N*jT«čji iWnuid dnevnik v Združenih državah V«Ub «a T*e leto ... $6.00 Za pol leta . . • • • $3.00 a Za New York celo leto . $7.00 | —j GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered u Second Claas Matter September 21, 1303, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Oonerees of March 3 1879 Act of Oongrees of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 5—1249 No. 89. — Stev. 89. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 16, 1937- PETEK, 16. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, PRED PRETEČO STAVKO LADIJSKIH DELAVCEV PREDSEDNIKU OČITAJO, DA SE HOČE S SVOJIM MOLKOM ODDOLŽITI DELAV. VODITELJU Predloga proti linčanju sprejeta v zbornici Delavci pri General Motors v Združenih državah ne bodo začeli simpatijske stavke. — Potniki, ki so bili namenjeni s parnikom "Roosevelt v domovino, so morali odpotovati z "Berengarijo' . Delavski voditelji pravijo, da ne bo odplul noben parnik International MerchantOe Marine. TUDI HITLER ! JE ZALJUBLJEN V sredo je izbruhnila na parniku "President Roosevelt", ki je last United States Line, sedeča stavka, ki se je včeraj razširila tudi na druge par- nike. Delavski voditelji pravijo: — Ce ne bo ugodeno vsem zahtevam štrajkarjev, se ne bo noben parnik International Mercantile Marine premaknil iz pristanišča. American Radio Telegraphist's Association je včeraj naznanila, da je prekinila vse zveze z Ameriško Delavsko Federacije ter se je pridružila Le-wisovemu odboru za injjustrijalno organizacijo. — V kratkem bo začela z organiziranjem vseh radio-uslužbencev, posebno pa onih, ki so zaposleni na parnikih. Pod svoje okrilje skuša spraviti 250,000 delavcev. Na parniku "President Roosevelt" je zastavka-lo moštvo zato, ker je hotel kapitan zaposliti devet bivših stavkokazov. TORONTO, Kanada, I 5, aprila. — V velikih kanadskih industrijah se pojavlja od dne do dne več stavk. Med vlado kanadskega dominijona in vlado province Ontario je nastal nesporazum glede stavke 3700 delavcev pri General Motors v Oshavi. Ministrski predsednik Hepburn je pozval k sebi zastopnike General Motors korporacije in zastopnike United Automobile Workers. Organizator H. Thomson, ki ga smatra Hepburn za inozemca, ker je prišel iz Združenih držav, ni bil pozvan. Sprva je bilo rečeno da bodo delavci pri General Motors v Združenih državah zastavkali v znak simpatij do svojih kanadskih tovarišev, pozneje je bilo pa rečeno, da se to ne bo zgodilo. WASHINGTON, D. C., 1 5. aprila.—Kongresni odbor za delavska vprašana v poslanski zbornici je pod predsedstvom demokratičnega poslanca Connery-ja sprejel predlogo senatne zbornice o sedečih stavkah z I I glasovi proti 4. Debata o pred-log> se bo najbrže pričela že v torek. Četudi je Connery po razgovoru z James Roose-veltom, sinom in privatnim tajnikom predsednika Roosevelta, rekel, da bo odbor poslanske zbornice predlogo izpremenil, je bila vendar sprejeta brez vsake premembe. Predloga je posebno nasprotna kompanijskim unijam in špijonaži proti delavcem. Odbor je o predlogi razpravljal dve uri, predno jo je sprejel. Štirje člani ki so bili proti predlogi, so: demokrati Keller, Gildea in Dunn ter progre-sivec Schneider. Vsi so zastopali stališče, da so celo vprašanje večjidel že rešile odločbe sodišč. Keller je k temu še pripomnil, da kongres nima pravice vmešavati se v sedeče stavk, ker bi s tem dal povod še za večje sovražnosti. Pri plenarni seji poslanske zbornice je o istem vprašanju govoril poslanec Hoffman ter je predsedniku Rooaeveltu očital, da odplačuje predsedniku CIO Johnu L. Lewisu političen dolg s tem, da o celem vprašanju molči. Veliko prijateljstvo ga veže do poljske filmske igralke Pole Negri. — Nekdaj je bil zaljubljen v svojo nečakinjo. LOXl>OX, Anglija, Vi. apr. —- Samski diktaitor Xeinčije, Adolf Hitler, soje v romantiki pridružil Mussolini ju, ko je prišlo na »lan, da so l>ili njego-govi osebni detektivi ver «1 sai Varšavi, da dobe dokaze, da i-ma slavna filmska igralka Pola Xegri »"isto "arijsko*' kri. Kakor je Madeleine de Fon-tagues, ki je streljala 11a grola Ciiarlesa Pineton de Cliam-4-runa, imela ljul>ezen.«ko znanje z Mussolinijem, tako je tudi Pola Xegri nedavno svoji materi rekla: "Ljubim zelo -lavnega Xeni-ea." Zadnje rase je bilo pogosto videti Polo Xegri v HitIorje\i družbi in Berlinčani ugibljejo, i*, k o jo bo Hitler napravil za svojo ženo. Pred kratkim pa je prišlo Hitlerju na 11I10, da ima erno-oka Pola v svojih žilah ži\iomobila." KRATKE HLAČE PRI KRALJEVEM KRONANJU LONDON, Anglija, 15. apr. — Dvorni krogi v Londonu so z velikim zanimanjem sprejeli sporočilo, da bosta ameriški poslanik Robert \V. Bingham in posebni zastopnik predsednika Roosevelta James W. Gerard pri svečanostih kronanja kralja Jurija VI. nosila zidane kratke hlače. \Vko bosta v resnici nosila hlače do kolen, tedaj se bo to p i vie izgodilo, da bo državni department od .-topil od svoje od red be, -da ameriški diplomati pri svečanostih kake druge države ne nosijo "pustne" obleke. je bil izgnan v Sibirijo in Pola gn ni nikdar več videla. Leta 1922 je prišla Pola Negri v Ameriko in je jvec let i grala v filmih. Bila je trikrat poročena in nazadnje s princem Sergijem Mdivanijem. — Svoj čas je bila tudi zaročena s Charliejem Chaplinom in Rudolfom Valentinom. BOJEVANJE PRI MADRIDU JE PONEHALO Fašisti v Vseučiliškem mestu se ne marajo podati. — Italija naroča generalu Francu potapljati angleške ladje. MADRID, Španska, Vk apr. — Vladne čete še vedno drže Vseučiliško mesto, kjer za utrjenim zidovjem zajetih JJtHHj fašistov (Associated Press pravi, da jih je 10, vprizorili napad, ki pa je bi! odbit. Z nasprotne strani pa «o fašisti skušali prekoračiti ieko Manzanares, kar pa se jim ni posrečilo. MADRID. Špan>ka, 1>. apr. — General Miaja je s fronte pii Madridu poslal nekaj vojaštva na fronto pri Guadalaja-ri in v Guadarraina pogorju ter pričel močno ofenzivo, v kateri je fašistično armado potisnil 10 milj daleč po cesti, ki pelje v Aragon, LONDON, Anglija, 15. apr. — Angleška vlada je v parlamentu dosegla popolno odo bron je s .'U.j glasovi proti l.