Državni sekretar Slovenije Vencelj Našemu tedniku:
„Dodeljevanje finančnih podpor bo odvisno od skupnega zastopstva!“
Prejšnjo sredo se je državni sekretar dr. Peter Vencelj srečal v Celovcu z zastopniki KOKS, vključno z ZSO in SRZ. Osrednja tema razgovora je bilo vprašanje dodeljevanja finančnih podpor. Po razgovoru je dr. Vencelj povedal Našemu tedniku: „Nadaljnje postopanje Republike Slovenije glede dodelitve finančne podpore koroškim Slovencem bo odvisno od tega, ali bodo na Koroškem našli rešitev v smeri skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva."
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je pogovor z dr. Vencljem ocenil takole: „Ti pogovori so dokazali, da Slovenija v prihodnje ne bo pripravljena podpirati politike na Koroškem, ki vodi v asimilacijo."
Več o tem na strani 4.
naš tednik
Številka 19 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,- SIT)
petek,
14. maja 1993
Poštnina plačana v gotovini
Celovec Rb.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
f 97-letnica j. Tischlerjeve * sestre
Leni Tischler, sestra Ustanovitelja NSKS in °četa Slovenske gimna-zUe dr. Joška Tischlerja,
te dni praznovala 97-'otnico. Kljub svoji visoki starosti je še nadvse čila, Zclrava in vedno dobro razpoložena. Zelo rada Prebira tudi Naš tednik, 'n to še vedno brez očal. ^red nekaj leti se je presolila iz Rakol v Tinjski dom, kjer ne uživa samo 'iubeznive postrežbe, temveč tudi pristno domačnost.
K visokemu življenj-skemu jubileju ji je česti-*al tudi velikovški župan Dentin Blaschitz (na sÜki levo). Leni Tischler •e namreč najstarejša Občanka Mestne občine Velikovec.
številnim čestitkam neši zvesti bralki se pridružujejo Uredništvo Na-^6ga tednika, predsedst-v° Narodnega sveta končkih Slovencev in Krčanska kulturna zveza.
K jubileju Leni Tischlerjeve sta ji mdr. čestitala velikovški župan Valentin Blaschitz (levo) in
tinjski rektor Jože Kopeinig.
OTROŠKI VRTCI
V Pliberku so prejšnji teden uradno odprli dvojezični vrtec. Fric Kumer: „Upamo, da bo novi vrtec pomagal pozabiti napake preteklosti.“
Stran 6
REPORTAŽA
Globaško slovensko kulturno društvo praznuje letos 90-letnico. Objavljamo daljšo reportažo, predvsem o društveni zgodovini.
Strani 10/11
KULTURA
Mladinska skupina iz Ledine je mlada 10 let. Ob tej priložnosti je naštudirala koncert duhovnih pesmi na temo „Mir-Frie-de-Šalom“.
Stran 15
Politika
Janko kulmesch
KOMENTAR NAŠEGA TEDNIKA
10. oktober, koroška SPÖ in Ana Blatnik
Manjšinski mandat1
6. junija 1993 bo dežela Furlanija-Julijska krajina volila svoje novo parlamentarno zastopstvo. Doslej so v Parlamentu sedeli štirje slovenski poslanci, po 6. juniju pa bodo po vsej verjetnosti zastopani samo še Italijani.
Ob koncu prejšnjega tedna se je namestnik avstrijskega kanclerja Busek izrekel proti 10. oktobru kot deželnemu prazniku. Predlagal je kompromisno rešitev, po kateri naj bi bil deželni praznik 10. oktober 1995, torej 75. obletnica plebiscita.
Ta izjava predsednika zvezne ÖVP, podana na Koroškem in ob prisotnosti predsednika koroške ÖVP Zernatta, je seveda povzročila primerne reakcije. Pričakovati je bilo, da bodo nekateri politiki Buseko-vo stališče k vprašanju „10. oktober deželni praznik — da ali ne" skušali izkoristiti proti Zernattu. Kot je namreč znano, se je Zernatto jasno odpredelil za deželni praznik, vendar mu ne sledijo Dunaj, pa tudi zastopniki gospodarstva ne.
Kdo je torej skušal na Koroškem takoj in vehementno zlorabiti Busekove besede v primitivne na-cionalno-politične namene? Haiderjeva FPÖ? Niti ne (kar pa seveda ne pomeni, da se je zato nehala zavzemati za nem-škonacionalne volil-ce).
Takoj in vehementno sta reagirala predvsem Ambro-zyjeva SPÖ in njeno glasilo KTZ. Oba se skušata profilirati kot „najbolj dosledna" zaveznika tudi tistih „pristnih" Korošcev, ki vidijo v 10. oktobru predvsem zmago v „nemški noči".
Še posebej „zvesta Koroški" želi očitno biti KTZ. Pred nekaj dnevi je spremenila svojo obliko in ime. V njem sedaj poudarja, da je KÄRNTNER; za enako ime pa
se je že pred časom odločil Kärntner Heimatdienst, ko je prelevil ime svojega glasila iz „Ruf der Heimat“ v „Der Kärntner“.
Skratka: Tudi iz odnosa SPÖ do 10. oktobra je jasno razvidno, komu dajejo koroški socialdemokrati prednost. Na vsak način so zanjo odločil-nejši nemškonacionalni volil-' ci in njihovi interesi, nikakor pa se ne zavzemajo za enakopravnost slovenskih sode-želanov.
Upoštevajoč ta dejstva, postaja tudi jasno, zakaj se je DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ oz. Ana Blatnik izrekla proti vsakršnemu manjšinskemu mandatu v Deželnem zboru. V svoji pokorščini vodstvu stranke je šla celo tako daleč, da se je jasno-izrekla tudi proti manjšinskemu mandatu, izvoljenemu na listi SPÖ. Imase izključno za kandidatko SPÖ;
merodajni so zanjo sklepi stranke in politika njenega vodstva.
Kakšna je uradna politika vodstva SPÖ in na katere kroge se vsvojih odločitvah naslanja, je znano. 10. oktober je samo eden od številnih primerov. Ana Blatnik se je jasno opredelila za uradno socialistično politiko in se dejansko priključila tistim, ki nočejo, da bi se Slovenci mogli uveljavljati kotena-kopraven subjekt.
V nekem pogledu smo ji za to lahko hvaležni. S tem je namreč marsikateri koroški Slovenki/koroškemu Slovencu razblinila zadnji dvom, koga naj podpre na naslednjih deželnozborskih volitvah.
Piše Janko Kulmesch
Slovenski parlamentarci so bili izvoljeni na listah Slovenske skupnosti — SSk (1), Komunistične partije (2) in socialistične stranke (1). Medtem so sklenili volilni zakon, ki v vsakem oziru škoduje slovenski . narodni skupnosti.
SSk nima niti teoretične možnosti
Stranka Slovenska skupnost je doslej vedno dobila okoli 10.000 glasov. Dosedanji volilni zakon je dopuščal, da si bil lahko izvoljen v Deželni parlament v drugem volilnem postopku, ne da bi za to potreboval osnovni mandat. Po novem volilnem redu mora kandidat doseči v vsaj enem od petih volilnih okrajev osnovni mandat, za katerega pa potrebuje okoli 13.000 glasov.
Jasno je, da SSk pod takimi pogoji nima niti teoretične možnosti, da nadaljuje zastopstvo v Deželnem zboru. Zato se je potrudila za povezavo z eno od večinskih strank, ki bi ji s poseb- „ no pogodbo zagotovila mandat iz drugega volilnega postopka.
Najprej se je SSk obrnila na Krščansko demokracijo, ki pa je odklonila povezavo z izgovorom, da so posamezni kandidati SSk (zlasti Boris Pahor) preveč „ekstremistični". Nato se je SSk obrnila na Demokratično stranko levice (t. i. „zmerni" komunisti); ta je odklonila sodelovanje, ker se je SSk z njo ni povezala že na začetku. Druga (ortodoksna) komunistična stranka pa bi se bila pripravljena povezati s SSk, vendar le pod pogojem, da prevzame tudi njen (stalinistični) program.
Skratka: vse tri stranke v resnici sploh niso bile pripravljene iskati resne povezave s SSk, ker hoče vsaka zvabiti čimveč volil-cev SSk v svoj tabor. Ali jim bo to uspelo, pa je drugo vprašanje. Preočitno je izsiljevanje večinskih strank, ki — podobno kakor na Koroškem — skušajo Slovence prepričati: „Glas vaši
ly oroški Slovenci se l\ zavzemate za za; gotovljeni manjšinski mandat v Deželnem zboru. Podobno uredi; tev potrebujemo tudi Slovenci v Italiji.
DR. RAFKO DOLHAR, PODPREDSEDNIK SLOVENSKE SKUPNOSTI
Foto: Fera
stranki je proč vržen glas!' Odločitev SSk, da kandidira kljub neizglednemu položaju, je bila vsekakor edino pravilna, W upamo, da jo bodo volilci tudi honorirali.
Preštevanje slovenskih volilcev večinskih Stranj!
Kdor je pričakoval, da bo novi volilni sistem koristil vsaj slovenskim sodelavcem večinskih strank, se prav tako težko moti-Sedaj se lahko posamezni kandidati potegujejo samo za en preferenčni glas (Vorzugsstimme)' poslanska mesta stranke Pa bodo lahko zasedli samo tis*1 kandidati, ki imajo največ preferenčnih glasov.
Z drugimi besedami: če bod° italijanski volilci dali prednost italijanskim kandidatom (kar je nekako logično), bodo ti izvoljeni' slovenski kandidati pa bod° ostali zunaj. Slovenski kandidat' stranke komunistov, socialiste'1 itd. bodo izvoljeni samo v primeru, da jim bodo sledile slovenske ali kakšne druge „antifašistične množice". Kako je s ten11 „množicami“, pa bomo videli 6' junija.
Ana Blatnik se je opredelila za uradno politiko SPÖ. Kakšna je uradna politika SPÖ, pa je razvidno tudi iz njenega odnoša do 10. oktobra.
3
Politika
Celovec in Trst složno proti Slovencem

ii
i
i,
a
ti
č
o
v
?•
li,i
10
iti
)V
3'
(6
|6
fli
6.
Manjšinskih problemov ni?
Se bodo Slovenci po Q juniju streznili?
