st. a V Gorici, 14.januarja 1887 „So6a" iabaja ««* p«*<* in v.ija po paiti prej«m«i» aU V Gorki n* dom pi>*iJj»na: Vm Icto.....!. i.io p.»i ;***.......••;¦ Ceim leta......1.1" Pri oinanilih in 't»feo tinii j-n ..p»- B'tinicutr" se jiJafujc/ii jiav;u!;.«> i«ov» ki »o niziirjout m«* 1 v«*m nnrodmu »lov«mskim Z nenavadno ofom»«tjo in dol.tv;io»tj i ydriizova) ji* prepoftttnio wo in zolwn z:»fi«'jj, Iii (¦» ui dtil it-jptt^niti na nubono stran. Nj»'g<»vo vodlo bint y* ro-artiea i« pravrei na vnak»i *tra?i, tiaj je iiila ljodom tied ali no. WtMnlovja, hi at* jo kultivirnlo v r.i*?iih krogth o ra/nih p iuili z n«»navadno akrbjo, ni pox-nat; sato jo osfal da tivoje otnrti na intern in hi a. Itvratoo njogovo dotovvnji? n* §dakom in nandno-pooc'oom polji pri/mivalo so mu jo vea tasi ud v»«»h «traaijt tudi o\ ukib. ki tajli vidijo upogljim boko nogo dvrat hra»t. in »« pricoanje nanus! ovnlo jo hvalo, ki navadno idedi takemu dclovanju. V p >li-tiioo livlj(?»JQ #a ni Hpus^at. a paznu j« sledii vsem dogodbam awtrijsko d?m>vine in *hvanskih nitrodiv ter jo rtvojo a»dbo v opira! na stalna na€cU. ne p.t na razia r.acelnike. Ztdnji Jeta bii jo jako de-laven z\ al>TO;.ski otroski vrt v Oorics in za giriski • Ijmiika |mm.»j Ttiico, kate; i j«s (it! z.»d:ij? lotn r*vmt-telj. Pozntn v mestu in na deieli ter po vaom Sln-ˇeiHkem itnel jo t-Tliko ^asfifctsY in .ipoat )valccv, ko-Hkor inancer. So »r. fini tihim in minutn, pa j*k<> rasitrjonim doiovanjetn bii io x dotiki z nittogimi rojaki ift uft-njakf. pi««- lopo jo d«»jaU nj«'gova •krontttoaf, po katori m je odhkoval in pr kupil fia« kema. ki j«» imol I t jim opraviti. Po iijpgovem w-dooji in pnjzitetn ^ov.ira bi dlor^k no bii no iii, da frn.» u6enj.ika prpd aohoj.. >"jegov*> muogoatransko aloYatrono d»»iovanje opbal jo -Slotran* v avoji 1. iter, za leto ISS6, iz katerega smo povzoii naslednji oph : .Fran Erja?ec »e je portdil dne 9. aeptoctb.a 1834. i«fc* na Poljanah §ioy. 26. t Ljubt an?. Oeo Mtba jo bit dokaj tzobraiea mo/; dorrs 1 je s st hthskih iol, bi! jo vojak, p^zneje mejae. Fran Erj^voc je io fgodaj moral okudti sad britkosti, kajti occU so tnu napadli razbojoiki in jj.i tako neasmiljeao razmesarili, da je od tog* umrl. Mgrebu jo sinzil deset let L. 1871. je-;ej;i zapu$ri Zagreb in o-Jide v Gorico n* realko xa pryf>sorj^. V Zagreb na vspu«?il:sce so ga taman Yabili 1ST5 I*«ta. Fran Erjavec je bii ze r.a-te^on. a seje odpoTodal in oatal y Go.ici. O^enii so je 1872. Iera. Fran Erjavec jo dolal y slovetski.knji2evn«88ti ba leposlovaem in i'rir>dopisoem polji. So kot tiijak je prtobdoval byojo prve duievne proizvude v „Va-jah*. Bit jo s dragtmi Yred zafiotnik na§c leposlovno knjige in duSerni aoastanovnik ^Giasnika*. Fran Erja-Ttc alovf y Slovencih ne le kot izvnten Iepoalovec, anrp«k tudi kot prirodosloYec. Zaan je me1 uaenjaki kot Spodjuliat v nittlakologiji. On jo asravfin jinpnika Kobi5a najve^ji znaloi*. polzov tm HloviMixkem in kot tak hi dupisujo solo i inozomnkiini vnaA iki. V inula-kolookem oziru jo prchodil ii niil;»ndih» prniNknl lli*-vaiko, Slavouijo, do! Dalwu'ijo, K.varn«irnko of.oko, l»tr», floriako in Kraitjaku. O tout j« piaal v knjigo jugoglovuiiKko akidomijo ssimiKHti in umotmiHti in v program gorigke ronlko. Fran Erjavoc jo bii dopisujoii ud jugo»K>van«ka akadomije, Prvi Eijavoov imtiiuen sph jo RMrnvlja* v Kolttdi JaneAicnvi 1S57. I. Mravlju jo vzjjdod posebno li«p(iga in />t!iiniliv«»ga popihovnnj.t. Mravlju jo bila na-tinjHii.i 1H57.1, v .l.iiio/ii'ovi HlovtMiHki 1C-dtnii za 1H58, l«to, nd koilor jo liiia pron«ti.i^ iu ptiobail v , tiliHiiikii Ih;»'J. lota, 'I'iikii'.: jo istoga Iota i^ial v (i|.:nuiktt i'pi t nKako «o jo nlinarju i%Oo* Invoa pn #v«'tu godiio*. Nadaljo jo bila tmti** niMi.i lS(i() ). v <}lns!iiku kfiiHiia pi>vo«t: nNft htri-1 eovoin dornu"; v 2. «vo«ku alovonakik Vocaruio INOrt. I p:t „V ol la 1 j ti d*, od koder tudi v (ilaaniku l>'itl. lota iu v .hi|i«2ic,i)vom Ovotmku 18G5. iota. M'^r«)«5o jo, da jo ta up in um h kako kujigo. ki jo jo Etjitveo d il poznojo kdaj na itvotlo, ali icor doti6* nih knjig ni v 2jubljan«ki kujiinici, no raoremo o torn nic izvo^tut'ga pomciti. I*to velja za onta'.o apiso te vrste. r/Zamorjoni cvet", Iopa povost v Glauui-ku 18'>1 ; „Ena noc mi Kaiuu (Kdmu)ut v Glas-»:iku 1802 I.; „Ilu8arji na Polii-i", izv^tna po* veal v Glaanikit 1803.1.; r^aba*, y QlaHitiku 18G3. I.; .Zgubljnn mo//, v U!as!tiktt 1864. 1. V ti p«ivo>ti popiiani moJ, ki je ti povcati dal povod, iivi ao zdaj v Ljub'jaoi, a ni until is 1864. Iota, kakor je 6itati v re6 »ni povojti. Ko jo namroc Erjavec kot dijik prohial na ljub!janskom gradu uokoga latim-kogi pisatolja. pri dtnii ao mu moz, ki jo bii toliku zmozou Uti:i»cino, da jo latiu^kogi piaatolja kar iz glavo prevajal. „U it d o b r e z n o*, posebno nati«nono v knjl-gth av. Mohor|a druib« 1864. I. Lota 1863. jo izda! Erjavec v Colovci: „lvitico A. ud orao n o vi h p r a v I j i c* : n id ilje : „P r a v 1 j i e o o m a t e r i" (Andorsoa), v Janeiicevcm Uvetniku 1865. lota. Vo-cje dolo ntu je /?