*»0 za svoj sklep, da ne bo ščitila svojih ladij v španskih vodah proti fašističnim bojnim ladjam. Tekom debate je prišlo do o-strili besednih spopadov, ko -o laboriti vladi očitali, da se je vkionila generalu Francu in se ne upa ščititi angleških trgovskih ladij proti Francovim bojnim ladjam. RIM. Italija, 15. aprila. — Poluradni list 44II Regime Fa-seista'' pravi, da je Anglija izgubila nadoblast na morjih in se ne more braniti proti napadom španskih fašističnih bojnih ladij in zato poživlja generala Franca, da potopi vsako *4 sovražno ladjo. 44 Britanija, ki je nekdaj vladala morjem, ne more več ščititi svojih lastnih ladij," piše •ist, k!i navadno objavlja Mus-solinijcvo mišljenje. List dalje pravi, da Anglija tekmuje s Francijo in Rusijo, ko .podpira špansko vlado ter prigovarja generalu Francu, da naj ne bo nervozen in naj torpedira in potaplja sovražne ladje. Verodostojni *viri tudi zatrjujejo, da Mussolini in Hitler skušata zavarovati svoje vzh«> dne meje proti komunizmu, da imata prostejše roke na Španskem. Nemčija napenja svoje moči, da bi pridobila Poljsko v pro-tisovjetski tabor, Italija pa je obrnila vso svojo pozornost na SAMO KONGRESNIKI IZ JUŽNIH DRŽAV SO BILI PROTI PREDLOG! WASHINGTON, D. C., 15. aprila. - Po šest ur trajajoči debati je danes poslanska zbornica sprejela predlogo newyorskega demokrata Gava-gana. Predloga pooblašča zvezno vlado nastopiti proti linčarjem. DEKLE ODVEDLO PRIJATELJA Josephine Goldman j e hotela prisiliti prijatelja, da jo poroči. — Ker se je branil, ga je odvezi dla. PHILADKLPHIA, Pa., 15. a).rila. — Irving M. A me.-« iz XYwark, X. J., je sodniku po-pi.«al, kako je hil z avtomohi-loin odveden, da bi se proti svoji volji poročil z let staro .Josephine Goldman, tudi i>: Xc\va rka. Xa j»odIagi Aniesove izpovedi je'sodni k William S. Walker pri držal Josephine Goldman in Edward a F. Marra iz White Plains, X. V., pod obdolžilo kršenja Liudbergliove postave. Oba sta bila postavljena pol $i(MX) varščino. Ames je povedal, da po/na Goldmanovo že od leta 1^*J7 in da jo je navadno videl v.«ak te cen po dvakrat ali trikrat. Ko pa je Golduiunovu izvedt -! la, da se namerava Ames poročiti z drugo, ga je pred nekaj dnevi v«4avila na uliei in ga j" povabila v svoj avtomobil. — Med vožnjo ga je v prašala, ako je ne bi hotel poročiti in ker se je branil, ga je z nožem v rezala v levo uho. Preteklo soboto, ko je šel na deio, se je tik njega na uliei \ stavil avtomobil in Marr, ki ga ni poznal, 11111 je zapovedal, da mora stopiti v avtomobil. *'Ko sem v avtomobilu za gledal Miss Goldman, "je pripovedoval Ames," sem jo vprašal, kaj namerava zopet sedaj. "Ne boj se,' mi je odgovorila, "napravi, kar ti bo rečeno; kmalu boš med .svojimi prijatelji." Ames pa je bil v vedno večji zadregi, ko je Marr pričel go-\oriti o mirovnem sodniku. — Vozili so se v Philadelphijo in še dalje do Village Green, kjer je Marr postal, da kupi nekaj •send v i če v. A me« je zagledal policista in skočil iz avtomobila, ki je po neka-terih vprašanjih t.retiral Marra in Goldmanovo. Za predlogo so glasovali skoro vsi republikanski in d« -mokratski kongrosniki iz >ever--i«li «lržav ter je dobila -76 ghi->o\. Proti nji je glasovalo 11!' kongresnikov iz južnih držav. J'redloga ba zadela v senatu •ia močan otlpor. kajti proti nji h«»do večinoma vsi senatorji iz južnih krajev. Predloga določa: ako ljud«kr drhal iztrga paznikn jetnika i:i ga pozneje usmrti, naj bo paz nlk «»bsojen na pet let ječe i s :i«< pet tisoč dolarjev globe. o«ebe, ki so pri linčanju n-deležene, naj bodo obsojene na petindvajset let ječe. Okra j vv katerem se je pripetil linčanski umor. naj plača od st^niHt 4lo ^10,(XK) kazni. I>«--!i;.r naj bo izplačan ^"»-e-'nikom 'ieune osebe. Po zatrdilu nekaterih j<» dala eeini lineanj ]n>vrxl malomarnost paznikov in jetniških ravnateljev. Ravnatelj jetnišniec l»i moral prej poki i eat i pomo«", predno l»i ljudska drhal vdrl v ječo in odvedla aretiranea. Demokratski kongresnik 1? »-binson - iz Kentiu-kv je zatrjeval, da bo predloga, če bo vza-k(. ii jena, poslabšala fniložaj, češ, da šerifi sploh ne bodo hoteli aretirati zločinea, boječ se. da jim bo pozneje ugrabljen iri liiičan. r»alkan, kjer je že sklenila prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo in hoče izboljšati svoje od-nosaje s Turčijo. _ , KJE JELrrVINOV MOSKVA, Rnsija. 15. apr. —1 Inozemska poročila, da je biia žena \Tianjega komisarja Maksima Litvinova izgnana v I'ral, so bila ura«hio zanikana. Sedaj se nahaja na vseučilišče v Sverdlovsku, kjer poučuje angleščino. Pogosto pride v Moskvo, kjer je bila nazadnje fv januarju, ko je Litvinov priredil ameriškemu poslaniku Josephu E. Da-viesu banket v palači Spirido-novka. kjer so uradi vnanjega komisarjata. Pozneje je bil pa Litvinov s svojo ženo go«t a-meriškega poslanika in niego-ve žene. LAKOTA NA KITAJSKEM rUXKIXG, Kitajska, 13. a-prila. — Stariši po mestih in vaseh v srednjem in vzhodnem delu province Seevan mečejo svoje otroke na eeste in uliee, ker jih ne morejo hraniti. Lakota je nastala v.«Ied »lol-got rajne suše. Samo v marcu je bilo na ulicah Ounkinga naj. dcnili L'lOo trui>eL 1 Hm largest SLmmmn DaBf {a lamed my day ogcepC Sundiyi and legal Hahd*ju 75,000 Reader«. Tt i M | ■ I - • H New York, Friday, April 16, 1937 THE LARGE8T SIfiVENF VAJLT TV T7JB3. "Glas Naroda" (A OnporattM) Owned Published by ■UOVBOO PflBI IHHINQ COMPANY Itiak 8ikie>, ..resident L Biffli, Tim. _ Fine* of boslasos of Ik* corporatlon tad adMiia— of tbora officers: KH Waal 1Mb Btvaafc 9mm+ aI Msahattan, Nov M Cttr. N. X. GLAS NARODA (Voice of the People) I—i J Bre*y Day Except Sundays and Holidays ■a orio leto ratja aa I— rlko In IVlIilU O o •••• n •••• • ta.00 IB POl ICUl n • o o •oeeaaaaaaataeet $3.00 «■ Četrt lota ,. . $1.00 b No« York na celo lato f7XW Zt pol IfitA $8.50 Za innai —tfo aa eek> leto......17 00 Za pol leta....................mo 8ubecrlptlon Yearly 90.00 Dopiat brca podplaa In owtaoitl n ne prlobtujejo. Denar naj aa blagovoli poflUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja narofcalkor. proalmo, da aa tndl prejanje btvalUCe naannnl, da hitreje najdemo naslovnika. Advertlpemeot on "tilas Naroda" Uhaja vsaki dan lxvaemM nedelj ln premikov -oLAS NARODA*. 