To upa vsaj dr. Rafko Dolhar, Podpredsednik SSk. Dr. Dolhar je v pogovoru z Našim tednikom Povedal, da je „Slovenska skupnost že pred tremi meseci predlagala, da naj bi Slovenci vseh strank ustanovili skupno nadstrankarsko listo". Toda stranke »z ideloškim predznakom" so predlog SSk zavrnile, ker „se hočejo zanašati na solidarnost italijanskih tovarišev" (Dolhar).
Dolharjevo stališče je jasno: »Italija mora sprejeti zakon, ki zagotavlja Slovencem zastopstvo v vseh parlamentarnih g remijih — Podobno, kakor zagotavlja R Slovenija parlamentarno zastopstvo italijanski manjšini!"
Trenutno se italijanski politiki tega branijo kakor vrag križa. Njihov cinizem nima para. Pravijo namreč, čemu Slovencem deželnozborski mandat, saj jih je »samo dvajset tisoč". Prvič to ne drži, drugič pa Italijani dobro vedo, da so v Parlamentu R Slovenije zastopani italijanski manjšinci, ki jih malo več ko 2000.
Pa še to: italijanske stranke ravnajo glede manjšinskega zastopstva enako kakor koroške. Dr. Rafko Dolhar: „Zato bo toliko bolj potrebno, da se Slovenci na Koroškem in v Italiji skupno borimo za zastopstvo v celovškem in tržaškem parlamentu. Domačo, mednarodno in slovensko jav-nost je potrebno na naše zahteve resno opozarjati.“
Te jasne Dolharjeve besede lahko samo podčrtamo.
Predsednik nove rimske vlade Ciampi v svojem predstavitvenem govoru v parlamentu ni niti z besedico omenil narodnih manjšin, niti tistih, ki so, kot pravi italijanska sodna oblast, „priznane". Gre za Južne Tirolce, Francoze v Dolini Aosta in Slovence v Furlaniji Julijski krajini. Takšno ravnanje so v svojih posegih v parlamentu ostro grajali južnotirolski poslanec Ebner, njegov kolega iz Doline Aosta Caveri in senator Dujany, prav tako iz Aoste. Dr. Ebner je tudi opozoril, kako grozi nevarnost, da bodo Slovenci na deželnih volitvah 6. junija izgubili zaradi krivičnega volilnega zakona svoje predstavništvo v novem deželnem zboru Furlanije Julijske krajine.
V novi vladi, ki naj bi bila prehodnega značaja, ni podtajnika poslanca Camberja, prvaka Liste za Trst, izvoljenega na listi socialistične stranke. Ko je bil po zaslugi tedaj še mogočnega glavnega tajnika socialistične stranke Craxija imenovan za podtajnika v osrednji vladi, je izjavil,
da bo njegova glavna skrb preprečiti uvedbo dvojezičnosti v Trstu, onemogočiti priznanje privilegijev Slovencem ter omogočiti beguncem iz
Po volitvah 6. junija bi se morali nadaljevati pogovori med člani italijansko-slovenske komisije, ki je bila ustanovljena, da bi se pregledali vsi odnosi med Italijo in Slovenijo.
Istre, da spet pridejo do imetja, ki so ga po krivici izgubili.
Res je, da v novi vladi ni več tega človeka, vendar ni nobenega znaka, da v Rimu ne bi bilo več nikogar, ki bi zagovarjal njegova stališča. Že omenjeni poslanec ima v Trstu in deželi veliko bojevitih pristašev, ki bodo gotovo izvajali pritisk predvsem na oba Tržačana v novi vladi, in sicer
na ministra Paladina ter podtajnika Dolonija. Prvi ni aktiven politik, temveč znan strokovnjak za ustavno pravo, saj je bil tudi predsednik ustavnega sodišča, drugi je „poklicni“ politik, poslanec krš-čanskodemokratske stranke in večletni podpredsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine. Trenutno pa se zdi, da na krajevni ravni nima kdovekakšnega vpliva v lastni stranki.
Zanimivo je, da je bil za zunanjega ministra imenovan ekonomist, profesor na univerzi v Bologni Andreatta, ki je Colonijev prijatelj in prav tako dober poznavalec razmer v Trstu in deželi.
Po volitvah 6. junija bi se morali nadaljevati pogovori med člani italijansko-slovenske komisije, ki je bila ustanovljena, da bi se pregledali vsi odnosi med Italijo in Slovenijo. Slovenski zunanji minister je na obisku v Gorici 3. maja izjavil, da bodo v kratkem gotovo začeli z deli predvsem zgodovinarji, ki naj bi pojasnili zlasti nekatere dogodke iz bližnje preteklosti. Glede ostalega dnevnega reda pa še ni bil dosežen sporazum. To pomeni, da na tem področju ni pričakovati takojšnjih novosti.
Drago Legiša
Koroška ambasada na Dunaju
„Zastopstvo tudi za Slovence“
Dv. sv. dr. Ralf Unkart je od avgusta 1992 dalje koroški ambasador na Dunaju. V pogovoru z Našim tednikom je poudaril, da v svoji funkciji noče delati razlike med slovensko in nemško govorečimi Korošci.
Naš tednik: Naloga in cilji Koroške ambasade na Dunaju?
Dv. sv. dr. Ralf Unkart: Najprej bi rad povedal, da Koroška ni prva in edina zvezna dežela, ki je ustanovila svojo dunajsko ambasado. Pred nami so jo ustanovile že Salzburška, Tirolska, Predarlska in štajerska. Naše naloge segajo od
oskrbovanja dunajskih Korošcev in njihovih organizacij preko posredovanj pri raznih uradih pa do prirejanja raznih srečanj in prireditev. Sicer pa delujemo kot ekspozitura Urada deželne vlade.
Kako želite pri tem upoštevati slovenski del Koroške?
Rad bi poudaril, da v svoji funkciji kot zastopnik Koroške na Dunaju nočem delati razlike med slovensko
in nemško govorečimi sodeželani. Sodelovati želim tudi s Slovenci in njihovimi ustanovami. Zelo sem bil vesel, da sem se prejšnji teden smel udeležiti spominske svečanosti v čast selskim in kapelškim žrtvam. Prejšnji teden sem imel v gosteh tudi okoli trideset dunajskih Slovencev. Bilo je zgolj družabno srečanje.
Kaj še načrtujete s koroškimi
Slovenci?
Sredi junija bomo predstavili Tu-scharjevo knjigo o Selah; pri predstavitvi bo sodeloval moški zbor dunajskih Slovencev, katerega petje je enkratno. Za jesen načrtujemo Koroški teden, na katerem naj bi prav tako sodelovali tudi Slovenci. V kakšni konkretni obliki naj bi ta
teden potekal, trenutno še ne morem reči.
Še prav posebej pa si želim, da bi se pred vsako sejo Sosveta njegovi člani srečali na našem zastopstvu. Morda bi se tako le dalo to ali ono nesoglasje razčistiti.
Kako visok je vaš proračun in kako obsežna je personalna zasedba?
Proračun znaša pol milijona šilingov; sicer pa mi je še na voljo tajnica s poldnevno delovno obveznostjo.
Koliko Korošcev zastopate?
Trenutno imamo „registriranih" okoli 2000. Sicer pa po nekaterih ocenah živi na Dunaju okoli 60.000 Korošic in Korošcev.
Hvala za pogovor!
4
Politika
DRŽAVNI SEKRETAR DR. PETER VENCEU:
„Brez skupnega zastopstva manj denarja za osrednje politične organizacije!“
V pogovoru z Našim tednikom je državni sekretar dr. Peter Vencelj povedal vsem tistim slovenskim politikom, ki preprečujejo skupno demokratično izvoljeno zastopstvo, zelo jasne besede. Vencljevo stališče se da strniti v formulo: če ne bo prišlo do skupnega zastopstva, bo za osrednje politične organizacije manj denarja.
Pogovor je vodil Janko Kulmesch
Naš tednik: Kaj so merodajni izsledki Vašega pogovora z zastopniki koroških Slovencev in kako ste s tem pogovorom zadovoljni?
Državni sekretar dr. Vencelj:
S pogovorom sem zadovoljen. Sicer pa sem z ozirom na to, da na Koroškem ni uspelo priti do skupnega političnega zastopstva, obvestil zastopnike slovenskih organizacij o tem, kako namerava slovenska vlada v prihodnje postopati glede dedeljevanja finančnih podpor.
Kateri kriteriji bodo pri tem za slovensko vlado merodajni?
Prvič: Celotnega obsega finančnih podpor ne mislimo znižati.
Drugič: V prihodnje se finančna sredstva ne bodo več dodeljevala tajno.
Tretjič: Zato ker ni prišlo do skupnega predstavništva koroških Slovencev, ne mislimo znižati celotnega obsega finančnih podpor. Bomo pa v Ljubljani izdelali predlog, po katerem bodo dobile osrednje politične organizacije precej manj kakor doslej. Večji del podpor bomo namenili kulturni, izobraževalni in športni dejavnosti.
Četrtič: Slovenska država bo točno kontrolirala, ali so se njene finančne podpore tudi dejansko uporabile za to, čemur so bile namenjene.
Če Vas prav razumem, bo nadaljnje postopanje Republike Slovenije v zvezi z dodelitvijo finančne podpore odvisno od vprašanja, ali bodo na Koro-
škem našli rešitev v smeri skupnega zastopstva?
Tako je. Gre za skupno zastopstvo, ki upošteva notranjo pluralnost in iz katerega je jasno razvidno, da so si ga izvolili koroški Slovenci. Navzven pa naj to zastopstvo velja kot skupen predstavnik slovenskih narodnopolitičnih stališč in zahtev. Kako naj bi takšno zastopstvo konkretno izgledalo, pa morate seveda
Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je ocenil pogovor državnega sekretarja Venclja s predstavniki slovenskih organizacij takole:
„Ta pogovor je dokazal, da Republika Slovenija v prihodnje ne bo pripravljena podpirati politike na Koroškem, ki vodi v asimilacijo.
Torej tudi predvsem tiste politike, ki jo vodi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm —
rešiti na Koroškem.
In če ga ne bomo rešili?
Že prej sem poudaril: nadaljnje ravnanje slovenske države glede vprašanja, kako dodeljevati finančne podpore, bo odvisno od vprašanja, ali boste na Koroškem našli rešitev v smeri skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva.