* i v a 1 a t v o" (Prevod A. Pokor-nega: D*» Thierroioh). mej k»jig,tmi sv. Moltorj.t pt-vi(5 na svotlo dano 1864. I. (Glasuik reioiiega iota iraa Eijavdev ^pi-» .M o 6 virni ce", ki gi podnje za P'titkuaujo iz omenjetiega 2ival-tva). lata knjiga je 1872. I. v?a predelana prists na avetlo z na jo porocati, da jo bii 12. Jan. zveeer nonavadno v;> •-ael. 0 V« 11- ur> *ol j° k poiitku. Okolo 11. za^Sel jo pokaSljovati; soproga jc skuSala pomagati mu z navadnimi domacimi aredatvi. A to ni pomagalo; plju5a 30 jcla odpovedovaii; bolnik ustaue, diha z veliko tezava tor liodi po aobi in so napenja, kakor bi hotel pluniti ali iz6iatiti si pluCa; a druzega ni priSlo iz iiji'garazen okcvavljene aliue ali prav pi6le zleme. To je trpelo do eetrt uro 5ez polunodi, ko je zacel lezti k tlom v narodji soproge in aoaeda dr. Gregor&'ca. Ko je bii fie na nogah, dosel jo njegov pyak Franjo Fertla, katoiumj* bptoik rek*l; 4#J# pri koaei, kakor je tadi prej dr. Greget *ea omjail, J da aw k matlnu (pred Mi omitoru awa). Odkar . sejesklenil k dom, ni vee goveril* »Lvel je ienad , cefatare. Priiodii dr. I*** aWW je «branjii i-ekcico tivljsaja vsai ie nakaj caea v W*jJ*L cetrt ar naznaai, & Wago >rce je frj* «**• *«* tarn doiii ao bUmi f*p«airji »* fr GJ?h^ j?x obzalovali rgabo blegega moie. Or. OragarWS opra-?il je ? duhovskem ozint, kar je bile t takin w«»* seiaelt mogcee. Doielni star goriiki IMS je mjo pro sejo ˇ tekoftam l«tn ali o- sejo t sedanje* sasedanji due 10. junaarja o Dv, ml popoklae Precit* la potrdi se zapisnik Ejinje aeje po navadi. Deielai gtavar naxnaw, da vlada predkiila nacrt poatave o ribitva y slad-i yodah. Br. vite* Tonkli predlaga, naj se nsxrt potom nnjnoTti add*. pravnemn ©4*ak» v pretres Zbor sprejnu. nnjnoat obravnave ia nacrt ixrocJ ae pravnema odsekn. Predscdnik Barnaul novo dosle peticije, mad katerimi je on* drastva .Stoga", ka-ter© prosi: I. aaj bi driava prevzela sifilittcne bol-aike na svoj racon; », aaj bi se Uotanovil d*elni iolaki zalog; 3. aaj hi sa aapravila deselaa hiral-nica; - ter dreitva rSlovenski jez« v Brdih, ki prod napravo deielne Urataice in premembo domo-yinska poaUre t nckaterih tockab, Obe petioji se oddastt pravnema odsekn, potem ko j« detelat gla-yajr aajaanjl, da glade deielne hiralnice ate proinji ia reaeai i lasvetom, ki je na dnevnem red* dana-Inje seje, Na to dobi beaedo dr. Aleksij Rojic za inter-pelacijo na visoko c k. vlado o goriskih bolnisni-iaik zadevah. Interpelant oraeni, da je sUvil ie le-ta 1883 nasvet, naj bi se ta stvar vaestransko pre-tresla, da je bila v ta namen seaUvljena poaebna koraiitfa, o katere ˇapehih je poroial del. odbor de-Itlnemii ibont leta 1884, da to poro&lo je iroelo mnogo krivih podatkor, ki so de2elne poslanee na-gnils da su poroailo aprejeli ter da mm niaesa stoiiii y doaefo namena, ki ga je dr. AL Rojic i-nel pred oim. Onenjal je da\je, da trtoika vlada je postal* potebnega komisarja dr. 11 Zadra in da x o-irora na njegove poTedbe in na poro^ilo de2. odbora je velestanra e. k. deielna vlada dejala pri-toibe dr. A1. Rojiea in dr. Herm. Perco-te k ak-tom. Interpelant je pojaSnjeval in dokazoval na dol-go in Siroko in z veliko teme^itostjo, da njegove in dr. Percota pritoibe slonijo sa dejanskih razme-rab, da podatkj dei. odbora o kakovosti prostorov in postrezbe t bolnilnici vsnu^enih bratov ne mo-rejo oatati pred strogo kritiko, da torej bi bila pricakoyati drngm re§itev njegotih nasvetov in pri-toieb od one, katera se je v resnici dala. Dr. Rojic skliceval se je na razlicne razloge, s katerimi je utemeyeval praaanja, ki jih je bil namenil visoki vladi. Branje je trpelo bliza poldrugo nro. Nekate-ri poslancl zapostfli 30 dvorano kmalu potem, ko je zacel dr. Rojic brati, drngi pozneje, tako da slednji5 je oatalo le malo poslancey y dvorani. De-ielni glarar je konStatoval, da ni toliko poslancey prisotnib, da bi se mogla seja nadaljevati, ter pre-trga sejo za deset minnt, da bi med tern poskusil, ali je mogoce dobiti toliko poslancey, da bi sejo dajje trpela. Za nekaj casa naznani, da se mo ta ni posre&lo, in je sklenil sejo, ne da bi bil dr. Rojic do konca prebral srojo interpelacijo. Yes eas bi-lo je precej obcinstya nayzocega, ki je pazjjivo po* slasalo, kar je brai dr. Rojic. Devetaapjall. janaarja o 5. nn pnpnlu.ine. Prebere io potrdi ae zapianik prejinje aeje najprej ˇ ^loyeoskem, potem r itafijanakem jeatka. Betelai gbiyar naznani doslo peticijo nekega obrtnega izeeaea y Mariana za podporo ter oadaljoje tako le: „ZdeIo ae mi je pnmerno dolotiti xa daoaaojo sejo iati dnemi red, kteri ae ni mogel koaeati v veerajinji Beji, ia torej bi bilo doaledno, da bi podelil eaati-vredaemn poaknea dm. Rojca baaedo, da bi oa-daljeval tam, kjer je veeraj sakFjufenje aeje pretsgalo njegoTO braaje. Obaalajem pa, da ma v isti oamea na morem %e& dorolHi beaede in poeaatajem ae tadi razloiiti, aakaj at. Poahiial sem braaje njegoTega dels, a toliko potrpf iijivoetjo, da