblo, čeprav je sonce že šlo spat.
Nad njo so zvezde prižigale svoje svetle luči. In luna je bedela ob svoji motni svetilki. Veliki ocean pa se je zazrl v noč in se umiril. Zdaj ni bilo na njem več umazane ladje, ki ga je jezila. Še dvakrat, trikrat ie zagodrnjai, nato pa se le vlegel k počitku. Pokazal je bil svoje kremplje, zdaj je lahko mimo spal.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Igrajmo se!
Pozimi se radi igrate tudi na prostem. Tale igrica je zelo zdrava in vam bo pregnala marsikatero urico dolgega časa.
Med dve drevesi, ki stojita blizu skupaj, priveži napeto vrv približno en in Četrt metra visoko. Na to vrvico priveži 3 do 6 lesenih punčk (ki so pa labko tudi iz lepenke, če jih iz lesa ne moreš izrezati). Vsaka punčka ima v sredi luknjico, skozi katero potegneg vrv. Punčke naj bodo 30 do 40 cm velike. Med vsako punčko naj bo enako veliko prostora.
Kake Stiri korake pred vrvjo stoje igralci. S sneženimi kepami obmetavajo punčke. Njihova naloga je, da punčke tako zadenejo, da se nekajkrat obrnejo. Vsakdo sme trikrat meriti. Kdor s tremi meti nobene punčke ne zadene, mora prepustiti mesto naslednjemu igralcu.
Igro lahko poživiš s tem, da določiS za najboljše metalce majhna darila.
Pazi seveda na to, da se igra vrši na takem kraju, kjer ni nevarnosti, da bi igralci zadeli koga, ki gre mimo.
Ali znaš misliti?
Dečki so poleti taborili v planinah. Najmlajša dva, Janezek in Stanko, sta imela nalogo, da vsako jutro morata prinesti vodo iz precej oddaljenega studenca za taborišče. In sicer vsak dan eden, menjaje se. Fantoma delo nič prav ne diši in vsak večer srečkajo v taborišču, kdo bo moral drugo jutro nositi vodo. Srečkanje se vrši takole:
V vrečico dajo eno rdečo in eno črno jagodo. Tisti, ki potegne črno jagodo, mora nositi vodo. Srečkanje vodi Francek, ki pa Stan-
kota nič ne mara in ga sili, da mora on vsak večer prvi seči v vrečico. Čudno pa je, da potegne Stanko vsakikrat ravno črno jagodoi zato postane nezaupljiv. Kaj, če niso v vre« čici samo črne jagode?	.
Nekega dne pa mu pride rešilna misel, J
Kaj neki je storil?	»
(■opoSef oSnjp 8g jBZBJjod ot «p }05j «Jtežnjp 0jc)S03jd iu njpuBjjj ftspfl •jopafod ui «jsn a iiujjbja oj}|q et fif -tri eo{j -9ja zi opoSBl jiuSajod at o^uEig : Aajigaa)
Pesmi
Dijak Nande se je naučil na pamet lt pesmi :
1.	Gestrin: Balada o prepelici.
2.	Prešeren: Povodni mož.
3.	Svetličič: Ukleti graščak.
4.	Gangl: Bela krajina.
6. Jenko: Zaklad.
6.	Vilhar: Ljudmila.
7.	Aškerc: Caša nesmrtnosti.
8.	Murn: Vrnitev.
9.	Kette: Na očetovem grobu.
10.	2upančič: Kovaška.
11.	Levstik: Cvilimožek.
12.	Vodnik: Ilirija oživljena.
13.	Stritar: Na Jenkovem grobu.
14.	Valjavec: Danici.
15.	? ? ?
Katera je 15. pesem? (Odberi iz vsak« prejšnjih vrstic v izvestnem redu po eno črko« Crke združi tako, da dobiš ime pesnika in na« slov pesmi.) 'PftiO ijijjožajo :a9jtf9ff j
Za kratek čas
V trgovino pride kupec in si izbere rokavice za 20 lir. Plača s stotakom. Rokavičar pa nima drobiža in gre v sosednjo trgovino k peku menjat Nato pride nazaj in vrne kupcu 80 lir. Ta vzame rokavice in drobiž in odide. Čez pet minut priteče pek k rokan vičarju, drži v roki stotak in kliče: »Bankovec je ponarejen.« Rokavičarju ne preostane drugega, kot da zamenja peku stotak za drugega pravega. Koliko je prav za prav izgubil rokavičar?