211 W. 1Mb Street. New T*fl N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 J£ Poročilo iz Poljanske doline, Iz Jugoslavije. KANADA IN AMERIŠKI DELAVSKI VODITELJI Sv. Ah t on v Poljanski dolini. Mislim, tin mi ne boste šteli v zlo, ker >e že zojiet odlašani. Pa naj si že Im> karkoli, z »lo-nisom som tu. Pustni ras smo srečno prebili. Pust je bil res, bodo niarsi-!:«lo bi bil zadovoljen, če bi pustni i"as bil le za jnilovico tako pust kot ga »loločaj<» po-tne postave. Veliko m m" siiio imele belo. •Snežilo je o»l sobote do ponedeljku zvečer, kot »In bi same hitdoliec «loli m«'tali. Seve«la. «la tu«li procesije ni bilo, m« pr: n>ir in ne tmli «lrngod. Padlo je toliko snega. reči je padel na via ži:a tla, da je kar sproti izginjal. Vendar nevšečnosti je napravil dovolj. Komaj smo jo ;»rimaliali z Žirovskega vrha v dolino v pondeljek zjutraj. — Vstajenje sem sam imel doma tak«i tudi driitri, ki so imeli se »liilj**. Sneg na Veliko noč ima »•ri kmetih za letino slab po men. Pirhov >1110 imeli tudi »lovolj. Niso bili hogve kako »Iragoce-ni, a bili >0. .laz >em s«» jih nabral v znani gostilni pri Burji, poleg cerkve, tako da sem še z \ti"jo miljo priš«»| nazaj, kot -»•m jo imel navzdol. K pirhom je spadala nekdaj, kot >«• š«* s)K>minjamo, nova obleka in <0 in ono. Danes je pa v modi obračanje oblek, <»reš k k roja-en s tvojo oguljeno obleko, vzame ti jo narazen po šivih, obrne in zopet sešije, i 11 nov si. Tako sem tudi jaz s svojo /.«• oguljeno amerikansko obleko napravil. Isto je - čevlji, in katere natakneš gumaste galore, s katerim zakriješ blato in morebitne flikc. Vse to stan«-le malenkost. Zelo nas je pa razveselila novica. da je med našo državo in Italijo sklenjena gospodarska pogodba, katero )>ozdrav ljamo najbolj mi, ki smo v bližini meje. Vem, da se se spo minjate, ko sem večkrat opiso vrl v (JI. N., kaj se tam zadaj za mejo dogaja. Vmes pa šc razburljive novice, ki so krožile tu okrog. Vse to bo sedaj za »'aljŠo dobo, ee ne ž«' za vedno, edstranjeno. Kolikega gospodarskega po mena bo pogodba za našo dolino, ni mogoče povedati. Gotovo je pa, da bodo prašiči zreje ni pri nas. kot so nekdaj, v Idrijo, Stari preŠičarji v P od gor i s« že **eseh\ ker obeta se jim 7.0 Naša -everna soseda Kanada jo odvisna od Združenih držav kot >0 tudi Združene države iklvisnc od nje. Toda z«li se nam, da je Kanada bolj odvisna od nas, nego smo mi od nje. Ko pride ameriški kapital preko kanadske meje. ga tam navdušeno pozdravijo. Nikomur ne pride na misel, da bi mu rekel: — Poheri so tja, odkoder si prišel. Vse dr liga ee je pa, ee pride preko kanadske meje ameriški delavski voditelj. Ministrski predsednik Mitchell Hepburn v Ontarin ni napram ameriškim delavskim voditeljem tako galanten in sla dak kot je napram ameriškemu kapitalu. V bližini mesta Toronta v Kanadi ima General Motors korporacija veliko tovarno. Delavci v ameriških tovarnah General Motors so nedavno za-Javkal i in izvojevali zmago. To dejstvo je navdalo delavce pri (Jeneral Motors v Kanadi s pogumom in od loč 11 ostjo. Sledeč vzgledu svojih ameriških tovarišev, so za si a v kali. Prvo, kar je storil ministrski predsednik Hepburn j« bilo, da jim je zapreti! z vojaštvom. Z odborom sta vkujouih delavcev .se Hepburn ni hotel se stati, češ, »da je v odboru neki "tujezemski" organizator iz Združenih držav. V odboru je res neki delavski voditelj iz Združenih držav, ne sme se pa prezreti, da ima tudi korporaeija, v čije tovarni je izbruhnila stavka, svoj sedež v Združenih državah. Nadalje je ministrski predsednik Hepburn /prezrl, da so kanadske unije že dolgo let v zvezi z Ameriško Delavsko Federacijo in da je Toronto Trades and Labor Council, ki je v zvezi z Ameriško Delavsko Federacijo, odobril stavko, ki jo je proglasila unija Lewisovega odl>ora. Združene države so najvažnejši trg za kanadsko industrijo. Ako se bodo pa ameriške industrije selile v Kanado in tam uganjale svoje stavkokaške taktike, bow_ ^^ Peter Zgaga VBIJKOXCH'XI IM >ZDR.\\ P«» vojni dospel \ Xcw York doinžaUki rojak .lanče. mlad človek, ki je v vojaški obleki šeie zadnja leta vojno okn>il. Velik j«» bil. siili in koš«*>en ter /lian po svoji neverjetni moči. x;č mu ni bilo dvigniti zadnji konec težkega avtomobila, in Italijansko-jugoftloven-ska trgovska zbornica na Reki? Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana je spremljalo na poti v Beograd l.~> italijanskih novinarjev, uhnI katerimi je bil tudi direktor reške "iLa v« hita d'Italia" Amaldo Viola. Po |K>vratku iz Beograda je objavil Viola v svojem listu v«n" člaivkov o gixpoilar-ski in politični pogodbi med Jugoslavijo in Italijo, v katerih govori pnt*ebno o j»otrebi čim tesnejšega gospodarskega so»h*-lovanja uhmI SuŠakoin in R«»ko. Zavzema se za ustanovitev ita-lijansko-jugoslovanske trgovske zbornrre s sedežem lin Reki. Zaradi najemnine So ga ubili. Te dni je ubil trgovec Aleksander Kopič v Cii]>riji znanega trgovca Ljubo Brzakoviča. Kocič je i in« I najet lokal v Br-zakovičevi hiši |ki ni mogel plačevati najemnine in gospodar mu j»- lokal odpovedal. Te dni se bil moral Kocič izseliti. Že je nosil pohištvo iz lokala, ko je prišel Brzakovič in ponovno zahteval naj mu plača najemnino. "Takoj ti bom plačal." je odgovoril Kocič. Potegnil je iz ž««pa samokres in že je jh>-čil strel. Kocič je ustrelil še dvakrat in Brzakovič je obležal mrtev. Koliko je v Jugoslaviji kinematografov. Državna filmska centrala pri ministrstvu trgovine in industrije je izdala svoje poslovrfo poročilo za 19:16. iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podatkov. Število kinematografov je naraščalo sledeče: 1933, 319 (1*4 zvočnih in 145 nemili), 1934. 336 <24fi in 90), 1935, 318 j (263 in 55) ter 1936, 349 (301 in 4*. > Število kinematografov se je od 19.'v*, na 11KJ6 | mi večalo od 319 na .149, tmla od tega je število zvi»čuih naraslo od 174 na 3oj. se je torej jmh|vo-jilo. »ločim je število nemih padlo <>d 14."» na 4*. Stavilo sedežev je naraščalo sledeče; 1933 89.951. 1934, 95,549, 19:i5. 9J, 905 in 1936. 1H5.9_»4. V dravski banovini so imeli leta 1933 4li obratov. »hI tega 29 zvočnih in 17 nemih, .