Hvala za pogovor!
s tem, da zagovarja brezpogojno integracijo v večinske stranke, je proti skupni organizaciji koroških Slovencev, zanika narodnostno identiteto koroškim Slovencem in namesto nje propagira multikulturnost.
Člani Zveze slovenskih organizacij po moji oceni več ne morejo slediti taki politiki. Zato bodo morali postaviti jasen signal v interesu slovenske narodne skupnosti.“
Državni sekretar
dr. Peter Vencelj
RUDI MERLAK
postal svetovalec za zamejske Slovence
V veliko pomoč in oporo državnemu sekretarju dr. Petru Venclju bo v prihodnje Rudi Merlak. Kot svetovalec vlade bo v okviru zunanjega ministrstva pristojen referent predvsem za vprašanja Slovencev na Koroškem in v Italiji.
Rudija Merlaka poznamo in cenimo kot človeka, ki ni samo odličen poznavalec življenja koroških Slovencev, temveč je z njimi tudi čustveno povezan. Skratka: prijatelj zamejskih Slovencev z dušo in telesom. K imenovanju za svetovalca vlade mu iskreno čestitamo in mu v njegovi novi odgovorni funkciji želimo obilo uspeha. Prepričani smo, da bo sodelovanje nadvse plodovito in koristno.
—Kuj—
DR. M. GRILC V POGOVORU Z DR. VENCLJEM:
„Slovenija dokazala, da v prihodnje ne bo pripravljena podpirati asimilacijske politike“
.
Gost v Našem tedniku
to in ono
Obvestilo RS slovenskim državljanom. Ministrstvi za notranje in zunanje zadeve Republike Slovenije opozarjata državljane Republike Slovenije, da si pravočasno priskrbijo osebne dokumente, predpisane z novimi zakoni države Slovenije.
S starimi, jugoslovanskimi potnimi listi od 25. 6. 1993 dalje ni več možno vstopati v slovensko državo, niti izstopati iz nje.
Vozniška in prometna dovoljenja, registrske tablice ter ostala prometna potrdila je mogoče uporabljati še do 25. 6. 1994.
Zamenjajo se lahko tudi osebne izkaznice, če je stalno prebivališče prijavljeno v Republiki Sloveniji; natisnjene so na novih obrazcih s simboli države Slovenije. Povsem nove osebne izkaznice bodo izdelane nekoliko kasneje.
Osebne dokumente je mogoče zamenjati na občinskih upravnih organih za notranje zadeve, potne liste pa tudi na diplomatsko-konzulamih predstavništvih Republike Slovenije.
Vabilo EL na Deželno zborovanje, v soboto, 22.
maja 1993 (ob 14.30), bo pri Cingelcu na Trati (pri Borovljah) Deželno zborovanje Enotne liste. Na sporedu je mdr. razprava in sklepanje o kandidaturi EL pri deželno-zborskih volitvah ter izvolitev kandidatov. Geslo Deželnega zborovanja je: „Po samostojni Poti naprej do Deželnega zbora!“ in „Integrirajmo se v lastno stranko!"
PREBLISK
Kdor se zadnji smeje, se smeje sam.
Žarko Petan
Mag. Bogdan Šalej je
predsednik Trgovinske zbornice v Minasu Ge-raisu v Braziliji. Prav on je gonilna sila za ustanovitev Srednje trgovske šole v Braziliji, in to po zgledu Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Kot sam pravi, do izbire ni prišlo slučajno, ampak je njegovo pozornost vzbudilo poročilo v Našem tedniku; zato je poiskal stik s to šolsko ustanovo.
„Da bi slovenska podjetja izkoristila stike z Braziljo!“
Z mag. Bogdanom Šalejem se je pogovarjala Heidi Stingler
Slovenci naj bi drug drugemu postali poslovni partnerji in naj ne bi bili kot volk volku.
Ali tudi vaši otroci govorijo slovnsko?
Potovali ste po celem svetu, da bi videli, kako je kje organizirano šolstvo. Kako da ste si prav našo Dvojezično trgovsko akademijo izbrali kot zgled za ustanovitev podobne šole v Braziliji?
Mag. Bogdan Šalej: Bili smo na Japonskem, v Indoneziji, v Franciji, v Angliji in še v mnogih drugih državah, da bi si ogledali tamkajšnje šolske sisteme. Potem sem v Našem tedniku prebral zanimivo poročilo o Dvojezični trgovski akademiji, ki je vzbudila mojo pozornost. Povezal sem se s svojim družinskim prijateljem Jožetom Bavdažem, da bi izvedel več o tej šolski ustanovi. Nato smo naročili študijo o raznih avstrijskih šolskih sistemih. Pri tem se je izkazalo, da je avstrijsko šolstvo po uspešnosti gospodarstva najbolj uspešno na celem svetu. Po drugi strani pa je Avstrija tudi država, ki svojo tehnologijo uspešno prenaša v druge države.
Dvojezično trgovsko akademijo smo si izbrali za zgled zato, ker vidimo v večjezičnosti velik plus. TAK je za nas idealen partner.
Navdušeni ste nad Dvojezično TAK. Kakšen pomen ji pripisujete?
Slovenski element šole je prerasel okvir neke narodne skupnosti in uspelo mu je, da se je integriral v svet. Ugotavljam pa, da Avstrijci žal še niso doumeli pomena te šole za nadaljnji razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov.
Tudi nekateri koroški politiki so mnenja, da je to šola za
manjšino. Kaj menite Vi?
Nekateri se ne morejo ali se nočejo otresti občutka, da je to dvojezična šola za manjšino. Nočejo videti, da je taka šola začetna točka na poti razvoja zelo uspešnega šolskega modela za tretje tisočletje. Prepričan sem, da bomo prav mi, Brazilijci, prispevali k temu, da bodo Avstrijci doumeli, da je to več kot manjšinska šola.
Torej obisk številnih delegacij na tej šoli ni imel za cilj spoznati šolski model, ampak tudi gospodarske strukture na Koroškem in v Avstriji?
Tako je. Z velikim zanimanjem smo si ogledali slovensko zadružništvo in bančništvo in smo navezali že tudi prve stike z raznimi podjetji, kot na primer s podjetjema Korotan in Hirsch. Upamo, da bodo Korošci in Avstrijci v prihodnje naši poslovni partnerji ter da bodo slovenska gospodarska podjetja znala izkoristiti te stike.
Sami ste slovenski rojak in znate perfektno osem jezikov. Trenutno skušate v Braziliji z ustanovitvijo Srednje trgovske šole realizirati enega velikih svojih ciljev. Ali je s tem povezana tudi kakšna osebna želja?
Mislim, da mo Slovenci po svetu kar dobro razporejeni. Vsepovsod v večjih mestih nas živi nekaj. Slovenci smo se vsepovsod po svetu uveljavili na duhovnem in gospodarskem področju in mnenja sem, da bi se morali še mnogo bolj povezovati.
Da, vendar moram priznati, da me večkrat sprašujejo, zakaj morajo biti Slovenci. Odgovorim jim, da ni le lepo biti Slovenec, ampak da moramo to dejstvo povezati tudi s koristjo. Tako korist bi lahko imeli Slovenci, če bi se na področju gospodarstva povezali. Skupaj smo sposobni narediti boljše posle, ker naš jezik in naša kultura prinašata zaupanje. Prepričan sem, da je še ogromno neizkoriščenih možnosti na tem področju.
Vi ste predsednik Trgovinske zbornice. Kakšen pomen ima tam večjezičnost mladih, ki se želijo pri Vas zaposliti?
Ker trenutno iščemo stike s Slovenci po svetu, je samoumevno, da imajo prednost pri namestitvah ljudje, ki znajo tudi slovensko. Trenutno mladi že doumevajo, da se splača biti Slovenec, ker se zavedamo, da je treba lepoto kulture povezovati tudi s koristjo.
Kako gleda avstrijsko zastopstvo v Braziliji na Vašo dejavnost?
Zdi se mi, da avstrijsko zastopstvo v Braziliji še ni doumelo daljnosežnosti tega projekta. Ampak mi, Slovenci, bomo Bra-zilijcem postavili s to šolo, ki jo bomo odprli 1. februarja 1994 pomemben spomenik; z mirno vestjo lahko rečem, da šole v tej obliki ne bi bilo, če jaz ne bi bil Slovenec in ne bi imel tako dobrih stikov z Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Pomembno delo pa je opravil tudi Karel Smolle, ki je operativno in politično vodil naša srečanja.
Hvala za pogovor!
6
Iz naših občin
Podjuna
Otroci so s svojo dvojezično vrtnarico Olgo Kušej pripravili I ep spored, ki je bil namenjen tudi mamicam.
Kumer: vrtec naj pomaga pozabiti napake preteklosti
Pretekli petek so v Pliberku slavnostno odprli dvojezično skupino v Pliberškem otroškem vrtcu. Pot do dvojezičnega vrtca pa je bila trda in dolga, mnogo političnega prepira je bilo potrebnega.
na
kratko
Pliberk
Teden zaščite narave
Od 8. do 16. majnika bo občina Pliberk izvedla vsakoletni teden čistoče.
Po celi občini bodo čistili naravo, pomagali pa bodo gasilci, skupine regionalnega razvoja po vaseh in prostovoljci.
Tekmovanje z rožami
Občina Pliberk tudi letos poziva, da se prebivalstvo vključi v tekmovanje, v kkra-ješevanju hiš in vaških centrov z rožami. Lani so to akcijo zelo uspešno izpeljali v Dobu in na Bregeh.
Ker je potrebno, da cela vas, ali vsaj večji del vasi sodeluje, je potrebno sodelovanje javiti na občinskem uradu.
Prispevek za kmete
Kmetje v Pliberku bodo dobili v prihodnje zopet podporo za umetno oplojevnaje. Podpora znaša 100 šil. za komad živine oz. oplojevanje.
Homberk/Tinje
Dan odprtih vrat na deponiji
Naslednjo soboto, 15. maja 1993, si lahko od 10. do 14 ure oglaga deponijo na Hom-berku (Höhenbergen), kamor okraj Velikovec odvaža svoje smeti. Ob tej priložnosti bodo dobili obiskovalci informacije o vseh možnostih delitve odpadko, vzvezi z najnovejšimi metodami „ekološko zdravega“ odstranjevanja odpadkov. Izvedeli boste mde drugim tudi vse o kompistiranju, na voljo pa bo brezplačen kompost, ki ga podjetje proizvaja samo.