se mi morda lahko odita, da je bila prevelika j a atoril sem to pred yaem zato, ker menira, da obstoji ena najzoameui-tejiih nalog eastaega mojega posla r tej deielni sboroici t tern, da dajem oad pravo arobodo poslan-cere beaede v mejah, odkaaaaih po deielnem redu in po naSera oprarflnika; potem* ker Stejem kakor aem oLe veeraj omenil, poalanjSevo pravico, da erne avobodno interpelovari vlado, za jafco dragoeeno. vsled 2etar bi je aikakor ne hotel kratiti, in aledajic, ker sem kmalu zapazil, da je bila tako imeaovana iaterpelacija do vkde prav sa prav zatoiba del. odbora, jaz pa ae oisem hotel razpoataviti graji, da ai provajam aodbo y lastnej zadevK In pri tej priliki ni V.lo drug=i5a mogoce, n>go da a m ae entil kot ^^awiiattwaoTaa^atwako^ Rea je aieer, da je 2astivredat dr. Rope vec-krat aagbJal eaega eaa.. wlbaroTCg* clana, Id je bil poroeevatae, a jax moram poudarjau, da v ^vojib poroiilik do dei. abora je deielai odbor aolidareo in da doiieoi peroeVv«Ia« raalaga aamo meneaje, katera je potrdila odborota Teiina. Nad vatati teati larnogi po, kteri aa bodo go-tovo vsehaapravieae, morula je leiujic prevagovai Baloidaa mi doUmoat, d* akrbim xa dobro in ndu* obrafaoTaoje deiebioab>jrak h oi»c»iviI, ;a a tega aU-liiea ae morem dovoiiti, da bi fostivcedoi dr. R Jte nadaljeval v teaa, kar je mtea»val interpelacijo da Twoke vlade, kar pa m u9 p» avfljej nameti na po zdroiene v^faapaniji Yertojba ae iapanijakim aade-zero v Yartojbi. S tern je bil dr»evni red konoan in acja ftkleajena. D e a e t a ia xadoja a e j a bila je veeraj 13. jiniurja 051/4 ore popolndne. Poro^Uo prineaemo \ prih dajiS; daaea aamo omenimo, da je bil aprejet I aucrt poatave o namakanji triiike rovani, potrjen naSit pravil za deielai zavod gluhonemov ter dovo* Jjena nagrada 300 gl. konservatorju dei. mozeja prof. Pa nameti aa, ker at ae mute dopa«titi, >ti kteri nd via. le BoatavoJejaa zbomice aomvlja vlado aa isasedaJea (ata«Me*?o) a ajeaift aklapili, ker ai aaa odgotoma wamaa wq* aama sebj, pa tndt ae « sklaptk in poro&libtkA twlU>r.»t kteri jo w Igovaren tame dei. aboia. Luako a« po t» biui. — ker &» todi p "Muram, da jt eaatifrodtii dr. lUpe aam tMua&l *voj** lazh^bo kot rasprafo — ktera bi itn E» tit h>*ri aa jozucje giaaotaaje o etvaii, ki j« btU aa daavnem r«das — imali amo vai aadoattta priiika, preprieati •*» <** bt bila morda njeguva r.i«ioibu. na avojem meats v raaprafi, v klon bi se j»>j bila kbko ngafarjalo, da ae pa ni mogla p.» nobeaem miina smatrati kot po-trebnov atemeljeiije tpruianj, •ta^wih %w*ki wUdl CaaUTredtii adje vis»trega aboia mi bodo go-tovo pruuaii, da niaem fte atkdar akutal a«yimti Ijmlake saatopaike v tzvti«Tar»ji i»jih mandutov, a blagovohli bodo pibtopiti mojema moaenjn, da ne morem doroliti, da bi kieri »j«fi ad imenofaje atrar a takim imeuom, kakcraiio }tt} n»» pristaja, naiel pretveso, d;i «e ogne dolocbam aaiega opratrilnik* m da wa ta oaeio eeld iaii dostojnoat visoeejjazbjr.i, Zaratii vsega tega bo morem tee dcurolitt v tej atvan beaede 6rtativtedaeraa go»p. poalanca dr. Rojco.% Dr. Rojic pravi, d.» ni v iuterpelaciji »ikr»gar ialil, ampak le navedel fakta ix deicbozborak'b o-bravnaf ter svoje navodbe atrjeyal a miaiater«kimt odlokt; zavraia no po»!edite takega poatitpinja ni ddroloega glavarji; protcatira proti fem«, d* *e mu je ttsela b«aeda, ker >9 ma tako Ureti praviea AM-nega poalaaca, io ipoznava kot potrebrto inp>Httti/l» naaujo aej«». Dr. Rojic zuptiuti abortilco, katera pr»idw k dnevuemu redu. Nameatu odift^ga dr. R ojci poru5ii nneeloik ft uanittaga udaeka dr. fit. Tonk'ti o laennib xa I 1885 in o proracuuib jm 1. I88T zatoga za b,>!ae to r»»J9-ne vojake iu itipendijtkeg^ zt!og»T Iran Qanse<- uto tako o aalogn Werdeuborakib atipeodijer ter o depo-»Ub (poloieaem) ia tujm deaam leta 1885, dr.Ore gurcic pa o radunu dpielncga zarodii glnboaemov za leto 1835. Ysa porodila ae sprejmejo ter potrdijo racttoj in prorafiaai po mnvetu fi >an6ne«a odaeka — io naafetu petieijakega edseka, v 5eg.tr imertu po-106a poalanec Del Torre, dovofi se iapaostTa t Mariana aa ceitae potrebe bezobrostno posojilo 600 gl.t katero bo moraio povrniti v iestib letnib obrokih; Eatar.ni rdovi Pianbcig (PIaoi86ek) \,* podpora 25 gld. Poalanec Ivaucii poroea t imenu iatega odaeka m Prediaga, naj *& do*o!ijo za cestne potrebe leEa 1887 naalednje podpore: ceatnemu odbora okolfce go-iSS ** Pr0tteSeoi* aekega koaa §t. Peterake cost? 1000 gld., za popraro ceate v Ravni ali Grojiii 500 gld.; seianakemn c«ataemu odbora za cesto pri Di-torljah 1000 gld.; kometukemn ceatapmti odbom m teste njegovega okraja 800 Td.; tolmtaakema ceatno-ma odboru za ceate ia Starega Seta v Logje 1000 gld. z opombo, da laatka predpkca 500 gld., kt bt ae lmela odbiti od letoSnje podpore se odbiie ie le od podpore aa leto 1883, za ceatorBaeki dolini 500 gldM sa ceato r Idrijski doliat 500 gold.; .