-kupno z 11 ti-ioč J»7 sedeži*v. Leta 1934 je »kupno število padlo na 43 <35 in s), število *wdežev pa na 97<»1. V letu 1935 i. nemi so :'». -kup. no z 11,592 sedeži. V letu 193«*, pa je -tevil»» obratov narahlo na 51, od tega 4S zvočnih. 3 nemi so Š«» ostali. št«*vilo šla tja n še dalje v Italijo, ker laški aipei so še pred vojno radi sem -:ahajali. Sploh pomeni to za ias več kot si mislimo. Koliko »omeni še za naše rojake 011-eraj, ker dovoljena jim je ra-ia našega jezika, tak«i tudi ti-»ka. Slo bo vse križem iu |mi-k so»l. i 'e so prej silim nlwgo ['ratiko zalotili pri kom, je po cenilo lahko večletno koufina-ijo ali .jee»». Z«mj >e Ih» k«»li-i »rtoliko o«i]»rhi meja za liied--ebojno uibiinje. izginile bodo nekatere carine itd. Tihtotap •»•m pa najbrž >c ii" bo »lovolje-:io, da bi svobodno nosili sem m tja. Kar se pa na- Anierikancev L i če, se pa tudi veselimo, »Ia l»omo mogli vsaj enkrat obiskati naše prijatelje iu znance' iz Amerike, kaj da že jiočno in •o so še pri življenju, ter >c o»: |t',i priliki pošteno nasekati »iristne vipav-ke črnine, ki j»-l>ila uekilaj tako na glasu pri •ia>. t'e prav potem nas ")►<• ^uli" ali »Irugače pritir;ij«» na-i^ij. I>ruge novice pa : V Lajšali )«• umrl star Amerikam*«* p. «1. stari Keruc v letu iu j«* več l«»t svojo srečo v Ameriki poskušal. V Podporo je prišel pr* d h— t««m »lomov iz Amerik«' Matevž Puc, bil je v Rentou. Pa. Banka. pri kateri je imel svoje prihranke. mu je nekaj izplačala, ostanek mu pa pošiljajo prija-1' iji. tako da »lanes. še niti fie-ka ni prejel, če prav trdijo, »ia so poslali in imajo režite, '^»vpraševal je že povsod: na pošti, v Skofjiloki. Kranju. Ljubljani iu Zagrebu, kaj da je s pošiljat vi jo njegovega denarja, a vse zastonj. Boji se d,» ne bi 11111 bil kje mori pošil jatvi-jo "zamrznil"'. Zato rojaki t.im v Ameriki bodite previdni, komu izročate denar v pošilja te v. (Poslužujte se "(ilas Na-roda.") V Podgori, torej istotam, l»ri|Kr\e»lujejo zgo«lbieo: — V n»*ki tamošnji pivnici >tn sanjala o boljših «'a>ih dva Žganja rs ka bratca. K»> sta se ga nasrkala «lo vrha, sta se vprašala: "Kaj nama jo sedaj storiti?'' Pojil i va se oln^sit," jr pripomnil drugi. OdSla sta. Ce? čas je rnlšla »lomača dekla za njima, ter prestrašena videln enega viseti za straniščem, drugi se je bil že me»l tem premislil. Obešenca so naglo odrezali ter ga komaj -pravili k življenju. V Javor j all so imeli zadnji mcs«-c (v postil) misijon. Kot se sliši, je tam j)r«H»ej grešnikov, ki so 4tsuho" vlekli. Tjii'vine in vlomi so z;i»lnji čas jm) dolini ponehali. Xajbiz vsled posta, v katerem je prepovedano je-1 i meso, in tatovi, ki so stikali za mesom, imajo gotovo nekaj ozira na to. S pozdravom vsem našim A-merikancem in bralcem f!l. X. Vaš Tomaž. GROBARJI STAVKAJO. Xa pokopališču (J hi-ven in pri Dublinn so za-tavkali tamkajšnji grobarji, jm» številu 52 mož, zaradi nizkih mezd. Mrliče, ki so bili tiste »Ini na vrsti zaradi pokopa, -•<> morali -vojci lastnoročno zasuti, da niso o-stale jame s krstami odprte. V SPOMIN PADLIM Na glavnem trgu v Barceloni s o po-tavili ogromen kip vojaka jv spomin prostovoljcem 4tbataljoua smrti", ki so padli v boju s fašisti. Važno za potovanje. t Kdor le namenjen potovali ▼ start kraj ali dobiti bosa od tam, je potrebno, da jo poufen v irseta nlwdi. Vulrd naš« dolgoletne skušnje Vam ■■■......mm dati najboljža pojasnila in tndl tn potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre, "»-to se sa-upno obrnite na nas xa vsa pojasnila. Ml pcrslcrbimo vse, bodisi proinje is povratna dovoljenja, potni liste, viseje in spiob vse, kar je mogel celo karo -*»p ret no na hrliet naložiti, bi ne rekel »Iva k rad, da bi je ne ne- m I. V prepire se ni spuščal, iu če •o X* kje roj;tki zravsaJi, se j.» •Jaiiče takemu tejiežu najraje iz ognil. Xe veni pa, kako bi bi- če bi bil pri-iljcn mlariti. Bog se usmili ti-tega ali ti-te-ga ali tistih, ki bi >e ga lotili. Po njegovem pravem imenu ga ji- le rettlkokdo poznal. Ke-»ji -o mu le Janče ali ]>a '*Zaj-čck". Xekoe sem ga vprašal, «»»i-kfnl ta z« le Vek. — To nima nič opravka s o«ri ziijčki. Takrat. viš, se in»* je prijelo ime. Janče je bil «ioi>cr »lelavee, in j»- delal, če je bilo treba, za • 'va. Vedno j«* bil lepo oblečen ii? in ne pil. ne kadil. Xihce p;» :ie ve. kaj mu je zadnjii leta »•i»jilo p«> glavi. Xi čakal, »Ia bi prišla ponj božja dekla, ampak j«» j«' -am |M»vabil k ^«'bi. Za»l i jo zinu» -o ira našli mrtvega v !i:»jeti >obi. fokropihi ira je tiosti rojaki »v. ki .-«» «»b mrtvaškem -oilru ngibali. čemu ti do dna. Kdo bi pač doumel vihar, ki iKvja v srcu človeka, kateri je prostovoljno sklenil vzeti -lovu od tega sveta Jančeta >o pokopali na pokopališču pri sveti Trojici v Brooklvnu. Lan-ko 'Velikonoč. ko je bil njegov grob še skoro -vež, je imel precej obiskovalcev. Rož -»? mu prinesli, za njegovo dt*--o so molili, in tudi kakšna solza je kanila ua rjavo pr-t, kajti v>akega mladega življenja je škoda. Tudi letošnjo Velikonoč je bilo pri sveti Trojici precej živo. Xekateri so se spominjali -svojih ranjeih, «lrn«re i(» rado- m »Inost prignala. * On»ian mi je pravil prijatelj Frank \'ertwč, ki ima orlovske oči in mu je lov največja zabava na s vrtu: — X i kogar nimam pri sveti '"lojiei. pa sem velikonočno /ntro šel pogledat, kje počivajo naši ljudje. In to, kar Ti b«un z«laj poveilal, ni laž, ni lovska zgodba. S<*.-t prič imam, «lr. je bilo re- tako. — Kje je pa Jančetov grob? - - vprašam rojaka Seršena, ki -e nam je pridružil. Pokaže mi proti severu, in .