Poroča Silvo Kumer.
Odslej je tudi dvojezična skupina otroškega vrtca v Pliberku uradno odprta. Pretekli petek je prostore blagoslovil župnik Alojzij Kulmesch, ki je svojčas blagoslovil tudi novi enojezični vrtec v Pliberku. Mogoče so tedaj pri politkih zalegle njegove besede: „če že nočete voditi vrtca v obeh deželnih jezikih, potem ga vodite vsaj v jeziku ljubezni.“
V 80. letih sta namreč SP in VP z vso silo zavirali dvojezično skupino. Šele ko so mlajši mandatarji prišli v te frakcije, se je led pričel nekoliko topiti.
Letos januarja se je za dvojezični vrtec vsaj toliko stopil, da je lahko pričel z delom. Na otvoritvi pretekli teden o nastanku vrtca ni bilo govora, navzoči politiki so vsi z veseljem pozdravljali novo dvojezično skupino. Župan mag. Raimund Grilc (VP) je s tem izpolnil eno izmed svojih predvolilnih obljub, za podžupanjo Helgo Kristan (SP) pa je vrtec dokaz, da je sožitje v občini možno.
Mestni svetnik Fric Kumer pa je dejal, naj bi dvojezični vrtec v Pliberku pomagal pozabiti napake preteklosti. S tem v zvezi je izrekel pohvalo ostalim frakcijam, hkrati pa pozval, naj tudi v drugih
pomembnih vprašanjih z dvojezičnostjo ravnajo trezno in v prid vseh občanov. Kumer je v imenti zadružništva ter EL predal vrtnaricama tudi finančno podporo v višini 6.000.- šil.. Na otvoritev j6 prišel tudi zastopnik Dežele, poslanec Haderlap, ki je prinesel tudi finančno podporo, ki je namenja obema vrtcema, tudi enojezičnemu. Spregovoril je dvojezično it1 izročil pozdrave svojega šefa Ambrozyja.
Dvojezični vrtec obiskuje trenutno 25 otrok in je odprt poldnevno' Cilj pa je, da bo tudi dvojezični vrtec v doglednem času voden celodnevno.
7
Iz naših občin
Kmetje: EL bi nas lahko zastopala v Deželnem zboru
Skupnost južnokoroških kmetov tudi v Deželnem zboru potrebuje svoje zastopstvo. Zato kmetje podpirajo zahtevo po samostojnem zastopstvu koroških Slovencev v Deželnem zboru.
Piše Silvo Kumer
Enotnost. Če bi bili Slovenci enotni, bi bil možen uspeh tudi na-deželnozborski ravni, je prepričan zbornični svetnik dipl. inž. Stefan Dornej. SJK je po njegovem mnenju najboljši dokaz za to. Ker so bili slovenski kmetje enotni, da je potrebno podpreti eno frakcijo, imamo dva zastopnika v Zbornici.
Podoben uspeh bi bil možen tudi za EL. „Ker pa nekateri Slovenci sililo v brezpogojno integracijo v večinske stranke, nimamo tiste politične moči, ki bi jo sicer lahko imeli," ugotavlja Domej, ki je prepričan, da bi s popolno enotnostjo imeli celo dva slovenska mandatarja v Deželnem zboru.
Za SJK bi bilo zastopstvo v Deželnem zboru velikega pomena. Kmetijska zbornica je namreč le interesno Zastopstvo kmetov in nima možnosti sPrejemeniti zakone. „Le-te pa sprejema Deželni zbor in tam Slovenci nimamo svojega zastopnika,“ ugotavlja Domej.
Profesionalnost. Za Domeja je Zelo pomembno, da se EL kot stran-„profesionalno prodaja“ , kar pa Se trenutno ne dogaja, kritizira Do-mej. Glavni vzrok je, da EL v Celov-Cu nima poklicnega tajnika.Zaradi te9a trpi tudi SJK, ki tako kot član EL ninta potrebnega sen/isa. To zadevo
e I aše frakcije naj sta-|\l vijo na Občinah več 1 ™ predlogov za dodatno pomoč kmetom.
DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ
Foto: Fera
bo SJK obravnavala tudi na deželnem zborovanju 22. majnika.
SJK bo stopila v pogovore tud[ z deželnim glavarjem Zemattom. Še majnika so na sporedu pogovori o spremembi reda Kmetijske zbornice, ki še vedno predpisuje nemščino kot uradni jezik. Zvezni minister za Kmetjistvo Fischler je o tem vprašanju že zavzel pismeno stališče v katerem podpira zahteve SJK po dvojezičnosti na uradih Kmetijske zbornice (še posebno na okrajnih postojankah), in tudi po
dvojezičnem časopisu Zbornice Kärntner Bauer.
Pomoč kmetom. V zadnjem času se je gospodarski položaj večine kmetov ponovno poslabšal, to pa predvsem zaradi padajoče cene lesa ter za prašiče. Brez državne pomoči naši kmetje dolgoročno ne bodo mogli več shajati. Zato Domej zahteva več podpor.
Le-te pa lahko dajejo tudi Občine. Domej: „Zelo pozdravljam npr. prostovoljne pomoči, ki jih dajejo nekatere Občine.“ V Dobrli vasi je npr. občinski svet na predlog EL sklenil podporo kmetom pri zavarvolnini za živino. Občina plača polovico zavarovalnine za poginlo žival.
Podobne podpore bi lahkonudili v vseh občinah, še posebno v tistih, kjer je kmet pomemben del turistične ponudbe. To na Južnem Koroškem velja predvsem za občini Škocijan in Dobrla vas. Domej: „Ti dve občini so v pogajnjih z ES izvzeli iz področja otežkočenega kmetovanja, pa čeprav imamo npr. v okolici Mokrij dosti kmetov, ki delajo na precej hribovitem področju.“ Domej bo predlagal Zbornici, da se zavzame za te kmete. Domej: „Cela Južna Koroška mora biti priznana kot obmejno področje in dobiti poseben status, ki mora veljati še posebej za naše kmete.
na
kratko
Karitas prosi za
sodelovanje pri zbiranju rabljene obleke.
V	soboto, 15. maja bo Karitas izvedla na celem Koroškem akcijo zbiranja oblek.
Obleko je treba v vrečkah pripeljati na župnišča, kjer so nabiti tudi točni termini.
V	mestah in večjih krakih pa je treba do najkasneje 8. ure postaviti vrečke na cestni rob.
Ljudski odvetnik (Volksanwalt) dr. Horst Sehender bo 27. majnika od 9. ure naprej na Okrajnem glavarstvu v Velikovcu (soba 35 v pritličju).
Prijave za ta govorilni dan je treba oddati pismeno ali po telefonu na Ljudsko od-vetnišvo / Volksanwaltschaft 10 15 Wi-en/Dunaj, Singerstr. 17. Postfach 20. tel.: 02 29 06 ali pa 0222 515 05*121
EL Pliberk nudi servis v pravnih prašanjih vsako prvo nedeljo v mesecu po maši v Posojilnici.
Delegacija tirolskih kmetic obiskala Južno Koroško
Na povabilo Kmečke izobraževalne skupnosti je delegacija tirolskih kmetic obiskala Južno Koroško. KIS ima že dolga leta dobre stike z zastopniki kmetijskih struktur na Tirolskem in zato se vedno znova najavljajo skupine, ki želijo spoznati položaj kmetijstva na Južnem Koroškem in razmere, v katerih živi slovenska narodna skupnost.
Zastopnika KIS dr. Hans Madritsch in dipl. inž. Hanzi Miki sta minulo sredo seznanila okoli 50 kmetic iz Tirolske s položajem kmetijstva pri nas. Ekskurzija je vodila v vse tri doline Južne Koroške, da bi se tako Prizadevne kmetice seznanile z raznoličnostjo problematike v posameznih regijah.
Tako so imele udeleženke najprej možnost, da so si blizu Velikovca ogledale kmetijo Nuart, ki se intenzivno ukvarja z ovčjerejo. Nato jih je pot peljala skozi Podjuno v Rož, kjer so gostje ob kosilu v gostilni Tschebull ob Baškem jezeru lahko razpravljatle z gostilničarjem o možnostih
sodelovanja gastinstva s kmetijstvom. Veliko zanimanja so Tirolke pokazale tudi za možnost dopusta na Južnem Koroškem.
Popoldne je pot peljala še na Ziljo, kjer so se gostje ob primeru vasi Zahomc seznanili s problematiko vaškega razvoja ziljskih vasi.
Veliko zanimanja pa so Tirolke pokazale tudi za vprašanja slovenske narodne skupnosti, saj jim manjšinski problemi niso povsem tuji; imajo ga pred očmi na Južnem Tirolskem, kjer pa je vprašanje manjšin bolj zadovoljivo rešeno kot na Koroškem.
8
Iz naših občin
Petek,
14. maja 1993
Barometer
Srednji Rož - rešiti problem kafllizacije
Občine Borovlje, Bilčovs in Bistrica v Rožu so po dolgih letih pogajanj ustanovile Zvezo za odvajanje odplak. Občini Bistrica in Bilčovs sta odlašali z reševanjem problema v zvezi s kanalizacijo tako dolgo, kot je bilo le mogoče. Odpor proti gradnji kanala v Borovljah pa nam je še danes dobro v spominu. Deželna in zvezna zakonodaja sta bili potem odločilni, da je prišlo razmeroma hitro do potrebnega sklepa v občinskem odboru.
veznem območju, kjer se bo gradil kanal. V primeru, da temu ni tako, naj privatniki organizirajo pritisk, da se njihovo gopodinjstvo vključi v obvezno območje. “Za to je trenutno zelo primeren čas, ker so pred vrati deželnozborske volitve in se bodo občinski odborniki trudili za glasove vsakega posameznika,” opozarja Ingrid Zablatnik.
Naprave za črpanje so za gospodinjstva drage
Če govorimo o kanalizaciji, skoraj vsakdo pomisli le na stroške za priključek h kanalu. Mnogo večje stroške pa ima lahko posameznik s hišnimi napravami za črpanje.