2e vidim, kako hitite z odgovori. »Sto lir ih rokavice«, pravi prvi. — Drugi trdi: »Osemdeset lir in rokavice.« — Tretji pravit »Sto dvajset lir.« — Četrti meni: »Ce je rokavičar prebrisan, bo stotak izdal in ne bo imel nobene škode.« — Peti je še bolj prebrisan: »Ce ima rokavičar kaj soli v glavi, ne bo priznal, da je on dal peku ponarejeni stotak in tako ne bo imel nobene škode.« —t Razsoden fant pa meni: »Denimo, da veljajo rokavičarja rokavice dvanajst lir, potem je osem lir zaslužil, zakaj dvajset lir je pridrial od sto, torej ima 92 lir škode.«
Kdo ima prav?
•0dubj[Oj vrt ouaa ondnjfsu tn jij 08 TW8*! ot jbjiab^o^
LJUDSKA
Posojilnica je bila ustanovljena leta 1895.
lOSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga i neomejenim jamstvom ▼ lastni palači v Ljubljani, Mikloiičeva cesta 6 nasproti hotela Union
sprejema hranila« vloge ▼ vsaki viSini in jih n« jagodne je obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštva
Črnomelj. V soboto, dne 10. januarja, smo položili k večnemu |>očitku pod zasneženo odejo na pokopaliSfu v Vojni vasi, mladega (anta v najboljših letih, KraSovca Jožefa iz Orašič št. 51 pri Metliki, rojenega dne 7. decembra 1918. Fant je

Preiskušen redilni prašek
„Redin" za pratile
Pri malih prašitkh pospešuje Rediu prašek hitro rast, krepi kosti in )ih varuje rBznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebsvljaio. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 5'-, po pošti L. 9- , 3 zav. po pošti L. 19--, 4 zav. po pošti L.24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite - pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko.
Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska nl.1
Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu
ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Naročniki iz Tržaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej.
bil brez vsakega zaslužka, in mu je prišla v glavo nesrečna misel, da bi šel za kruhom na Hrvatsko. D» ne bi imel na meji nobenih sitnosti in da bi čim ceneje prišel skozi, se je nameraval vtihotapiti na tovorni vlak, ki je šel na Hrvatsko. Zato je Šel na most, kateri se vzpenja čez železnico v neposredni bližini metliške postaje; z rokami se je prijel u ograjo, da bi se tako spustil na kak vagon. Spustil se je, toda pri tem ni padel na kak
IzdelHiea
razna vrsten a za kroi-
ne žage. Avtomatične brusilne
.	stroje za bru-
šenje gaterskih in krožnih žtg.
Fran Lončar
isdeleratrlj avtomatičnih bru-ilnih strojev Celovška 43, Ljubljana VII
rapon skozi idočega vlaka, temveč na stroj in s
«roja je odletel v bližnji betonski zid, kjer je ob-
•cmI nezavesten. Razbil si je lobanjo in poleg tega
£ bil po hrbtu opečen. Pripeljali so gkVCrno-
h^Lii1™ bo,!»'niro- kjer je v hudem trpljenju Izdihnil svojo mlado dušo.
Jedilno olfe
nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlsan". — 1 zavitek Amisana zadostuje za 1 in pol litra oljnate mešanice in velja L 1.50, po pošti L. 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven.
Prodaja drogerija Kan(,Liubljaiia. Židovska ul. 1
Na deželi pa zahtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi.
Naznanilo
n Rakovniške »Knjižice« so se podražile; sedaj velja vsaka številka 70 cent., letna naročnina pa je 16 lir. — Med zadnjimi moramo omeniti dve prelepi januarski knjižici, št. 193: »Bog pomagaj« in št. 194: »Japonski zgled«. Obe knjižici sta čudovito sodobni, toplo pisani, zanimivi — ros lepi. V prvi knjižici nam župnik Langerholz z vzgledi pokaže, da Bog človeka nikdar ne zapusti, ampak mu vedno pomaga, toda kadar hoče in kakor hoče. Res, primerna za začetek tega lela. — V drugi knjižici spoznamo junaštvo japonskih katoličanov. 200 let so živeli brez vodstva duhovnikov in vendar so vztrajali. Edinstven primer v zgodovini katoliške Cerkve I Ta zgodovinska knjižica se bere kakor povest. Spisal jo je Anton Soklič C. M. — Berimo in širimo knjižice. Kdor le more, naj si jih naroči; naročila sprejema: Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8.