-e o« I pravimo tja. Vsi grobo\ i -o bili za praznik okrašeni, le Jančelovega so pozabili. Pa navzlic temu ni bil pozabljen, pač pa med vsemi najbolj pomemben. V razdalji deset korakov smo rbstali in nismo verjeli svojim, očem. Xa grobu je sedel živ divji zajček, si s prednjima tačicama umival smrček in strigel z ušesi. In prav nič se ni bal. ftele ko smo se približali in smo ga hoteli pobožati, je skočil in izginil med grobovi. Okrog pokopališča je ,vse zazidano — milje in milje daleč. Kare in železnice ropotajo. Se danes ne morem pojmi t i in najbrž nikdar ne bom, odkod se je vzela živalica, kako je u-^gr.nila pravi grob in prišla o 'jVelikonoei delat tovaršijo pokojnemu prijatelju Zajčku. — mVL1B VARWT" New York, Friday, April 16, 1937 THE LARGEST SLOVENE "DAILY W T7J93. ^ I KRATKA DNEVNA ZGODBA TV. KOSIAKIEW1SZ: SINOVO PISMO L Neprestano je mislila na svojega tiliiica, na ljubega Mihaela. OKšel je v mesto JSamaro blizu Urala, da bi kaj zaslužil pri gradnji nove železnice. Mati ga ni mogla odvrniti od take daljne poti. Pred nekaj leti je oulopla in ni imela nanj več prejšnjega v»pliva. Ko ji je povedal svoj sklep, da pojde, so jo obli le solze. Jokala je in molila — a vse skupaj ni nič pomagalo. Mihael je odšel za kruhom na daljno pot. etala čez nekaj f-asa. "Mihael je bil tudi vesel. Otroci se morajo Lznoreti. Tudi Mihael, ko je bil v teh letih . . ." Pri starki -e je vse končalo 7. mislijo na Mihaela. III. "Od Mihaela?" "Da." "Meni!" "Xe vam, toda o vas." "Vam je pi-al. . . . Torej mi ga prečitajte, prosim." Jirvoroioki je pričel citati, i Mihaelu ?*e j«* godilo preorj4 dobro. Dobil je dela, d«4a za! tri leta, dokler se ne konča' gradnja nove železniee. T^-po' phn-o ima in t odi op«, da so' vrne z izdatnim prihrankom.' Fovprawuje po materi, je-li zdrava, in se obrača na gospoda Javornickegti « prošnjo, da bi um odpisal. Na koncu je navodil tudi svoj nmU>v. 4- .. ... I : .. T" "Morda je v kaki knjigi, ali v kakem predalu." In sedaj so ji prvikrat v življenju prišle na ustnice besede s katerimi je zastokala nad svojo slejx>to, da je zatarnala nad svojo nesrečo. "*Moj Bog," je zašepetala, •"Iko bi mogla »»pet izprevi-deti!" Mislila je. »la bi gotovo našla tisto dragoceno pismo, ko bi videla. V. Karlu so že presedale njene prošnje. Vsak dan in včasih eelu vičkrat na dan je moral poslušati te karajoče bese»le. In če bi imel tudi najboljšo voljo, ali bi mogel najti Milia-elovo pi>rao! Pi'Sino se je prav gotovo izirubilo. Zdajci si izmisli. da l>i starki napravil zo-}H*t oorednost. Srečna misel! S«»del je za mizo. vzel polo pi-sem-kega papirja ter z nelepo veliko pisavo načečka! tri vrstice: "(Jospa Statkovska je slepa. In zelo lvi da-ta. Tudi Mihael je bedak." Prav všeč mu je bila ta Šala. "(iospa, sem že našel vaše pismo." "Kaj praviš? Pismo! Pismo il mojega Mihaela?" ^ sa zadovoljna in vesela je v-tala. "Kje pa je bilo?" "Za pečjo." 4'Za pečjo — sa j sem rekla." Žepi t je sedla, I ramo pritisnila pismo r.a srce ter ira pričela hlastno poljubovati. "Hvala ti. Karelček, hvala," je dejala starka /. iskreno hvaležnostjo. VI. < M tega dne ji je bil ta ko--«Vk papirja tolažba in veselje. NT i t i z;j trenutek se ni ločila od njega. X'osila ga je vedno na, pivih. Kt dar je zaspala, ga je t. roko krčevito pritiskala na iedi'je. Vi-a k hip, kadar je bita sama v sobici, je izvlekla ta Icošček p;»pirja ter ga obkla-lala s poljul»i in solzami — to nismo od svojega Mihaela. "Živ je! Zdrav tudi. In dobro se mu godi!" Jn dobri starki so se ulile solze »hI veselja. Zvečer je pridrsala k Javor-niokim vprašat, ali bo gospod odpisal Mihaelu. "Seveda, takoj jutri mu odpišem." "Bodite tako prijazni, gos-p« d Jnvornicki, in pustite na koncu pi-sma malo prostora. da >e tam tudi jaz podpišem. Xe vidim sieer, a pisati nisem j»o-! zabila." Drugi dan je napisala nekaj nerazumljivih črt na končni pisma. A to je ni zadovoljilo in zelo je bila nemirna. Tretjega Ine je slednjič zaprosila sos.-. de: ".Tisto pismo od Mihaela. — saj ga menda ne rabite — ili bi ga ne mogli dati meni?" Tri dni je odlašala starka, ker se ni upala prositi za tako lragocen zaklad. Gospa Javornicka ji z veseljem obl jubila, da ji ust reže. | "Samo da pride Karel iz šole. On je imel zadnji pismo v rokah, in ne vem, kam ga je spravil." IV. Z nenavadno nestrpnostjo je čakala starka, da se Karel vrne iz šole. Ko je prišel, je še vendar toliko potrpela, da se je deček najedel. "Sedaj nimam časa." ji je Karel odvrnil nevljudno, "zve- r ga vam pošičem." "Dobro, torej zvečer." je odgovorila starka. Toda zvečer, kakor se že navadno prigodi, ni mogel najti ničesar. "Jutri zjutraj pa ga gotovo najdem." "Jutri — dobro." A pismo se je izgubilo. Karel ga nikakor ni mogel najti. Od tega časa ni bilo dne. da bi starka ne bila milo prosila Mihovega pisma. "Mogoče, da je med knjigami." "Iskal sem. Xi ga tam." Drugi dan ie zopet pričela: Giroplan—letalo bo- Louis Bregnuet je delal zadnje čase uspešne poiskuse z gi-roplanom. Novo letalo ima ae-roplanu podoben trup. Motor HLspano Suiza .'»51) HP goni dva horieontalna propelerja, ki merita 16 m v premeru. Giroplan leti v nasprotni smeri. Bre-guet pravi, da je napočil čas giroplana. Novo letalo je 15-krat cenejše od enokrilnika. Izumitelj računa, da bo mogoče ž njim preleteti pot iz Pariza v New York v 10 urah. Giroplan naj bi bil tip letala, ki mu pripada bodočmvst. Bili so časi, ko so se ostro borili hknI seboj zagovorniki balonov in zrakoplovov na eni strani in pristaši aeroplanov, letal, na drugi strani. Zmagala so letala in njihova zmaga je bila prepričevalna. pojiolna. Baloni in zrakoplovi, posebmi nemški Zcppelini, so izjema, ki samo (>otr.jujejo pravilo. Vajeni smo ž<* miskuse, ki jih je delal Juan de la Cierba s svojim av-togirom, ki tudi nima nosnih ploskev. Gonilni propeler ima spredaj, velik horicontalen propeler pa nima lastnega pogona. Novi poskusi in nove konstrukcije bodo prinesle odgovor na vprašanje, ali je aeroplan z nosnimi ploskvami končni tip letala bodočnosti ali ne. Zaenkrat moramo priznati, da ima sedanji aeroplan v tej borbi veliko časovno in tehnično pred-m ^t. Toda tu lahko rečemo: vse je že bilo na svetu, to ni nič; novega. Lahko bi posegli na-j zaj do I^-onarda da Vincija, kjer se prav za prav začenja misel avtogira ali giroplana. Toda ostanimo kar pri Julesu Verneu, med mladino tako priljubljenemu pisatelju. Verne je veroval, da se bo ljudem posrečilo izumiti stroj, ki bo obvladal zrak. Bil je nasprotnik balonov in zrakoplovov, veroval je v letala. Američanom pravi jasno, da se bodo njegove ideje uresničile šele. ko napoči pravi čas. Verneev Albatros se bolj približuje avtogiru in giroplanu, kakor aeroplanu. Pisatelj je računal z vodoravnimi proj>elerji. s stroji brez nosnih ploskev. Odkod je vzel Verne to misel ? Pisatelj ni bil samo fan-t*-»st z bujno domišljijo in jm»-gledom v bodočnost. Verno se je zanimal za svojo dobo, videti in poznati je hotel vse, kar -o delali tehniki okrog sveta. In v njegovi