-, ceato iz Idrskega na lirek 600 gld.; koboridakems ittpaaatva za popravo mosiOT na Blatu, poakodovaoih po maakr poTodsji, 600 gld.; bolik^ma ceataema odbora 800 gld. Vai nasfcti aprejmdjo ae nepremdajeai, kakor tufi nasvet, da naj ae prestopi na daevai red o pro-Buji rifemberike iapanije za podporo v zgradbo mo-ata cez Braoico, katera ni podprta po okrajaem eest-nem odbora. Ivan Qasser poroeH v imenu odaeka, ki je bil voljen v boloifioicai zaderi, ter predlaga: 1. naj ae aaroei deieloema odbora, da bo dtda! potrebne ita-dije in priprave z namenoiii, da predioit dei. zbora popolen naSrt za zgradbo deielne noriimee, boloiaaice ia hiraluice; 2. naj ae dovolijo dei. odbora v to po-trebni denarji; 3. naj se prepoati dei odbora, da preseli zacatao, kakor ae ma bo najboljae zdelo, rao ali nekatpre norice in stfilitiene ienakv it b >loiaoice Tsmiljenih bratov, da ae sabrani gaeda med njimt. Dr. Maarovieh predlaga, naj bi ae dodale prvi tocki beaede, ki bi israaale, da naj veljajo one Studije in priprave v prvi vrsti deielni norisniet valed nj<>ne|te-obhodne potrebe. Oba predloga ae aprejmeta. Iati poroortralec naaretnje v imenu del odbora. naj ae do-voli ffipkaraki ioli v Gepovann 100 gld., kar ae aprejme. Po nasvetn dr. Abrama v imena del. odbora dovoli zbor davkaraki obc ni Yogerako, da se loci od aedanje znpanije Yertojba ter u«tanori aa ae kot iopanija. Osfale davkarske oW5iae: V ^>jba go-»*» Vartajbft aWaaja ia Aikorka aa Interpelacija dr. Orogoriii* in tovariiev, atavljena do visoke c k. vlade o koroiki eeati v Soiki doltui v eeji d»i*Inega zbora gorUkega due 13. jan. t, 1. Yhokac. k. rLduf Ix Ootice in goriike doicln voJo le «na cesta ;>a Kiroiko. n+nrei thiwin p tell ktni*ct!v je ie t»d^.tivljoaiU in drngi odpravifo ho, ktkor jo upaii, v nedolgib tetih. Yamka vlada pokaznm (je pri teh po-lfetjib sroj.) hvalevredno »krb za ceito po BoLkt dolini in prebivalatvo jej je za to \t urea hvatelno. 1» prav U nakionwnoat viaoke vlade za {toprav-Ijanjc driivnib c*>st na (loriikem nap.uilo je uodpi aaae, da obrnejo ujeuo nozoruoat na nekatere oedo* atatke na ie popravljenin in bo ie popravljonib me* atib te ceate in na neki zadiiek prosteg^ prometa na tej eeati, ki izvira tz neko izuajdbc novejiib Lasov. lied Solkanom in Piavami je met to, kateremu pravijo Dolga Npva. XjkuVmji klanec je zdaj od-pravljeer casta je bliio Sodi in ravna. Ali oad oesto viii Htrm avet, kakor prej, in je «d»j celo pre«e6en, da se je dobi I prostor za cesto. Presacaoi ire;, ki *e vz&gaje nad ceato, ni vbrasteu; setnlja in kame-nje *ta nako|iicena kakor gromada. Kadar pride dei, apira semEjo na ceato in jomlje skaiam pod I ago, ua kiteri slonijo. Potrnk, ki gre all so pelje inim>, je v vednem atrahn, da zJaj pa zdij se utrga skala ter zvali na eosto, kjer nbije njoga ali pa konja. In bla-gor mu, kdor pride mtmo aamo »e strahoni. ne da bi ae mu kuj budegi prigtdilo, AH tako mecni t.no bill goriiki ktipderalci, kt ao ao p od ilvi-m 1 leioma vra* diti a Kanalakegt v iUnrn, Ko »•> piiali od Plavij k Uotgi Nji*i> udore m v repaid nkiii, ter zidetmjv vozt n.» katetem ao sotioli. Y«i m bill voe ali matt) poakoilovani, nokateri prav teik>, in le duditi so jo, da ni uikdo itvljeoja ?gubtt. Tudt voz, of kateri je akala uJaiil.v bil je moutio polkodovan. Votiku je bila neacgoda, ki »• j- zgodiU kup^ovutcim; a ie vo-dja bi bilt». ako bi bila sadeia kateregi vi^oLiga u-i-aJnika, ki aluit drisvi, ali cel.> katorega uda pre-avitle epsarske biie, ki ao ae tttdi uie vozili po t*j c*:«ti Mnogokrat zvati m kamenje na cesto, ko po areet ai ntkogar zravrn, in si cor v t;«ki maoiioi, da zavira promet na ceatt in da je preteklo je^on v ne-kern takem slucaji morala celo c. k. poita, ki je pri* ila iz Gjiice, vrniti se v Crorieo, ker ni mogla im*. prej, in je priiJa potem v Xolmiu ie ie opoladne na* meslo ob 7. uri zajutra. Ker preti toltka nerarnost »nad eMe, mioltl bi &ovek, dA jo ceata pa na spodnji atrani proti So5i tolika varnejai in trdaojio zavaroraaa. Ali !moU sc, kdor tako mi-di. Co tadi je tam na mestu kameojaf kolik-ir so g* noetf, ia se spnica svet ncn.1v.1doo air* mo proti Soot, vender ni uiti zidu ob dolenji atrattl eeste, onrn-c poatavljeni s*> ob roba Ie kamat, ki si dovotj cddaJjeai drag od dragega in ki nikakor ne taorejo zabramtt nenrece, ako aa kooj oplaii ali voz pre vine. Trden zi& ob vsem ooem kosu cesto je ne* tfbbodno potrebon v vaiatvo Jjudij in iivine. Jake nevaren je tudt oni kos ceate, kt se vlece od Roemja do Plat^rja, kateremu pravijo Kapaviide. Na ved mestib vinjo nad cesto ali pa ingajo z visocib meat straaanake skale, katere ne znajo same iagati, ampak se veekrat tadi zavslijo na cesfo, da pomet aatavijo ali oteiijo ia tadi katorega ranijo ali ubijojo. Novejii ia starejii east vejo o tern veliko pripovedovati. Skoro pod vso ceato zije pa globok propad celo do Soie. Ako mogoLe le hujse je pa v klaacib mod K '-boridom ia Srpenico nekaj radi aenavadae atrmine tab klaaeev nekaj radi prav alabih bramkov ob ce-tti. Ma prav aevaraih meatih, s katerib ae spoidajo skoro aavpieai robovi do Soce, ne najdei kam •nitega braoa. Nekoliko tramov pr.bitih je ob eesti, na katere se niblo rad ne naaloni, ker navadao so gnili od solnca ia raokrote. Y teh klancib z^odiio se je io brez Ite-vifa nesree in noboao leto tie pretde, da bi se ne po-novile. Pogo»to so padli konji, voz in Ijudje z bla-gom vred v Sveo. Ce pri vozn a'i pri konji kaj pokae, je voztiik zgabljen; srecen, ako hodi pel zravea kooj na gorenji attani, da vsaj iivljen)e rest, na drago re-iitev ni niti mislitt ob 6asu n'-sreco. Yeliko Ijadij in iivine zsdaitjo ti klanci vs.iko leto, ker promet po tej eesti je jako iivihen. Zato je deielai poslanee Malija Jouko a tovarisi oio leta 1882 !