Zveza za odvajanje odplak bo naredila le glavni kanal, prek katerega bodo odplake tekle z Gore pri Bilčovsu do Borovelj. V primeru, da je hiša nad glavnim kanalom, je vse v redu, kajti tu bodo odplake iz hiše same tekle v glavni kanal. V primeru, da pa hiša leži niže kot glavni kanal, bo p°' trebna črpalna naprava, ki pa j® zelo draga, saj stane najmanj 80.000.- šilingov. Zato se EL trudi, da bi načrtovali gradnjo glavnega kanala tako, da bo tekel pod vasmi, da posamezniki črpalnih naprav ne bi potrebovali.
Za ugodno gradnjo kanala je potrebna solidarnost prebivalstva.
Kot smo že omenili, so črpaln® naprave za posamezna gospodinjstva zelo drage. Najcenejša varianta je, da se gradi glav' ni kanal ob poteh oziroma cestah, ker v tem primeru ni potrebno lastnikom zemljišč plačevati odškodnine. Pogosto pa ležijo hiše p°d cesto in so zato potrebne črpaln® naprave, ki odvajajo odplake v glavni kanal.
Torej naj bi prebivalstvo iz lastnega interesa ali pa tudi iz solidar' nosti do drugih dalo privoljenje, d®
&
Bilčovščani so lahko veseli, ker njih njihova pitna voda še ni ogrožena. Da bo tako ostalo, bodo gradili kanalizacijo, to pa predvidoma šele leta 2010.
PRIPRAVILA HEIDI STINGLER
Na pobudo bilčovške občinske odbornice EL Ingride Zablatnik je predsedstvo Zveze za odvajanje odplak sklenilo, da bo vsa dela razpisalo še enkrat, pri čemer naj bi izračunali predvsem stroške projekta. Občinska odbornica Ingrid Zablatnik je svojo zahtevo utemeljila s tem, da so bile tako v Borovljah kot tudi na Bistrici na voljo le podlage enega načrtovalca in zato ni bila možna primerjava.
Tudi v Bilčovsu je Občina prvotno predvidevala le enega projektanta. Enotna lista pa je s podporo Ljudske stranke dosegla, da je dala Občina sedaj trem pisarnam nalog, da izdelajo načrt in ugotovijo stroške za načrtovani projekt. S tem si je Občina Bilčovs prihranila najmanj 5 milijonov šilingov. Novi račun za porazdelitev stroškov je imel za posledico, da se je spremenil ključ plačila skupne naprave, in sicer za Bistrico od 34,5%
na 36,3%, za Borovlje od 34,1% na 34,2% in za Bilčovs od 31,4% na 29,5%. Ključ za obratne stroške naprave pa je naslednji: za Bistrico v Rožu 28,6%, za Borovlje 50,4 % in za Bilčovs 21,0%.
Vsako gospodinjstvo je po zakonu obvezano, da poskrbi za pravilno odvajanje odplak, pri čem pa je tako, da investicije ne podprejo avtomatično. Podpore so deležna le gospodinjstva, ki so v območju, kjer Občina gradi kanal.
Zato se je EL Bilčovs močno zavzela, da Občina določi celotno območje za obvezno področje. Doseči je bilo možno soglasen sklep občinskega odbora v Bilčovsu, kar je bil pogoj za EL, da je glasovala, da se Občina pridruži Zvezi za odvajanje odplak.
Takega sklepa doslej v občinah Borovlje in Bistrica še ni. Posledica tega je, da bodo imela gospodinjstva, ki se iz katerihkoli razlogov ne morejo priključiti h kanalu,
imela visoke stroške ob gradnji privatnih čistilnih naprav. Za take biološke čistilne naprave pa ni
enarno podporo za I čistilno napravo naj dobijo vsi občani.
INGRID ZABLATNIK
Foto: Fera
mogoče dobiti nikakršnih finančnih podpor.
Zato poziva občinska odbornica Ingrid Zablatnik, naj se vsi občani pozanimajo na občinskem uradu, ali je njihovo gopodinjstvo v ob-
tem pa je jasno, da bi se zemljišče takoj po gradnji moralo spraviti v Prvotno stanje.
Kdaj se bo gradil kanal?
Jasno je, da do kanalizacije v vseh treh občinah ne bo prišlo že v prihodnjem letu. Vemo tudi, da manjkajo finančna sredstva s strani Zveze in Dežele za ta projekt.
Upoštevati je potrebno, da bo kmalu potrebna tudi sanacija obstoječe čistilne naprave v Borovljah, ki je stara že 13 let. Tam bodo najprej obnovili in povečali napravo, da bo v prihodnje lahko čistila tudi odplake iz Bistrice in Bilčovsa.
Po prioritetni listi koroške Deželne vlade naj bi kanalizacijo na Bistrici v Rožu zgradili do leta 1995. Ker pa trenutno še niso niti na mizi potrebni načrti, se bo 9radnja predvidoma zavlekla za eno le to ali dve.
Prebivalstvo občine Bilčovs pa je lahko srečno, da njihova pitna voda ni ogrožena. Tako je Bilčovs na prioritetni listi Deželne vlade Predviden šele za leto 2010.
se gradi glavni kanal po potre1 tudi po zemljiščih privatnikov, , naj bi se odrekli odškodnini. ^
Ki
Helmut Krainer, župan v Borovljah: „ V
Borovljah je procentu-alno visok delež gospodinjstev že priključenih na kanalizacijo. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da so vsi zelo zadovoljni s kanalizacijo.
Po prioritetni listi bomo seveda tudi v naslednjih letih še nadalje izgrajevali mrežo kanalizacije. Ker zakonski predpisi predvidevajo za gospodinjstva, ki niso v obveznem območju, gradnjo biološke čistilne naprave, je seveda interes posameznikov, da bi se lahko priključili na kanal, velik, ker je to vsekakor cenejša varianta.
Ustanoviltev Zveze za odvajanje odplak Srednji Rož se mi zdi zelo pametna, ker sem prepričan, da bodo imele od tega korist vse tri občine.”
Vili Moschitz, odbornik VS Bistrice v Rožu: „V občinskem odboru sem se jasno izrekel proti temu, da se bistriška Občina včlani v Zvezo za odvajanje odplak. Ustanovitev Zveze se mi zdi načelno pozitiven ukrep, vendar se z načrtovanim projektom ne morem sprijazniti, ker projektanti niso pripravljeni resno razmišljati o alternativnih možnostih čiščenja vode. Tako je tudi občinski odbor na Bistrici kratkomalo sklenil projekt, ki bo stal predvidoma 230 milijonov šilingov, ne da bi dal preveriti možnosti alternativnih naprav.
Moti me, da tako občinski kot tudi deželni politiki niso pripravljeni razmišljati o variantah, ki temeljijo na osnovi naravnega čiščenja vode, pa če-
prav so se ponekod v Avstriji take manjše enote že dobro obnesle. Na tržišču so že razvite naprave, ki odgovarjajo stanju današnje te hnike. Razvoj bo šel naprej in že v nekaj letih bodo na voljo bistveno cenejše variante na osnovi naravnega čiščenja odpadnih vod.”
Ingrid Zablatnik, občinska odbornica EL Bilčovs: „Razmišljati moramo o alternativnih čistilnih napravah v manjših enotah. S to željo na Občini žal nismo prodrli; tako smo bili postavljeni pred dejstvo, ali se vključimo v pogajanja ali pa ostanemo v poziciji opazovalca. Odločili smo se za prvo, ker smo bili mnenja, da je pri Zvezi za odvajanje odplak potrebno delati konstruktivno, v prid prebivalstvu, in tam kar največ iztržiti. Tako smo na primer dosegli, da so vsa dela razpisali še enkrat, ker je bil na voljo le en sam načrt. Občini Bilčovs smo na ta način prihranili najmanj 5 mio. šil..
Kako ocenjujejo občinski odborniki oz.
župani
projekt
kanalizacije
v
Srednjem
Rožu:
So potrebni prostori za nekadilce v gostilnah?
Da bi se nekadilci lahko oddahnili tudi v gostilnah in kavarnah, želi s primernim zakonom poskrbeti minister dr. Michael Ausserwinkler.
V prihodnje naj bi bili v vseh gostilnah gostom na voljo tudi prostori za nekadilce.
Kaj menijo o tem naši gostilničar-
Pripravila Heidi Stingler
G usti Serajnik, gostilna “Podgrad”, Št. Jakob:
“V naši gostilni smo naredili klima-napravo in s tem je vse rešeno. Če je naprava vklopljena, gost sploh ne čuti, da se v gostilni kadi. Pri nas nimamo dovolj prostora, da bi uredili posebno sobo za nekadilce, kdor hoče, _pa lahko sedi na vrtu. Če bi bil obvezan urediti posebno sobo za nekadilce, potem bi moral zapreti gosilno, ker enostavno ni dovolj prostora.
Sandy Kosta, Kavarna Kosta Celovec
„ V naši kavarni imamo eno mizo, ki je predvidena za nekadilce. Sama še nikoli nisem doživela, da bi se kak gost razburjal zaradi dima v kavarni.
Osebno ne vidim potrebe, da bi morali urediti prostor za nekadilce. Mene na primer bolj moti kak slab parfum, ki gotovo tudi na goste vpliva bolj negativno kot dim.“
Lizi Malle, gostilna v Selah:
„Trenutno še nimamo posebnega prostora za nekadilce, drugo leto pa ga bomo imeli. Ker sama ne prenesem dima, imam v gostilni tri ventilatorje in skrbim za to, da se gostilna stalno zrači.
Zaenkrat se pri nas v gostilni ljudje še niso razburjali zaradi dima, mogoče so Selani bolj trpežni.”
Pavli Seher, gostilna v Velinji vasi
„V naši gostilni pravzaprav še nisem opazil, da bi ljudje želeli poseben prostor za nekadilce. Vsekakor pa sem odprt za take želje, ker imamo razumevanje tudi za nekadilce.
Če bo prišlo do kakega zakonskega predpisa, bomo seveda uredili tako sobo. To v na naši gostilni ni problem, ker imamo dovolj prostora.