dobi so ljudje mnogo razmišljali o vodoravnih Iprojwlerjih ki bi mogli držati letalo težje od zraka v zraku. Fz dobe, ko je Verne rešil vprašanje zrakoplovstva s svojim Albatrosom, z ladjo spodaj, nad krovom na drogovih pa vodoravni propelerji, imamo tudi načrt, M. (i. de la Landel-hi. To je ladja, ki naj bi jo dviiralo v zračne višave osem štirikrilnih propelerjev s po-ironomm pamegai stroja. Ta ladja je močno podobna po svoji konstrukciji Ver nojevemu Al batrosn To priča, da je misel vodoravnih propelerjev, ki dajejo dvigalno in vodilno silo strojem. že zelo stara. T giroplan i avtogiro sta samo povratek. čeprav mo.lerniziranih idej, k dokaj starini idejam. To pa na vsi »zadnje ni važno. Glavno je. da giroplan ali avti^iriro res pokažeta to. kar trdi Bro->guet. da je namreč gimplan tip bodočega letala, da je njegov čas že napočil. Poleg poučnih knjig, mimkalij, iger, pesmi itd., imamtf v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem ' »ittiiiiini'umiimiimrHn Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno tpz...............90 v fino usnje voz..........1.50 t najfinejše tisuji« vez ....1.80 t najfinejše usnje trd;i ve« 1.80 j SKKKI ZA 1)1"ŠO V IthltUO Tl'7,...............90 v fino usnje \ez ..........1JMI v n:ijfiii»'js«* usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA t Iiuitirano u>uje vez.......G0 t usnje vez .............. .841 v fino usuje >ez..........1.— v najfinejše usuje vez ....1.30 v najfinejše usnje tnlu v«-z T bel celluiolit vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v |»>jnarejeno .............1.— v uaJfiui'jSe usnje vez.....1.50 ▼ uajfliifjM; usr.je trda vez. 1.G4) Hrvatski molitveniki: Utjehaj Htaronti, fina vez.....1.— Slava Boku. a mir ljudem fina vez. ................1J>0 najfinejša rez.............1.60 Zrenter nebeški, v platno......J8$ fina vez. ................. Vieoac. najfinejša ves.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's I'rayerbook: v barvaste platnii-e vezano v Im'Io kost vezano........1.19 Come Unto .\le v |il:itni<-e vezano .... v l*'lo kitst vezano .... M M Key of Heave* fino v«s;iDo ..............J5 v usnje vezano.............70 v uajfinej.še usnje vezano 1^0 Angleški molitveniki: (ZA OI>KA»«JE) Key of llea\en v celluloid vez;«no.........1.Z9 v (flluloiil najfinejša vez. ..1J50 V fino usnje vezano.......1.50 Catliolir Forket Manual: t fluo usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino u*nje vezano ......1.40 r» KNJIGARNA "GLAS NARODA Ni vsak mož mož. RAD BI ZVEDEL za -rojega prijatelja MIHAK-1 A LAVRKXriO, doma iz Doljnjega Zemana pri Bistriei. Oglasi naj se mi. če 1 >i me pa obiskal. l»i hilo se lepše. — MIHAEL VRB, !>S01 Prime |Stre<-t. Cleveland. O. (m2) MANEVRI ANGLEŠKE MORNARICE IN ZRAČNEGA BRODOVJA Pesnik Corbinelli ni bil samo duhovit Fraiieoz, temveč tudi značajeii mož z globokim loni za čast. Zato je bil v družbi z« lo priljubljen. X»*koč so krožile po Parizu vesti. «l;i kujejo v za-ebnili družbah prin-eev in prinees. sovražnih ])ri-ležniei in poznejši tajni ženi 11 jii< Ivika XIV. madame de Maintonon >trii]»f-ne stihe na nekatere osebnosti, ki ne spadajo med sovražnike kraljeve ljubiee. Corbinelli in prijatelji madame de Main tenon so mislili, da se bo dalo zvedeti kaj oil njega. Pesnika je mučila takrat bolezen hi k njemu so poslali policijskega zaupnika, ki pa ni naletel dobro. Kje >te ob«slovi i toga in tega dne? — je vprašal p«'snika. — Tega so sploh ne sprniiinjam. — Ali poznate tega in toga prinea.' — Se ne morem spomniti. — Kaj nist«» olw-»lovali ž njim.' — Se ne spominjam. — Meni pa se zdi, da bi se moral mož kakršen ^te vi, opominjati takih stvari. — je dejal končno polieijski zaupnik. — Že ios. dragi g«*s|Mxl. tmb» tiaprain možu. kakršen ste vi, ni>em jaz tak mož. kakrš«»n s« ni v »e-nu-i. — -e je odrezal p«**-nik. NAROČILA m MOHORJEVE KXJTGE in KX.TIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 10:$8 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorjevo knjige $1.25 ali $1.25 za Vo-dmV^ve, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj na ___VAŽNO ZA NAROČNIKE } Cul eg naslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prra fitt-rilKSt fioroeni meitee, druga dan In tretja pa leto. I>a nam pribra-ni«e nepotrebnega dela in Mrt#k«v, Vo» prosimo, da skoAate naročnino pravočasne iM>rarnutL 1'ošljire uunAiitii) naravnost nam ali Jo na plm'-ajte mišemu zaHto|»niku v Va>en; kraju nil pa kateremu izmed zasiopikov. Rojili iuiena s«, tiskana z debelimi f-rkatni. ker mi upravi-Aeni obiskati tudi druge aaaeibine. kjer je kaj naftib rojakor naseljenih. %'KflNA ir:il ZASTOPNIKOV IMA V ZAUN.I TI III KOI^DARie IN » KAT1KK; (*E Nli JIH PA ZA VAS NAKlKK. — Z.\T« OBlSt'ETK ZASTOPNIKA, ftl KAJ IMlTKKBl 4KTK l CA 1.1 FORM A : ! San Frauelseu. Jaeob i aiialrtB j Pnebio, ivier «'ull*. A. sirtlč W.mrtufg, M. 4. Bm*mk ! INDIANA: lDdianai-Jia. *r. Znpi mH*. ; I.I.IMHS • < bi.-m*... J. Ber.'il. J. Lokaob-b CV*ra J. Kabtaa (CbWxo. Il> In Itllnoia) J ••tlet. ilnrT Hambb-b La Sail*. J S(*>lli-b 1 Mas« oiuah. 1'raak Aucnatla X»rtb Jtr lihi IIABTLANI*: Kilzmtli»»r. Pr. VmI^iIvk UlilllCAN: iMriiit. I. Planit T »II.NNKSI IT A: Cblabota. Frank KI jr. J.*. J. p,^h#>l Krrlelli. l»mi« Cnob i;Ulwr«. IVMri lllbblng. J«4j| Porfr virglna. Frank Hrratleb V-.lNTANA: Round o|i. ki. 11. Panlao Wasboe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda, Kari BCralaha Littte Valla. Ttmmh Mab OHIO: ltartM>rton. Frank Tram Cteeeiaad. Anton Kobek. ClMa. Marl-linger. Jmi-uIi Reanlk J oba Slaiail tilrard, Anton N a gode I»raln, lunula Ralant, John Kj ail Toiibdtotro, Anton KikelJ »KE'JON: • fregoc *'ltj. ore. 1. KoMar PEXNHYIAANIA: I'^-nrr, Mm Jetnikxr Rrongbtoa. AM«« I paver ('••ormauKb. J. Bmavte I'or.