Črni gaber
knplm
vsako množino po ugodni ceni
Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo .Domoljuba* pod Številko 18152.
Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljuba
Slivovko.hruSever, pelinkovec in rum
■1 lahko prav poceni sami napravite. 1 steklenica naše umetne esence za napravo 5 litrov sli-vovke. hruševca, pelinkovca ali ruma stane L. 15'-, po pošti L. 21--, 2 steklenici po pošti L. 86-, 8 steklenice po pošti L. 51-, točna navodila na vsaki steklenici.
Prodala drogerija Kane. Ljubljana. Židovska ol.1
Mali oglasnik	
Pristojhlaa ta stale oglase te platoja naprej.	
Robidovo listje S* Je čas M trganj« robldovega listja. Zeleno natrgano j) lepo sušeno ki pi vsako količino Pran Pogačnik, Ljubljana, Javna skladišča. Tyröeva a II.	ISO lir tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem alt Izdelovanjem. — Po»IJIte znamko za odgovor. Josip JBattč, Ljubljana VII.
	Dekle za vsa kmeöka ln talilna dela, sprejmem. — Ponudbe upravi »Do-moljuba« pod »Pridna, poAtena ln vestna« pod At. SIS.
Fige in brinje za žganjekuho Ima stalno na zalogi tvrd-ka Ivan Jelačin v Ljubljani, Aškerčeva 1	
Hlapca sprejmem takoj. J&re Marija, Vodnikova »», Ljubljana VII.	
	Kože domačih zajcev, veveric, listo, dihurjev, kun In vider, kupuj« I». Rot, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 1.
Šivalne »troje a dolgim čolnlčkom, dobro ohranjeni, bresti Umi in več rabljenega pohištva ugodno proda Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 1, Ljubljana.	
	Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolj«. Rupe na, Tavčarjeva «, tel. 11-47.
soe lir dobi kdor Izsledi pogrešano kravo srednje velikosti, rjave barve, z belimi Usami po križu. En rog Je zraSčen v oko, drugI Je odlom-ljen. Sporočiti : Vida Kolenc, Trstcntk 3«., St. Rupert, Dolenjsko.	Lastniki »Deeringc-kosilalet Izkoristite zimski čaa ko se nt dela na polju za ureditev «vojth kosilnic 1 V«1 nadomestni dell za »Deerlng«-ko-sllnic» so dospeli 1* tovarne ln jih dobit« v železnim Pr. Stuptca, Ljubljana, Qosposv«t-ska cesta 1.
Harmonike vsoh vrat, nove In rabljene, dobite pri »Prometu« - nasproti krlžanske cerkve, tel. 43—80. Ogled tudi ob nedeljah dopoldne.	
	Fige za žganjekuho dobite najceneje prt An t. Kri-Bper, Colonia!«, Ljubljana, Tyrfieva a 11,
	Kerenjevo seme konoplje, bučne p«lk«, satatno «em« In vsakovrstna druga semena kupi vedno po najvišji dnevni cent tvrd-ka Pran PogaSntk, Ljubljana Javna skladišča Tyrleva a II. Robidov list lahko nabirat« vso zimo ln doma « u 111 e. Kupuj« in najboljše plača vedno Grom Joie, Ljubljana, Tržaška cesta 11.
Kravo z drugim teličkom — prodam. Kožarje St. 1 pri Dobrovi.	
Vajenca pridnega, za pečarsko obrt, takoj sprejmem. KuSar Ludvik, peč&r-skl mojster, Ježlca.	
Fanta h goveji tlvlnl. In de-k'o za vsa hiäna dela, sprejmem. • Ižanska cesta 281.	
Javorjeve hlode in deske kupuj« K r ž e Prano, mizarstvo, Vrhnika • Idrijska cesta 1.	Pohištvo ! Na zalogi Imam vedno več polltlranih spalnic solidne Izdelava Josip ICraSovec, mizarstvo. Nova vas. Blok«.
Brzoparllnlke, gnoJnlCne Črpalke, Gama,
z 10 letno garancijo nudi
Podrlaj Ciril, Is 147
pri Ljubljani
ÄÄ	uredništvo »Domoljuba«, naročnino, .„serate in
t,	Izdajatelj: dr. Gregorij *.éjJk. _ U^^oTi^T - Za Ljudlko t"skarnÓ: J*/ V, Ì"m I V " * ^