10
Reportaža
petek,	petek,
14. maja 1993 ____ jj- maja 1993
Reportaža
11
Ob 90-letnici izšli tudi kaseta in brošura
Ob jubilejni prireditvi bo izšla in bo širši javnosti predstavljena kaseta MePZ „Peca“ iz Globasnice, pod vodstvom mag. Stanka Polzerja. Kaseta obsega 16 pesmi in so jo posneli prav za ta jubilej. Hkrati pa je društvo pripravilo tudi obširno brošuro (80 strani), ki poleg celotnega pregleda društvenega delovanja vsebuje tudi spremne besede znanih politikov.
Nekaj izvlečkov iz spremnih besed:
Zvezni predsednik dr. Thomas Klestil: „90-letni jubilej SKD v Globasnici mi daje priložnost zahvaliti se odboru in vsem članom za neutrudno delo, s katerim skušajo ohraniti in razvijati jezik in kulturo slovenske manjšine v Avstriji!“
Vicekanzler dr. Erhard Busek:
„Če slovensko kulturno društvo praznuje 90. jubilej, potem to ni le vzrok za praznovanje, ampak naj bi ta jubilej tudi vzbudil pozornost politikov, ker je dejavnost tega društva neprecenljivega pomena!“
Minister za pouk in umetnost dr. Rudolf Schölten: „Vaše uspešno delo je posvečeno gojenju in ohranjanju slovenskega jezika, tradicije in kulture; je pa tudi izraz mirnega sožitje obeh narodnih skupnosti v Globasnici!“
Kulturni referent dr. Peter Ambrozy: „V devetih desetletjih je Kulturno društvo Globasnica zrcalilo kulturno raznolikost naše dežele. Koroška je upravičeno ponosna na kulturne možnosti, ki temeijo na obeh jezikih!“
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle: „Živeti slovensko kulturo na Koroškem ni nostalgičen spomin na deželo, ki je zibala prve slovenske kneze, ampak privilegij v na novo se oblikujoči Evropi, ki išče nov pomen etnične pripadnosti!“
Deželni glavar dr. Christof Zernatto: „Koroška politika ustvarja okvirne pogoje, da se krepi kulturna in jezikovna identiteta koroških Slovencev. Kdor me pozna, ve, da sem prijatelj slovenske narodne skupnosti na Koroškem!“
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc: „Posebne omembe je vredno, da znajo v Globasnici navduševati in vključevati v društvo tudi mladino, ki je pripravljena ohranjevati narodove vrednote in jih razvijati naprej!“
Društvo, ki se je uveljailo kljub pritisku
Razcveti pa tudi padci so spremljajli zgodovino društva, ve*r kolo se nikoli ni prenehalo vrteti.
V postnem času leta 1959 je Društvo uprizorilo „Pasijon“ ali ,Jčn Srr>rt Jezusa Kristusa“. To igro so šestkrat ponovili, enkart celo v Kolpingovi dvorani iz Celovcu.
Pripravil Franc Sadjak
m a ajnaravnejši izraz prisotno-S sti naroda je kulturno pro-I u svetno delovanje. Pose-■ ™ bno velja to še za narode v manjšini, ki s kulturnim delom prikazujejo svoj temeljni izvor, svojo zgodovino in svojo prisotnost v krajih, kjer je laže molčati in teže peti.
Ustanovitelj in prvi predsednik takratnega Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Globasnica, kaplan Ivan Hojnik, je na
„Z rokami in nogami se moramo upreti nemškemu nasilju, in to iz verskega in domoljubnega ozira!“
Kaplan Ivan Hojnik
ustanovnem občnem zboru, 3. maja 1903, poudaril namen društva s temi besedami: „Z rokami in nogami se moramo upreti nemškemu nasilju, in to iz verskega in domoljubnega ozira!“ Ustanoviteljeve besede so ostale, razen redkih izjem, načelo društva do danes. Generacija za generacijo se je od vsega začetka nesebično trudila, le da bi ohranila svojo kulturo, jezik in navade.
1903 - Ustanovitev. Po
ustanovitvi leta 1903 so začeli takoj živahno delovati, predvsem na dramskem in izobraževalnem področju. Najbolj negovana je bila seveda odrska dejavnost, najprej so igrali v Globasnici, kmalu
pa tudi na gostovanjih po tujih odrih. Društvo je polagoma raslo, tako da je imelo že pred 1. svetovno vojno nad 150 članov. Med prvo vojno je iz razumljivih vzrokov (številni člani in odborniki so morali na bojišča) dejavnost nekoliko utihnila, a živela je naprej. Tudi v težkem vojnem času so v Globasnici uprizarjali igre, večinoma burke. Na ta način so celo zabavali vojake avstroogrske monarhije. Po plebiscitu leta 1920 je društvo takoj nadaljevalo z delom; predvsem nova, mlada generacija je začela uspešno delovati, kar pa ni bilo po volji tedanjim oblastem. Na dan uprizoritve „Desetega brata“ v Šoštarje-vi dvorani so zasedli vse vhode, češ da Društvo nima dovoljenja, da v igri lahko sodelujejo tudi šoloobvezni otroci. Šele zvečer so smeli uprizoriti igro.
V tem času so ustanovili tudi različne odseke, kot na primer odsek štedenje (hranilno društvo), odsek abstinentov, pevski
odsek (iz katerega je nastal mešani pevski zbor). Obnovili so požarno brambo ter z dobičkom številnih prireditev postavili prv' gasilski dom v Globasnici. V tem času se je začela širiti tudi knjižnica, izdali so celo lastno glasilo „Škorpijon“.
Z bližanjem desetletnice plebiscita je rasla gonja proti Slovencem. Med drugim so pretepači, nahujskani od nemškonacional' nih krogov, motili slovenske prireditve, tako da je dostikrat prišlo do pretepov. Društvena dejavnost se je kljub temu pritisku nadaljevala.
Igre tudi med vojno. Globoke rane v Društvu pa je zapU( stil Hitlerjev režim, kateremu ni bilo težko poseči v njegovo delo in ga tudi uničiti, saj so izselil' večino zavednih članov, med drugimi tudi Ano Hutter, posestnico Šoštarjeve gostilne, v kateri so bili vsi društveni prostori. Pri ple; njenju so podivjani nacisti uničil'
Večino društvene knjižnice, kulise Za igre, igralsko garderobo, ki je bila med najbogatejšimi med tedanjimi društvi na Koroškem. Takratni podpredsednik Peter Rarej j® v zadnjem trenutno rešil tajniško knjigo ter jo skril doma, tako da se je ohranila do danes.
Po drugi svetovni vojni se je Društvo z občnim zborom, 8. 9. ^6, znova lotilo dela ter spremenilo ime v Slovensko prosveto društvo „Matjaž“. Povojni začetek je bil seveda najtežji, saj se j® moralo napraviti skoraj vse znova. Vendar kar kmalu v povoj-hem času je Društvo doživelo nov razcvet; zopet so uspešno pripravili igre, ki so jih pogostokrat Ponavljali na tujih odrih. Uspešno i® nastopal tudi društveni mešani Pevski zbor, ustanovili pa so tudi »Črni klobuk“, pri kateremu so Srneli sodelovati samo fantje.
Prej igranje, sedaj petje.
y času okrog leta 1970 je Društvo navezalo tudi tesne stike z
IZREDNI SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR OB 90-LETNICI OBSTOJA SKD GLOBASNICA
Čas: v nedeljo, 16. maja, ob 14.30
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici
JUBILEJNA PRIREDITEV OB 90-LETNICI OBSTOJA SKD GLOBASNICA
Čas: v nedeljo, 23. maja, ob 14.30
Kraj: v avli Ljudske šole v Globasnici
Kulturni spored oblikujejo:
Vinschger Chor iz Južne Tirolske, Oktet Vrtnica iz Slovenije, MoPZ „Franc Leder Le-sičjak“ iz Štebna, MePZ „Peca“ iz Globasnice, otroški zbor SKD Globasnica, folklorna skupina SKD Globasnica
društvi v Sloveniji, ki so izmenično gostovala na raznih prireditvah. Ob 70-letnici Društva je bil organiziran kulturni festival, ki se je nato tradicionalno nadaljeval. Takrat so tudi spremenili društveno ime v Slovensko kulturno društvo Globasnica, ustanovili pa so tudi folklorno skupino, za katero je Društvo že nekaj let zatem nabavilo narodne noše.
V zadnjih letih letih je dramsko ustvarjanje precej nazadovalo, v ospredje pa je stopila pevska dejavnost, ki bo prav letos, ob 90-letnici društvenega obstoja, doživela svoj razcvet z gostovanjem v Ameriki.
Globaško kulturno društvo je v času svoje prisotnosti doživelo viške pa tudi globoke padce. Noben padec pa ni bil tako globok, da bi Društvu vzel voljo do življenja. Nove generacije, novi idealisti, novi nesebični društveniki so vedno spet zaganjali društveno kolo, tako da nikoli ni popolnoma obstalo ...
Peter Rarej iz Podroj pri Globasnici je bil leta 1935 izvoljen v odbor SKD „Globasnica“ kot knjižničar, od leta 1939 do konca vojne pa je bil celo podpredsednik Društva.
Čeprav je star že 83 let in čeprav je trdo delo na njegovem telesu zapustilo sledove, so mu spomini na pretekle čase ostali živi, kot da bi se vse godilo šele pred kratkim.
Kako sem rešil tajniško knjigo pred Hitlerjem
Ali se še spominjate Svojih Društvena dejavnost se je prvih korakov pri Društvu? takrat v prvi vrsti omeje-
Moji prvi koraki, oz. moja prva vala na predstave iger! vez z Društvom je bila že To drži! Igrali smo zelo veliko, okrog leta 1925, ko sem kot V enem letu smo igrali celo mlad fant hodil ob nedeljah v vsak mesec drugo igro. To dati ruštveno knjižnico k Šoštarju nes ni več mogoče. Takrat se m si izposojal knjige. Pozneje, je manj pelo, cerkveni pevci so ko sem bil knjižničar, pa sem bili hkrati tudi društveni pevci; se posebej spoznal dragoce- pač pa se je mnogo igralo, nost te knjižnice, kajti imeli Začeli smo z malimi igrami, smo nad 1200 knjig ; in to ta- nadaljevali pa z zahtevnejšimi krat m bilo malo. Na žalost pa in večjimi. Bilo je celo tako, da so j,h pozneje uničili.	smo imeli preveč igralcev.