-rdale in okbi*«toirn. John Polaata Krajn. Aat. TatMJ IjUKDf. Frank Ballorb Midway. J oba 2oaC Pittne v njegove roke, ki so ji bile zavetje, pnil v i ha rji-in »vrta. iu njeua narava ni bila bojevita; biki je nežna, mehka. v*e v njej je bilo žmisko. Kleni«, ji t Falke ni pazil jih to, da je nek mož zasledoval vsak njegov korak in da njegovi obiski pri Helgi in izleti ž njo niso bili ver ni-kaka skrivnost. Ta mož je bil Rrhard Bonitz, ki je vr«»ee hrepenel po Helgi in ki ni več imel nikake-ga mini, oilikar jo je snVal v Švici in se je zato zavzel, da iz-uajde, kaj dela in v kaki zvezi je z odvetnikom Falkejeni.. Nek detektiv, ki ga je za to najel, mu je kmalu princise 1 dejstva. Jjihko je bilo izvedeti, kar je hotel vedeti. Falke pač ni mogel slutiti, da ga kilo zasledili je. Tako je Bonitz vedel za vse in je mogel skovati svoj načrt. Iluda j«"za ga najxilnjuje do odvetnika, ki ji je prevzel lfeig«» h tem, «lu mu je plačad njen dolg. Še vedno je upal, da bo llelgo s svojimi o|»oiitiui in pretil jami tako ponižal, da mu In> slednjie vendarle padla v roke, kj> ji bo revščina postala neznosna. (V/. to upanje pa mu je odvetnik potegnil debelo črto in zato mu je prisegel maščevanje. Jji zadoščenje si bo jMiiskal, kajt i dr. Falke je bil oženjen. Zvito je sestavil *voj načrt. Neke nedelje, ko je bil dr. Falke s llelgo v gorah, obišče k Kcgino Falkejevo 41 v neki važni zadevi." Začudena sprejme gospa na/nan Ho, kajti le malokdo jo je obiskal. Vsled radovednosti, kaj hoče stavlbenrk Bonitz od nje, sprejme njegov obisk. Spomni se, da se je tako pisal Helgiin gos-jxxiar in kako je na njo pritiskal. Mogoče kaj ve o Helgi. Ker je prosil, da bi smel ž njo govoriti med štirimi očmi, odide njena strežnica v sosedno soH>o. Deset minut pozneje je izvedela vse; da je njen mož plaoal Helgin dolg, da ga je spremila v Švico in da ji je najel majhno stanovanje, kjer je redno obiskuje. Svetohlinsko pravi Bonitz: 44Boril som se. milostljiva gospa, ali vam naj bi to stvar pojasni, ali pa naj bi vas pustil, da o tem ne bi ničesar vedeli Toda moja vest me je prisiiila, da vam to sporočim, ker nisem mogel veČ glodati, da bi tako gospo, kot ste vi, ki že toliko trpite, njena nekdanja družabnica v taki nesramni nehvalež-nost/i za hrbtom varala." Tako, sedaj je napravil svoje, kajti prepričan je bil. da bo sedaj odvetnikova žena napravila svoje. Na kak način, mu je bilo vseeno; poglavitno je bilo, da je vse izvedela. In Bonitz je imel prav v svojem domnevanju-; v jezi m sovraštvu gospa Regina ni dolgo čakala. Nekega dopoldneva, ko je dr. Falke v nekem velikem procesu prevzel zagovorništvo in je vedela, da bo prišel zelo pozno domov, se odloči, da poišče llelgo. Bil je le]i zimski dan. Bilo je mrzlo in je izgledalo, kot bi Se hotela zinta še boriti proti marcu; toda v zraku je že visela pomlad, kajti solnce je že imelo svojo moč. Gospa Regina izrazi željo, da bi se odpeljala na izprehod, kar je bilo zelo čudno, kajti h- malokdaj je šla iz hiše. V svojem elegantnem ]H»r/ijskem kožuhu se s svojo strežnico najprej pelje na prosto. Nato pa pove Helgin naslov, rekoč, da želi obiskati neko svojo poznanko. Strežnica jo previdno jxdje po stopnicah lepe hiše. "Da, k baronesi Langenau! Ali smo tukaj? Pozvonite." Ko zvonec zazveni, slepi ženi utripije srce in se skloni proti vratom, glavi. Kako je gospa vedela za njeno stanovanje. "Nekaj ve, nekaj ve!" ji šumi po glavi. 4'Sedaj pride zopet nesreča.v mojo hišo," si misli, ko odpre vrata v majhno sobo, ki je bila polna solncnih žarkov in hijaeiiitncga duha. Negotovost in strah jo napolnjuje.- Slepa gospa ne namerava prav nič dobrega. To je bilo mogoče videti na njenem obrazu. Strežnica Helgi prav nič ne ugaja. Bila je stari kava in njene oči nesramno gledajo po stanovanju, kot bi si hotele zapomniti vse, kar je videla. 44Ali »te zopet našli kaiko službo, baronesa Langenau?" 4'Da, milostljiva gospa, polovično službo, s katero pa sem zadovoljna. Nadzorujem tri otroke pri šolskih nalogah in jih poučujem klavir.'' Govore Se nekaj časa in Halga si misli: 4 4Kdaj bom izvedela, zakaj je pri»Iat" Tnclnj pa slepa žena prime Helgino roko. 44Zelo vas manjka v naši hiši, Helga.'1 Nato pa jo prijemlje po obrazu in po ustih. Soda j vaša usta niso več nepoljufbljena, baronesa Lan-grenau," se smeje Regina zaničljivo. . Helga poskoči užaljena. f "Milostljiva gospa!" "Ali mogoče nimam prav? Recite samo "no", ako sem v zmoti." 44 Milostljuva goKpa, zelo čudno se mi adi, če se ko zanima za tuje zadeve," odgovori Helga ponosno. "Tudi meni bi se adelo zelo čudno, baronesa Helga Langenau, če bi ta zaderva bila v resnici tuja za mene. Toda ,ias sem fri tem zelo vdeležena: ker.moj mož — prosim, odkrito mi govorite na vprašanje: ker vas ljubi in vi mu vra-Sate to ljubezen." _. {Dalje prihodnjič.), NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem. ki jih riolemo od rojakov, opazimo. da so »e prfffj f nrjiMiusli clfilf potovanja. Večina onih, ki * hočejo pridružiti tcm.i ali nneniu izletu. misli, da se mor-.ijo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko polovati skupno tja in imajo h tem več zabave. Za nazaj »i pa vsili >ani uredi, Uda,, je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela /a dve leti, pa še vee, fe je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti rasa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim purnikotn. ainpak si sani izbere pamik, m katerim ne bore vrniti, fe je pa slutajiio razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'afa. fe i/lierc pa mik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. tla oln-rr pamik od isle parobrodne družbe kot je bil pamik, s kalrrim j** potoval tja. Ameriški državljani dol»e potne liste za dve leti, nedržavljani pa d«»lie potni list samo za eno Irto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, kj mi izda tudi sani'i /a eno leto. I*a tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravtiolako po\ratno dovoljenje, fe imajo «:i t'» zsidostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v Mari kraj, naj ni takoj saiameijo prostore, da ne ho prepozno, /a meser junij fn julij »o že skoro vsi prostori oddani Na paruikih. ki so drlie'o tisk mi. se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega sprcmljevalra. KKKTANJE P ABM KOV - SHIP NEWS .Ameriški zdravniki, bolničarke in vozniki niiibnlaiie, ki so nedavno odpotovali v Španijo, da } »omagajo ranjenim rc ;Miblikaii>kini vojakom. j 17. aprila: i llrtim-n v K.tuirii aprila: Uudih v Ci'uoa -1. aprila : Mauhattnn v Havre v^ueen Mary v Cherbourg 24. aprila : I le «le France v Havre Conte di Savula v (ieuua 'ST. aprila : Kuropu v 'Iremen 1:8. aprila : Normaiulle v Havre Aquitjiuia 7 Cherbourg 1. maja: Srtiuruia v Trs, 4. iuaja: Pari« v Havre Bereugaria v Cherbourg Ureuicu v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queeu Mar j t Cberhuur* 8. maja : Hex v (Jenoa Pomen plinske maske. CE POTUJE MAHARADŽA. 