>tavil interpelacijo na vtsoko vlado v tej zadevi; ali ialibog, da do daaaiojega dae at dobtl se odgovora. Kakor da bi ua Uj ce>ii ne bila dovolj nepri* jazaa Ijadem narava, katera postavlja eloveka na vee mestib awd *vt^ ki «a aad ceato akprp savai^ta f• ;uje, In med propad, ki zija na drugi strani proti E, mnoiijo nevarno*t ie neprevidni Ijudje, kateri se no pomisljajo drvti po oni cesti in tudi po uaj-nevariejiih mestih z veto ipcdi, ki xtrafcijo iivino. Meseca jttHja preteklega leta poljal se ja podjetnik oestnih del ,na Ovinku." p j cesti na Doigi Njivi proti Gorici, ko ma pridrvita nasproti dvi wlocipcdiata, katerih se je kortj tako ustrasil, da jn /av.izil v atran ter prevrgol voz in kocyali, ki si je nblcko strgal in oblicje mocoo poikodoval, ce tudi je drzal kooja na-zaj s T80 ffloejo. SreSa, da se je konj obn»il proti hxibu, ker ako bi se bil obrnil oft dolenjo stran, sel bi bit v propad konj, vox, voznik io gospodar. Glede na opuane revarnosti po naravi in t'> Ijudeb pri Doigi Njivi, na Kepaviicih in v klamib med Koboridom in Berpeoico na Koroiki cesti ob Sflej, etav'jsje- podpisaui do visoke c. k. vlad* nasled-nji vpraiaoji; 1. AH je visoki e. k. vladi znano, da pteii lju-dem in zivini na Doigi Njivi, v Kapaviifth in v klan-eib med Koboridom in Serpenieo na Koroiki cos»i ntf sraott od alabo utrjenih skal nad cento, od slabib branikot ob ce»tj. od strm^i in od vclocipedistov, ki zabejajo celo v one krajeP 2, Ali je visoka c. k. vlada voijna prepovedati velocipede na cesti ob Soft, popraviti in popoluiti bra-niko ob cesti na imenovanih mestib ter ukazati pott ebue popreve, da ne bo to zugale ikale nad eesto zivljtniu in sdravjtt ljudij in iivineP V Gorict, 13. janoarja 1887. Dr. A. Gregoreic, Dr. J. Tonkti, Ign Kovacie\ And KoeijenetS. Dr. X. Tonkli, Dr. A brum, J, IvaoM, M. Jonko, Dr. Rojie, Dopisi U Brd, 10. januarja.— Vceraj, draga ,8ocV, bite je veliko nsie poskoone roladine v Lo6niku. U-deteaiU so se tudi mtiogi iz St. Andreia, St. i'etra, Goriee ia i» Podgore ple#af kijebit napovedau t biil Morpurgo, kjer je novi krcmar noko revno vino todil. Zato ga je mend* ie nwto spHfal, Mtsti, drega wSoc*% k*ko je to ne same Lee-nicane, ampsk tudi nan okotieane razveselilo! da bo v Licoiku xopet odprejo koiai Ijudski plesi. Komaj se je po naktonjenosti &ge grofa Attomaa ena taka plesna bezuic* zamasvla in je bil eele let© ittir pred to kwgo; ie sc je v&erej druga tako gnexdo odprlo. Tn se nsroertijo inenda eel pu«t in potem d.ilje pro-plesovati. Da se bode s 'em nasi iahkomiieljui mla-dini tnnogo slabib priloinosti nonujato, da se bo s tern cerkvenim nankom in Ijudski omiki t obras biio. kdo bi to v poster jcinal? 2e)ja do dobi6ka oniarai vedkrat tudi pametne Ijudi, da ne delajo med sred ¦t?i razlo^ka. Kar jim k dobieku pomaga, to jim je dobro. Kaj itjim rair, Le to sto drugih iali ali pa jim ikodnje! To sreeo oaklonit nam je novi krc'mar. ki je pred kratkim, prisel r Lo^oik, ker je moral drugod precej dobro staSbo popustiti. Gotovo mu mora za ˇfakdanji kiuh zd*$ hudo presti, ker si ga namoruje t plesom stuiiti. Gospod je dal sYojemu obrtu prar primerno firmo — hi*a Morpargo. Jodevska firma se lepo po-dsje ve>elicam, kjer »e krraTO aasluleni groii nasih mkdih delaveev in delavk po jndovsko sknpaj lovijo# Bfigi moi di za posten demur tudi poiteoih gabav. Vender pa trrba resniri na ljnbo poredati, da hi J i nt tp5 Morputgova, kakor sem poizredel. Neki dvtt^ gt»spjd od mosta je menda nje lattnik. Ta je kr&aarja aa»>ma ss gospodarsko rabo, panezaplew, prodivl aeko itslo ali folador. Ko je pa slisal, da ae misti ra notre s kniuimi plesi mladina cele oknlioe sabavati na veliko ialost dobrih stariSnv io skrbne duho ni^stth v raznih sluLbah in pos?ih, skoro neZDOsiii in pogubtr. Tudi jo znano, ikusa napraviti de-ielno h i r a I n i o « /. d r n ft «> n .» a p o a i hi o A o« lavniuo za ubozu> pobabljomt in statuo bolehave ljudi, kut-rim domn6t droftina nn more dnti n'.ti po-trebne poairczha niti priraornftfrt d-da. Lnnebno so v1h6ijo taki p» -.v.'tu in napwvlj.ij.