Kdo jih je uničil?	Ali ste imeli takrat v občini
Seveda hitlerjanci. Spomnim tudi konkurenco na igral-se, ko sem se neko soboto vr- skem področju? nti iz Frantschacha, kjer sem Edina konkurenca se je hitreje delal; na poti domov sem šel razpustila, kot se je ustanovila, mimo kraja, kjer so blizu So- Tako so nekateri iz takoimeno-starja sežigali društvene knji- vanega nemškega tabora ge Komaj sem mogel zatajiti skušali predstaviti igro pri Paru solze v očeh, tako me je bole- v Globasnici, ki pa je bila pravi lo. Seveda so tudi marsikatere polom. Kar navrh so zopet ne-druge društvene stvari uničili hali.
toda knjige, to me je najbolj Kd0 VM ,eučlli „
j6”'.,,.	„	Največ iger nas je učil takrat
Tajniško knjigo pa ste Cergojev vača, Janez Zirgoj, ki menda v zadnjem trenutku je bil zelo pismen. Poleg tega in na poseben način le še je tudi veliko bral, kar mu je sknl. pred sovražnikom! očitno prišlo prav. Nekaj pa jih B"o je teta 41 ali 42, takrat sva je v tem času učil tudi župnik z Jogrovim Nacejem (Nace Sekoi.
Čebul), ki je bil takrat predsed- Do . . . nik, v zadnjem trenutku spra- Po .Y.ojn'st® nenadoma izvila in skrila tajniško knjigo, kaj-	društven,h PoročiL
ti vse so premetali. Zastavilo Zakaj. se nama je vprašanje, kam naj Leta 1945 80 me uie,i v 0|0" jo skriieva da bo ostala ne- moucu- od koder 50 nas odpe-poškodovana. Tako sem jo ljal' v Stalin9rad- 2. 11. 47 sem enostavno dal v neko leseno z°Pet v™! domov Društvo škatlo, katero sem postavil na pa Jamedt®m Prevzela OF; to okno, jo pokril s hitlerjevsko 80 bl11 mlad,> 8 katenm' pa nizaš*), navrh pa sem dal še 8e™ bil iste9a m"enia- °d ta" njegovo sliko - in te slike takrat krat ®e nisem vec veliko brigal nihče ni smel premakniti. Tako za Drustv?- ker ie v njem pihal je do konca vojne ostala na komunistični veter, istem mestu in nedotaknjena. Hvala za pogovor!
12
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
Št. PRIMOŽ:
Občni zbor
upokojencev „Podjuna“
Vsakoletno vigredno srečanje ob materinskem dnevu, ki ga prireja Društvo upokojencev Podjuna, je bilo letos povezano z občnim zborom. Zadovoljivo število članov se je na lepo nedeljsko popoldne, 2. maja, zbralo v gostilni pri Voglu v Št. Primožu.
V prvem delu se je odvijal občni zbor, ki je večinoma potrdil stari odbor. Predsednik je spet Tine Komar (podpredsednik: Jože Urh), tajnik je Jože Pa-sterk (namestnica. Justina Sadnikar), blagajnik je Jože Ko-watsch (namestnik:	Peter
Stern), za pregledovalca pa sta bila izvoljena Nevenka Somme-regger in ravn. Mirko Srienc.
Pričakuje se, da bo odbor tudi v prihodnje pripravljal za svoje člane enake ponudbe kakor v minuli dobi.
Drugi del se je pričel s kulturnim prispevkom. Nadvse presenečeni smo bili nad nastopom Plazniških deklet. Ubranemu petju deklet so prav pozorno sledili tudi moški člani. Med malico nas je s harmoniko veselo zabaval Hanzej Kežar. Z okusno malico so bili člani zelo zadovoljni, zato se zahvaljujemo lastnikom gostilne Vogel za dobro postrežbo. Prav tako velja prisrčna hvala tudi številnim ženam članicam za dobro pecivo.
Pred kratkim je obhajal 60-letnico življenja Joži Biažej z Letine pri Šmihelu. Ob tem lepem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam se pridružuje Društvo upokojencev Pliberk.
Pretekli petek je obhajal osebni praznik Flori Krištof iz Dragožič. Društvo upokojencev Št. Jakob in Uredništvo Našega tednika slavljencu iskreno čestitata!
Rojstni dan je obhajala Frida Kožlak iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo!
Te dni je praznovala 65. rojstni dan Johanna Krop, po domače Pušnova Ančka. Vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja in božjega blagoslova.
V	Pulpačah pri Št. liju je obhajal 70. življenjski jubilej Paule Sima. Ob tem visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let.
Naslednji člani Društva upokojencev Pliberk obhajajo osebna slavja: Ivanka Paulič iz Šmihela, Alois Vavti iz Rut pri Rinkolah, Zofka Močilnik iz Bistrice, Marija Jenič z Letine in Marija Hudobnik iz Nonče vasi. Društvo upokojencev prav prisrčno čestita ter želi vse najboljše! Čestitkam se pridružuje NT.
V	Pliberku obhaja jubilejni rojstni dan Marija Trampusch. Vse najboljše, pa še trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Prav danes obhajata kar dva člana rožeškega društva „Peter Markovič" okrogle rojstne dneve: v Šmartnem je srečala Abrahama Lojzka Tschemernjak, na Žihpoljah pa se veseli Hanzi Lesjak, pd. Postranja-kov z Brega, svojega 65. rojstnega dneva. Obema iskreno čestitamo ter želimo vse dobro, mnogo zdravja in veselja na življenjski poti. Čestitkam NT se pridružuje Društvo „Peter Markovič" iz Rožeka.
V Št. Vidu v Podjuni je obhajal 70. življenjski jubilej Florijan Li-pusch. Ob tem visokem okroglem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja in božjega blagoslova!
Pred kratkim je slavil 30. pomlad Marko Trampusch z Letine pri Šmihelu. Vse najboljše in še na mnoga uspešna in zadovoljna leta!
Iskreno čestitamo tudi Renati Trampusch iz Doljne vasi pri Žva-beku; pred kratkim je obhajala 24. rojstni dan.
Tereziji, rojeni Kaiser, in Klausu Rovanu iz Celovca se je rodil sin Martin. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Martinu pa želimo vse najboljše na življenjski poti!
EL Globasnica čestita svojemu sotrudniku in podporniku Janezu Zanklu iz Male vasi pri Globasnici za 80. pomlad. Vse najboljše! Čestitkam se pridružujeta NT in EL.
Naslednje voščilo je namenjeno Reli Pčrtsch iz Zagorja, ki je slavila 60. življenjski jubilej. Vse najboljše
ČESTITKA TEDNA
Minulo soboto sta si v idilični cerkvi sv. Helene na Mali gori obljubila večno zvestobo Ani Aichholzer iz Hodiš in Günther Ogris z Male gore pri Bilčovsu. Vezal ju je domači župnik dekan Poldej Kassl, poročno mašo pa je z ubranim petjem olepšal cerkveni zbor iz Hodiš pod vodstvom Thomasa Sabotnika, v katerem je tudi nevesta sama dolga leta prepevala.
Mladi par je pri poročni maši prikazal, kako se v Bilčovsu pojmuje dvojezičnost. Svoj „da” za skupno življenjsko pot je ženin izrekel v slovenščini, nevesta pa v nemščini, kar je marsikoga presenetilo, saj to ni nekaj vsakdanjega.
Po stari tradiciji je nevesta pred cerkvijo otrokom seveda posejala tudi drobiž, katerega so bili številni otroci še posebno veseli.
V domači gostilni pri Miklavžu v Bilčovsu se je velika svatovska družba ( blizu 200 ljudi) veselila z mladima zakoncema do zgodnjih jutranjih ur. Po kraji neveste v gostišče Koren in ženina v gostilno Odrajc je družbi le uspelo par zopet srečno združiti.
Posebno vztrajni gostje, predvsem mladi prijatelji zakoncev, so mlado družino v jutranjih urah pospremili še na njun lepi dom k Odreju na Malo goro. Mladima zakoncema želimo na skupni življenjski poti vse najboljše, predvsem pa zdravja in medsebojnega razumevanja.
in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
29-letnico poroke obhajata Ani in Voltej Kassl iz Štriholč. Iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let!
Rojstni dan in god obhaja Stanislav Sluga na Remšeniku. Za dvojni praznik vse najboljše, zlasti pa še zdravja in osebnega zadovoljstva!
Naslednji člani Društva upokojencev Podjuna obhajajo osebne praznike: Zofija Sturm iz Mokrij, Zofija Picej iz Žamanj in Anton Okorn iz Žitare vasi. Čestitkam Društva upokojencev Podjuna se pridružuje tudi Uredništvo NT!
60-obletnico življenja slavi Josef Tazoll na Bregu pri Miklavčevem. Jozeju na tem mestu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
Pred kratkim je slavila 25. rojstni dan Isolda Brumnik iz Železne Kaple. Vse najboljše!
V	nedeljo, 9. maja, je slavil 85. življenjski praznik Ivan Gaberščik, pd. Ivanc iz Ratenč pri Baškem jezeru. Ivanu iskreno čestitamo ter želimo, da bi se še naprej veselil tako zadovoljivega zdravja kot doslej. Vse najboljše! Čestitkam se pridružuje SPD „Jepa - Baško jezero“.
V	Srejah obhaja 68. rojstni dan Hanzej Fister. Vse najboljše ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
Naslednje voščilo je namenjeno Raunikarjevemu ateju Karleju in materi Moniki, ki praznujeta osebni slavji. Obema iskreno čestitamo!
Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Rozi Golavčnik iz Sinče vasi. Vse najboljše, še zlasti trdnega zdravja in božjega blagoslova!
V	Borovljah sta te dni obhajala osebni jubilej Hanza (80.) in Veronika Male (70.). Slavljencema na tem mestu iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova!
Zdravku in Sabini Oraže iz Št. -Vida se je pred nedavnim rodil sinček, katerega bodo krstili na ime Marko. Srečnim staršem iskreno čestitamo, malemu Marku pa želimo vse najboljše.
Jutri praznuje rojstni dan obč. odbornik VS Bistrica v R. Willi Sitter. Kličemo mu še na mnoga zdrava, vesela in zadovoljna leta v krogu najdražjih ter še mnogo uspeha v poklicu. Čestitkam se pridružuje EL.
V	nedeljo slavi na Bistrici na Z. rojstni dan mag. Urban Popotnig, občinski odbornik VS Bistrica na Z.. Čestitamo mu k osebnemu prazniku ter kličemo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK.