12. maja: A«|ultauia i Cherla.-urg H. niafa : lie de France v Havre Eurojia ▼ Bremen 15. maja : Conte dl Savola v Genoa lil. maja: Normandie ▼ Havre Manhattan v Havre *J0. milja: Berengaria ▼ Cherbourg 21. meja: Bremen v Bremen 22. maja: Borna v Genoa 25. maja: Lafayette v Havre 26. m« ja: Qu«?n Mary ▼ Cherbourg 28. maja: Paris t Havre 29. maja: Bex v Genoa t. junija: Kuropa v Bremen 2. junija: KORMAXDIE v HAVRE Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 5. junija: Vulcania v Trst 'J. junija : Queen ilary v Cherbourg 10. junija: Bremen v Bremen 12. junija: Cham plain v Havre Conte di Savoia v Genoa 10. junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 18. junija: Kuropa v Bremen 19. junija: lie de France v Havre BEKENtiARlA v CHERBt Saturuia v Trst 2°,. junija: Queen Mary v Cherbourg 20. junija: Kci v Genoa •29. junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre junija : NORMANDIE v HAVRE AQl'ITANIA v CHERBOI VQ Washington v Havre julija: Conte di Savoia r Genoa Beren^aria v Cherbourg Cbam|>Ialn ▼ Havre fi. julija: Kuropa v Bremen 7. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg ». lie de France v Havre 5 0. julija: Vol can la v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre !T. Rex v Genoa Bremen v Bremen 2L julija: Berengarla r Cherbourg J3. julija: EL'ROPA v BREMEN M. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre A Julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg JO. julija: lie de France t Havre julija: Conte di Savoia ▼ Genoa Pod naslovom ikZa plinsko masko in proti njej" je priobčilo gkusilo nemške državne zveze /,n zaščito zoper zračne napade, "Die Sirene'*, članek, v ka_ tereni pravi med drugim sledeče: Prod letom dni je dnevni tisk vsega sveta priobčil prve vesti o tem, da namerava Anglija o-premiti vse svoje prebivalstvo s plinskimi maskami, pred nedavnim pa smo brali, da je državna tovarna v Blackbuniu /.e začela izdelovati te maske. Sredi januarja je izdelovala že 150,(HH) mask na teilen, sedaj se je ta proizvod ja menda že zvišala na 2 miljona kosov mesečno. 100,000 filtrov in iniljon nekompletnili mask j<* hl'c ]»rej na razpolago. Angleži skušajo s tem na velikopotezen način rešiti problem, ki je v vseli ostalih deželah povzročil že ponovno ži- vahne diskusije. Gre za problem, kdo potrebuje v vojni plinske maske. V diskusijah so mnogi jemali to vprašanje zelo lahko. Xeikateri so opisovali plinsko vojno v najbolj temnih barvah, drugi so dokazovali s pomočjo vremenske karte in računala, da so zračni naipadi s kemičnimi snovmi že v naprej brez pomena. Obe naziranji sta nedvomno napačni. Pred vsem ne smemo misliti pri ocenjevanju plinske nevarnosti v bodoči vojni samo na kemične snovi, ki jili b©do uprabljali v zračni vojni in ki prehajajo v telo z dihanjem ter učinkujejo tam škodljivo, temveč v kopni vojni, ki ogražajo vsak d<'l telesa, s katerim pridejo v dotik bodisi v podobi brizgov ali v podobi par. Plinska maska Ščiti človeka popolnoma le proti primesi in v zraku, ki bi prišle v telo z dihanjem. dočini je le nepopolno zaščitno sredstvo zo|>er snovi, ki ogražajo tudi zunanjost člo-| ves koga telesa. Xi treba dolgih dokazovanj, j da bodo smrtne žrtve zavoljo I kemičnih vojnih pripomočkov | v bodočih vojnah v primeri 7. 'drugimi .izgubami prav tako i kakor v svetovni vojni maloštevilne, toda iz tega ne smeniri sklepati, da lahko to nevarnost zanemarimo. Kolikšno škode na zdravju in življenju bode kemični zračni napadi povzročali, to se bo dalo oceniti ved no šele čez dolgo časa. Dosti odločilnejši za uspeli ali ne-; uspeli talkinega napada pn bo | do njegovi neposredni učinki ;na duševne sile prebivalstva i Tu utegnejo imeti večje ali manjše nadlege zavoljo majhnih količin kemičnih snovi, k same na sebi še ne ogražajr zdravja, prav znatno ulogo Takšne nadlege, ki imajo lahke velike posledice, je mogoče po vzročati z vsemi nam znanim kemičnimi vojnimi snovmi, po sebno pa z dražilnimi snovmi ki že v najmanjši primeri a zraku laliko povzročajo najbol, neprijetne dražljaje in to d anno prej, nogo začnejo na re sen način škodovati zdravju. Če vse to upoštevamo, mora mo priznati, da je prav oč as m preskrba prebivalstva z zanes ljivimi, praktičnimi zaščitnim maskami velike važnosti, in pr tem gre bolj za očuvanje mo rale, kakor za varovanje živ ljenja in zdravja samega. P( drugi strani pa si je treba bit na jasnem, da sama plinski maska še davno ne rešuje vse ga problema zaščite pred zrač nimi napadi. Rešuje ga le del no in priprava zaklonišč za voljo preskrbe z maskami n< postaja odveč. z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s plat-ucniuii pregibi ............7-5^ POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija-----30 Dravska Banovina............30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV . VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mlssippl, Washington, Wyoming .............25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40 -- Maharadža iz Alvare se mudi v Evropi in vzbuja splošno pozornost. ne samo s svojim razkošjem, temveč tudi s svojim strogim izpolnjevanjem verskih predpisov. V Benetkah, kjer se mudi teden dni, je povzročil inciixlnt, ki je vzbudil pravo senzacijo. Ob odhodu je vstopil v rezerviran kupe in naenkrat je prestrašeno kri k nil. Ko so prihiteli presenečeni železničarji, jim je ogorčeni maharadža pojasnil, da so sedeži v kivpeju prevlečeni s svinjsko kožo. Pomislite, s svinjsko kožo, ko je vendar svinja nečista žival! Toda lokomotiva je že žvižgala in železničarji so si zaman prizadevali dopovedati visokemu gostu, da pripada vlak državi in da se s državnim imetjem ne da nič napraviti. Maharadža iz Alvare se pa ne da kar tako odpraviti. Poklicati je dal višjega policijskega uradnika, ki je rad dovolil, da je spremstvo indijskega mogotca odstranilo iz kupeja svinjsko kožo. Potem >o odprli kov-