* »tioS-dutko aa visoko vlada, prica takih ukncov? Poglejie, novo tiskovine za tekofie leto imajo po Vhoh rubrikah ftlovcnake in hrvaiike n»pise, <5osar do zdaj ni bilo. llore se tudi o slienih ukazih visokeg-t u. k. finaufi-tiega ministerstva do finanouo direkcije v Trstu. To* rej smumo upati bolj praviotiih razmer za 1887 leto. Bpodobuo eerkveno petje vpeljati v Btda ni lahko. Ljudstvo vajeno plesom in okroglim „vizamtt rado nasprotuje takim, ki se v ta oamen trudijo. Gradenski organist in njegov pevski zbor, katere je na Novega leta dan visokocastiti g. dr. Sedej, duSa nasega ce-cdijanskega drustva, pohvalil, dali so brzo drugi dan svojo odpoved, ker so jim veckrat nasprotniki aitnosti delali ter jih napadali. Se kaj bi bilo reft — naj bo za *drugi put" 1 _¦___________ S Krasa, 10. ,jan. — (»Jurjev Kotedar"). Dra-ga BSo6a-, dovoli mi, proflim, malo prostora! Zelja mi je spregovoriti besedo o „ Jurjevem Koledarji*. — Vsebina njegova ni prava, ni prioakovana, oi za droiine. Kaj taccga bi od „Jurja* pa venderle ue prica-kovalit More li poiteno dekle tvoj wKoledar" prebratt, ne da bi zarudela, ne da bi euUta pohujsanja veoje-ga ali manjsegaP! nJuriM kaj tnoega in tako od-prtega nahajai relko kedaj celo v judovskih „blet» nikib*! To raeji kar ie na skaudatozue romane. „Juri* ! sJuri"! kam si zasel?! K cemu bi so ne drzal svojega nam na, t. j. idle in humorja P In dosled-no, zakaj bi ne bil tudi tvoj „Koledar* saijiv iu hu-moristicen v vsemP Zakaj bi ne imei takegA berila na saljtvi podlagi, da bi se dalo lehko va icemu v rokeP .Juriu! z berilom pa, ki ga podajo letosnji t«oj ffK'dedar", povej mi, more li biti 6lovek zalovo\jenP Se li ne pravi a takim beiilom zap ljivosti kar na stezaj odpirati vrata, pot kazati v sl.ibot in hraliti nespodobnost? — Pomisli! — Poatre'jati si iaiel, 4Ju-ri*, ie imas its kaj smodnika in kiogoi, postreljati take grde zajke, ki si po takej poti ^-lapoljooe* sin-2ijo v Aleksaudriji, kakor tvoja nNez*a. Ali pa, ves kaj? Z dobro ogretimi paicami — pa previdno! — ai jo imel napasti in v prav gorki „zehti* poiebtati, da bi so nobeni drugi vec ne Ijubilo letati eaako ptioam v daljne kraje, kruha iskat pa mesa proda-jailt Ah! kako vse drug&ce ai pa ti to stortlP „Da-gi Juri"! im«§ ti morda take re4i za salo, za humor P Leo humor zares t S takim in enakim humorjem se tvoj „Koledar" ne prikupi. ^alibog, res je, da mirsikt'iro alovensko dekle nosi prav v Afriko svojo neddiaost v nevaruost. Do-mu pise, da je tarn vse dobro, vae prav, vse med, vse zlato in ferebro; kako pa da tarn oao vse to alu-iif vb *ajbojjo oao j*aw/AU M>L» raztfbeJati na zvpn pa2 ne gre in ni moralno in tern menj v taki obliki! Lanski »Jurjev Koledar" ali kakor se je Se ime-noval, ni aegal tako dale5. Ranjki D dinar bi ne bil kaj tacega dopustil. — Ce bi bil j,Jnri" moloal. bi bil bolje storil; tako pa ... . Od nekod, 5. Jan. - (hv. dop.) - NaSe po-fito. — Mnogokrat jo ie pisala BSo6aa o nafiih o. k. poStah; zhtsti o njih nadvratnih in drugih napiaih, o njih poslnvnem jeziku in drugih zadevah, kar ni 0-etalo brez vgpeha. A o neoem drugem, namre6 0 r. zpo8ilja:iji navadnih in uradnih spisov, oiobito pd mzjih post-Pli uradih tukaj po dezcli, o oemer «e juvlj.ij.i n/..D in opravieene pritozbo — 0 tern, ne Rpomuuam so. da bi bila v8ooa« io kaj poroSala. Jwjm«{ io jo, da so avattijike posts, po nemskom ti) mm ie 11 :j prose2enem poitnero ilitemu nravnano in SW .P^0100- In pw aa to ie nam je ie bolj cuiiiti, zakaj in odkod one pomanjkljivoitl glode ek-ipedioije ia uavadnih privatnih, tern boll na ie urad-nib piiera, ki ie doitikrat razpoiiljajo n opaitko: naj se na nta odgovori w» prvo poito*. Izmed morebitnlh mnogih bodita ? pojasnilo in potrjenlo omonjone po-manjkljivosti tn navftdena le dva •lu«ija) ki sU pfia* telju tab vrst mana iz iakuiaje. Ajdoviftina (tlaidomohaft) bil Je prvl poitnl pa. aat na inamkl 5 krajonrjev n.i piirau, ki jo bilo pred nekaj leti oddano m ti pofitni poitajl ter odpoilano na .Vogrsko, poiu Bukovioa* (takrat je bila po-itna poftaja) tamoiitjemu fc-dijaemu ucitelju (J. &.). Iskalo jo to pinmo, dogar naslov je bil jako ranlofino nipisan, *dresata drugja ikoro povsod, le tarn no, kjor iebival. Ouk.nj I)onave roumto Je po raznih ogerikih poitnih poitainli, po Hukovinl, po Stnata In drugod. Gotovo bi bilo preromalo ie druge dainU naie monarhyo, ako bi ga ne bil pameten poitnl u» raduik, sit Qtdaljne poiiljatve, vruil na prvotno po-•tajp y AJJovMino, Poro8evaloo 0 torn ilu6a.jt bil Jo tudi pmatoli navedenoga plima, katnro je prlilo po proteku coiega inoioea kone«no zopot v njtgovo roko, •e ve, vie do roba polno optck, poitnih poSatov in popravkov. , Drug! iluoaj, hujii od prvogn, prlpatil it jo v drugi poloviol pr. I. v nniih gornb. IMira) je bilo oddano oa e. k. poitnl postaji pri Sv. Luoijl (v mo-aoci oktobru pr. I.), adrosovano je bilo na goipoda, bivajoeoga v poitnem okraji Kanalskem, kar Je jaino kazat nailov pinma (^poita Kanal"), katoro hranl do-tioui gospod in knloro je poro6ttvateo toga Bilu6ajau nam videl. Ni6 maoje nego coll trije tedni so pre-tekli, predno je dospelo piamo v roke onoga, komur jo bilo poslano 1 Pri pisraih, katerih viebina nima posobno vainosti, bi bila take in enaka zamuda diiaa inanj pomenljtva in brez nepovoljnih nailedkov. A drugaje je v nasprotnem alucaji, navaduo pri uradnih spiaih in pri pismih, kakerino je bilo to, o katerem se tii poroLa. Ia zopet vse to bi ne bilo ie najhuje «lo, kajti pomota in pozabljivost moeoca je povsod, ako ne bi bil poitni uradnik sam (da bi kdo drug kaj taeega po&Vi, je neverjetno) svoje krivde v zamudi nradnega pisma izdal s tern, da je date poitnoga peoata s po-rosom in <5rnilom popravljal; pad menda edino za to, da bi se adresatu na tak nacin zaprla pot do kake pritozbo. A prav ta korektnra ga je izdala in dala povod temu poroeilu. Taki nslucajitt niso kar si bodi 1 To sa dines. Prihodnjio* morda ie nokaj. Politidni razgled. V notranji politiki sta posebno Nemcc za-nimala v minolem tednu shod liberatnih Nemccv na Moravskem in shod v Pragi. Na ¦ prvem 30 Xemci posebuo poudarjali potrebo, da so slo^ni, ter so odobravali postopanje Neracev oa' Ce§kem, ki so zapustili deielni zbor. Da so sklenili tudi na vse nacine delati na to, da se odstranite je-zikovnt naredbi Pniiekovi, je ob sebi utnevno. V Pragi pa so se na taborju razgovarjali o de-lavskem pra§anji ia na6inu, kako bi se tern po-magalo. Pogovori med Avstr(jo in Ogersko v zadevi petroleja niso imeli do sedaj nobena vspeha, Ogrt nocejo odnohati, na§i ministri pa se nofiejo udati. Ne ve sc, kako bode ta zadeva kou&Ua. Vidi se pa, do. bode Avstro-ogerska driava bolj sre&na ˇ razgovoru z Rumunijo, s katere se hofie tudi pogoditi v zadevi izva^anja in vpelje-vanja razlifinega blaga. Ti razgovoriso ze tako dale$ dospeli, da se je nadejati najboljSoga vspeha. V zunanji politiki je najvazuejSa zadeva govor kneza Bismarka v nemskem dr^avnem zboru. Poslednji ni hotel dovoliti drzavi vsega, kar je ona zahtevala v vojaikih zadevah, po-sehso j?a $UM ^awoienja vojske kazal se jv jako odtofen in proti ven. General JMoltke je sam , zagovarjal drzavne ^ahteve v tew pntSanji, a to ni aid pomagalo. Zato pri§el je Humane saw v abornico ter rekel, da lode zbornico razpusiil, ako se ne nda. PriliSno jc tudi povedal, da bi bii izdajica dowoviue, ako bi irtoval rusko pri-jateljstvo bolgarskcmu, rekel je tudi, d* bi Nem-«ja lie pomagala Avstriji v slu*ajni vojski z Rusijo, kakor tndi Avstrija na Nemciji v sin-iajo, da bi zopet trcila >kupaj s Framijo. To U pa kazalo, da ni polofcij glvderoiru -takonc- j wen, kakor se je Se on novem leta kazal. Si-cer pa kaiejo razlicna znamenja, da se bli&ij > bolgarske homatije nekerau koncu. Bolgarska de-putidja je pofsod — ctlo na Augleskero — dtbila aaavete, naj ae % Uusijo pobota, v Parian w ji pa gospe#e & J«*o«Je pow*Ji, kjir jim gre nego drugod. Minister annanjih sadev Jim je rekel, da se neraajo od Franeije uikake pomo&i in podporc nadejati, tladni list pa je prinesel potent clauek, v katereui pravi, daEv- | ropa nema z nobenim ljodstvom toliko potrplje- | nja nego z Bolgari, ki so smeli brez kaz«i ru- I Siti Bcrolinsko pogodbo, ki niso spulnili pogo-jev, da se morajo trdnjaTe t Bolgarijt odpraviti ltd, Zdaj pa spravlja par prcdranciev in posto-pacer skoraj leto in dan celo evropski mir v nevitrnost, Palje se pa tudi poroca, da je turska vlada pozvala znanega ruskega pryatelja Zan-kova v Carigrad, da bi se pogovorila i njim o bodocem regentstvu. Liberaloo-nemska in ma-djarska porofrla iz Sonje, tedaj iz krogov se-danjcga regentstfa, so ? zadnjeni casn tudi ne-kako obupna, kar bi bilo znamenjc, da bode kmalu konec tamosnjim humatijam. Domafie in razne vesti, Profeaorja Erjavca prerax&a smrt vzbudi-la je obte sotntje po vsi Slovenyi. „Slov. Karod" prinesel je zalostno novico z dalj&im cruo obroblje-nim clankom na prvem mestu. Od raznih krajev narocila za vence in trakove pri pogrebn, ki bo v saboto 15. t. m. ob 2. nri popoldne. Dragi izraza-jo svoje globoko socatje z brzojavi, poslanimi „So-$iu» Iz Ljubljoiie dose] nam je naslednji telegram: „Jzrazam Vam najiskrenejse sofintje o nenado-mestni izgabi naSega izrrstnega knjizevnika, uzor-nega znacajnika in nenpogljivega iomoljnba Frana Erjavca. Ant^n Trstenjak. nrednik „Slovanau. — iz KrSkega pa: „Tu2nira srcem obzalojejo izgubo nenadomestljivega solnika, prijatelja in rodoljuba. Kiski u6itelji.u — Rojaki se nljadno vabijo, da bi se obilno udelezili pogreba ter skazali ranjkemn Cast, ki jo je zasluzil v polni meri. Drobne novice. Slov. podporno dru-St * o si je izbralo, ker ae je dr. Rojic odpovedal, fea drustveuega zdraroika dr. S. GrcSica, scmenieke ulice st. 4. — V bliiint st. Antona nails se jemala v8ota denara. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v sakristiji. — V Gorico pride, kakor se gorori, nov notar J. K a ˇ & i 6 iz Komna. — Obdina Koborisk* imenovala je 12. t. m. del. glavarja grofa Ooroni-nija eastnega obcana. — Otroskomu vrtu da-tovali so: namesto pisatelju-rodoljubu Fr. Erjavca za venec slovanski bogoelovct, njega ca&titelji 15 pi..— T drugiS zgubljeno iensko t Lo6niku so zupet nasli. — gDomace bralno dru51vo* uatanovilo ae je T Koboridu; oglase sprejema Gabrijel Deretak. K shodu v Vipavo povabil je drzavni po-slanec dr. Ferjancii volilce v 16. dan t m. ob 3. nri popoldne. Vipavski okraj se vze sedaj priprav-Ija, da srojega poslanca spodobno sprejme. Vipava bo okincana, zvefier razsvetljena in znana veteran-ska godba iz Prva&ne bode svirala. Iz Ajdov-skega okraja je mnogo pryateljev in Cestitejjev dr. FerjanCifia — med temi tudi lepo S^evilo dohoTni-kov— obljnbilo, da pridejo omenjeni dan v Vipavo. G. dr. Ferjancifi je pa tndi na Goriskem dobro znan in radi tega se nadejamo, da pojde tndi od-tod marsikedo svojega prijatelja pozdravit. Javna zahvala. KajveLja dolinost veze me, da izrazim avojo najiekrenejSo zabvalo gospodu dr Ferdinannu Rojcu v Ajellu ˇ Lahih, katesl je mojo edino in % b 1 a z-nelo hcer y primetao malem easu popolooma oz-dravil. Zato uaj bode Islamemn obcinstvu t tej ne-anani bolesni toplo priporoeeo. A1H)REJ PAVLET16. „Ljubljanski Zvon." Si ii a m Iti |li Z&\ a »::i !iu |li VI :!;(Vrliv<'nesvdc| Jy prodaja a poi ostvom za prlstea nepome&an [fl t vosek od bucel ff ua TravntUu &t. 19 v lioriei. na 4ebel« la »»i'C>Lum in an gleakega iU, p.Uic in o!*ftrj«v Dt>zlAL(*nih v atsi-rem in n<>?» m aiogu, svetibic vsttke vrate za petrolej, kr(*iuikcT, ^kled in ilic. Velika saloga Smih »teklenie (b>te!j) z* tiuo, ptTOt likci-jo iz sUtno /.nsine tavarne f Siemenau; obkceuih ateklentc (HuSkooot) od 1 do 50 lihov. Sprejeowijo vsakerino atek:a»«ko deto tudi na dcieti %a ju>s!t>pja in cork^e tudi ˇ gotiskent slogu z barvi&niini Siparoi. Y&zdaimt ae avinccm. Iraojo zalogo nfljajeBirnejaib tovaren du-najakib ia sprojemajo kutero koli narodtTo po to* vaniiski te»i na ptwmEe in pripvavezacerScveao rabo, bodisi s eistega srebra, knkor tudi a poai ebroene korine, najfiaeje, tr. pr, kelibwr. eiborijev, monStrann, svecnikov, avatilnic, kri/evt altarnih tabel, kii/ovih potof. y Bprejemajo uaroiila glodo leatfrnei'f (k\}^)/C XD0^»i * kristala, kakor tudi a n»deyLj^ Tie po uiijnisjih ttnuh. SAMO v najvi^ji krojncnici in zalogi GOTOVE OBLEKE im&varis!co^,i To i»rlproHto in naravno zdmvilo }o prava dobrodojmi pomng in ni troba nino* «ih l»p*r >li, dn ho clnkftze n.jibovu Lnd»vit:i mot. (> He le rubijo nckoliko dnf, olajlajo in iirezcni'jo pro? kmalu najtrdovmlitUoia-toSine bulfrfti. I'i'ftv i/.vi'Htiio vKfrozajo to-per h«in»r»j(l('t nroti bole/.nim n<» Jitrib in tia vranicl, proti 6rcvo»nin bolc/uiin in proti '•liHtftm, pri ionhkih mouofinih, nndloKiiOHtiii, zoper bel> tok, bojtwt, zopcr bitjo Hrcator ftintijo pokrarjeno kri. Obo i»» pregJnjiijo huiuo omoujunih bolozni, atupak not obnarnjfljrt tndi pred v*akn bolnznijo. Prodajejfi1 »e v vsfth glavnili lukftrnicah tut grutu ; z anroibv in poiiliatve pa ed'tM v lukur-iiici Cristofoletti V Gcrici, v Trytu r lekarni 0. Zanctti in G. B. Rovia in v leknriii Alia Ma-donna v Kormiuu. Kna H^eklrnfftH ntann Ho cctcflv. Bi Zelodrne bolezni Bi liilro in gotnvo ozdnivi jeruzalemski balzam edino in nepveaegljivo zelodtJao '/.dmvilo. Izbrati r raznih zdo»!Cnih boloxnili zilravilo, butero bi v resnici odgovurjalo nnincnu, ni 1ahk» ntvar dondane?. ko s« i»ro»1fl,jajo vwikovrslna tnka xdrnvila, Veftji del cm ill knpljic. i/,1 u«kov Ud itd., ki stJ o?.na»i»f«> in priporocajo obSinslvn t. ttsoko lotofinti hescdaiw, ni drp^effa ko prcvar*. pogosto 8e ik< dljira. Siimo jerti/.afrmski bal/am, u'/.e dnvno znan po Rvoji pripro^ti aestavi in po o^irljajoSi aroji moCi na ietotK-im 2ivcet si jo pridobil prednost prod yaemi dru-giaii do zdaj znanimi pomoCki, kar potrjoja njegova ra^prodaja ki vedno rante, Tf» bnlzam. bogat krepi'ajofe wo4i kin^Skoga ra« barbaro, korentkc% ki jc sploh znana po STojem pro-barnem o.ga prebavljunja. Zato ne prtporoeff, ko jesti no d«Sif proti ncprijetni sapi, gt-jusa, riffiiRJo, zftbas;tnjn, licmorojdalnim toiaram; pomagit fndi proti zlatcnici, gltHfara in bofcznim r drobu. Sfeektenica s poditkom 80 kr. Glavna zubia:a v lekarni O. B. Pontoni v Gorici. T TkSTr pri C. B. Kovis, * KOR3HNU pri A. Franznni, r T(U,M!NU pri C Pali sea. w1 fissa z. CorOis Jesu; katero jo za moiki zbor cveteroglaano postavil Janez F«»gaduik, organist v Tipavi. in katera je od glasbc nikov spoznana kot ena najboijsih cerkvenii, skladeb sIoTenskih skladateljer, dobiva se pri skladatelji v VipaTi in v .Katoliski bukva:1.!!" r Ljnbljani \>o 60 kr. narefena is sostafljena p« mnii»in naTocl.jf iina sedromljir lisp oh in zdntvilne lastnosti v vs^h »IuLajih ielodCere o-bolelostt, fca!:<»r tudi pri zlati zili. Dr. E. pi. Titei StSekl, c. k. itladni svet. in dci.-san'tetni porocevalec za Kranjsko. r>.dcIov4»ft'!j po§iljo jo rzabojckih po 12 stoklenic za 1 gl. 36 Lr. p<* poStnem povzetji. Po5>nino trp^ p. t. narodniki. V stt'-klenieah po 15 kr. imajo jo t Gorici Pontoni in Cristof.rftftti. v Tol'ntttn Paliaca, ˇ Ce-.-irignantt LoviBOtii, v Qrad«zi Pa«qualit r GradisCi CoaasinijT Triidi Praxmarer jtn retina lekamtc na Kranjskom, Stajerskem, Koroskem, Pri-lntorskent. t Tr*tu, v Istri in f Dalmaciji. MOmm m fNto-.iMsm nxeo^ * bvUfrQ. — ii*ka. ^txyw^ ***#&* f biJST