Ob 50-letnici življenja želimo ravnatelju Ivku Fermu iz Št. Jakoba v Rožu vse najboljše, zlasti pa trdnega zdravja. Željam NT se pridružuje tudi Klub koroških ribičev.
MATERINSKA PROSLAVA
Lenčka Küpper pela pod Jepo
V nedeljo, 2. 5., je SRD „Jepa-Baško jezero“ vabilo mamice z otroki na popoldan petja z Lenčko Kuppen
Vsak, ki pozna Lenčko Küpper in njene pesmice, ve, da nam Lenčka z bogato zakladnico svojih pesmic za vsako priložnost posreduje prikupne melodije z lepimi slovenskimi besedili.
Lenčka Küpper
Presenečeni smo bili predvsem nad „čisto svežo" pesmijo ..Pod Jepo", ki jo je bila napisala menda šele na poti s Kostanj do Dobniškega jezera. Napisala jo je prav za naše društvo — za naše otroke izpod Jepe. Radi smo jo sprejeli, jo takoj zapeli in po tej poti ji izrekamo -Bog lonaj" za tako srčno domačo pesem. Obljubljamo, da bo kmalu zazvenela po naših domovih in šolah pod Jepo.
Vendar naj bo tu tudi omenjeno, da se je prireditve udeležilo le nekaj mamic s svojimi malčki. Nekoliko nerazumljivo, saj smo letake razposlale od Št. Jakoba v Rožu do Bistrice na Zilji. Dejstvo je, da se otrok nauči peti le, če tudi kdo z njim poje. Tudi to je ena izmed dolžnosti vzgojiteljev — staršev, babic, vrtnaric in učiteljev — da vzbudijo v otroku ljubezen do petja in glasbe in jih s primerno ponudbo in z zgledom navdušujejo za to zvrst kulture. Prireditev je bila lepa priložnost, da bi našli zanimanje za petje, slišali in govorili slovensko besedo.
Če Slovenci sami za vse to ne bomo kazali zanimanja, naši Politiki kmalu ne bodo več vedeli, koga naj bi zastopal poslanec v Deželnem zboru ali kdo naj bi bral dvojezične krajevne napise!
Rož — Podjuna — Zilja
13
Borovnica pri Galiciji
Janez Weite 90-letnik
Slavljenec Janez Wolfe s svojo ženo Terezo.
Zdrav in čvrst praznuje svoj 90. življenjski jubilej gospod Janez Weite, pd. Rog ar.
Janez Rogar se je rodil v Borovnici leta 1903, v družini, kjer je doraščalo 10 otrok. Šolo je obiskoval v Apačah pri učitelju gospodu Jeklu, ki je bil zelo strog in velik narodnjak, kar je skušal z veliko vnemo posredovati svojim učencem. „Po plebiscitu pa je moral zbežati v Slovenijo," se še spominja Janez Wolte, ki je kot mlad zelo živo spremljal tiste čase. „Spominjam se še, ko so prišli Srbi in nam ukradli tri prašiče,“ pripoveduje Rogarjev oče. Njemu in družini pa tudi med 2. svetovno vojno niso prizanesli. Njegova mama in sestra in tudi on sam so bili izseljeni v Hesselberg. Po treh letih, treh mesecih in treh dneh so se k sreči vrnili domov.
Skupno z Rogarjevo družino so bili v Hesselbergu tudi Kavho-vi iz Encelne vasi. „Tista dva domačina, ki sta Rogarjeve prijavila, sta se po vojni prišla opravičit,“ pripoveduje Rogarjev oče, ki jima je odpustil, pozabil pa tega nikoli ne bo.
Po vojni se je leta 1949 poročil. Njegova žena prihaja „z onkraj Drave", kakor pravijo v Borovnici, iz Encelne vasi pri Gre-binju. Oba sta vedno zelo dobro shajala in sta ponosna na svoje otroke.
Po ženitovanju se je Rogarjev oče za kratek čas še posvetil občinski politiki in je leta 1950 kandidiral na slovenski listi za občinski svet. „Za pol glasu smo zgrešili mandat,“ se še danes
jezi Janez Wolte, ki tudi še točno ve, katere „ženkice" so tedaj pozabili peljati na volišče v Galicijo.
Slavljencu je pretekli teden prišel čestitat frakcijski vodja Enotne liste Galicija Jože Urank, ki mu je zaželel še mnogo zadovoljnih let. Čestitkam se rade volje pridružujemo.
Silvo Kumer
Prihodnji teden nov časopis
Enotna lista je začela izdajati „Dvojezični koroški magazin / . Zweisprachiges Kärntner Magazin“
_______DVOjaifM_____
KOROŠKI MÄ6ÄZIN
ZWEISPRACHIGES
KÄRNTNER MAGAZIN
V začetku prihodnjega tedna bodo dobila vsa gospodinjstva na južnem
Koroškem v hišo nov časopis. „Dvojezični koroški magazin / Zweisprachiges Kärntner Magazin“ je glasilo deželne Enotne liste, s katerim želi posredovati prebivalcem južne Koroške svoje predstave in stremljenja. Novi časopis pa ima tudi obširno regionalno prilogo, v kateri bralce seznanja z dogajanji v naših dvojezičnih občinah. Vsebina je pestra in raznolika ter bo zato prav gotovo vzbudila pozornost bralcev.
Dvojezični koroški magazin / Zweisprachiges Kärntner Magazin bo izhajal štirikrat v letu in ga bodo tudi v prihodnje prejemala vsa gospodinjstva južne Koroške.
E. W.
14
Razno
Alojz angerer
Z MOJEGA VIDIKA
RAZPIS
tekmovalnega festivala domače glasbe „Števerjan 93“, ki bo v Števerjanu 3. in 4. julija 1993
•	Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi.
Prva skladba mora biti izvirna in prvič izvedena na Festivalu v Števerjanu.
Druga skladba mora biti iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe in napisana in izvedena s strani najboljših slovenskih narod-no-zabavnih ansamblov (npr. Avsenik, Slak).
•	Festival se odvija v dveh dneh. Na prvem večeru nastopijo vsi prijavljeni ansambli, ki izvajajo dve skladbi. Približno polovica le-teh, po oceni komisije, je prepuščena v finale.
•	Ansambli, ki so bili prepuščeni v finale, nastopijo z istima skladbama naslednji večer in se potegujejo za sledeče nagrade:
za najboljši ansambel Festivala in trofejo društva „F. B. Sedej"; nagrada občinstva; za najboljšo vokalno izvedbo; za najboljšo izvedbo kvinteta, za najboljšo izvedbo tria; za najboljše besedilo in posebna nagrada za najboljši zamejski ansambel.
•	Prijava mora vsebovati: naziv ansambla, sedež in datum ustanovitve; naslov ansambla ali njegove vodje, kamor bodo naslovljeni bodoči dopisi, ter nujno telefonska številka; besedilo in notno gradivo izvirne skladbe; naslov in izvirni izvajalec skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe; število članov ansambla in njihova funkcija v ansamblu; fotografijo in kratek zgodovinski opis ansambla.
Rok za prijavo poteče 31. maja 1993.
Prijave morajo biti poslane na sledeči naslov: S.K.P.D. „F. B. Sedej“, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan, Gorica-I talija.
•	Organizator prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče ansamblov.
•	Prijava na Festival pomeni privoljenje na snemanje za radijske oz. televizijske programe.
„Naš narod“
Veliko stvari že nekaj tednov roji po moji glavi in končno se jih je nabralo toliko, da jih je potrebno razčistiti. Govorijo o integraciji, toda ne more biti najvišji cilj nekega naroda, da se vključi v svet drugih. Govorijo o nacionalizmu, in spet mislim, da ni cilj nekega naroda, da se zapira in sovraži vse, ki so drugačni, daz bi bil za sožitje, pa moram vedeti, kdo sem in se drugim pokazati, da se lahko odločajo, ali hočejo sodelovati z mano.
Ampak pojdimo po vrsti. Začelo se je s Prunkovo knjigo o zgodovini Slovencev. Res si ne upam vprašati, koliko izvodov so knjigarne prodale, ker se bojim, da zgodovina vseh Slovencev Korošce malo zanima. Pa teden slovenskih filmov: skromen obisk kaže na pičlo zanimanje za vse, kar ustvarijo onstran Karavank. Če pregledamo programe obeh kulturnih
PISMO BRALCA
„Beton, sam beton... “ (Mohorjeva podzemeljska garaža)
„Zavestno" mi torej niste hoteli odgovoriti na odprto pismo (feb. 93). V Vašem odgovoru na drugo odprto pismo (Naš tednik, 30. 4. 93) pa le odgovarjate — hote ali nehote — neposredno in posredno tudi na moje pismo. (Sprašujem se, zakaj je nastal tak razmak med Vašimi besedami in dejanji?) Izdajate celo skrivnost, zakaj mi niste hoteli odgovoriti. Pravite, da zato, „ker je bilo pismo napisano žaljivo". K temu pripomnim le to, da sem odprto pismo zgradil na izjavah ravnatelja Korena in predsednika Ko-peiniga in Mohorjevi družbi na ta način pokazal ogledalo. Verjamem, da ste se ustrašili zrcalne slike. Jaz sem se namreč tudi prestrašil besed ravnatelja Mohorjeve družbe, ko je govoril o sedanjem igrišču, da to Mohor-
organizacij in upoštevamo vse, kar dviga narodno zavest in krepi povezanost z matico: ali je mati skopa in mirno gleda, da otroci stradajo kruha, ali so otroci trmasti in živijo raje po
Zakaj je vedno v ozadju neka zbeganost, ko bi bilo potrebno reči: „Naš narod, naša kultura, naš značaj?“
svoje? Moram priznati, da občudujem slovensko literaturo in novejše slovenske kulturne dosežke; res se slovenski narod vedno bolj vključuje v evropski svet. Ko se pa pogovarjam z izbraženci na Koroškem, pogrešam ljubezen do tega bogastva; ali mladina res pozna slovensko klasiko, novejše pisatelje, letošnje Prešernove
jevi „ekonomsko ne koristi, ker je le igrišče za otroke". Predsednik Jože Kopeinig tej izjavi ni ugovarjal (ostali odborniki Mohorjeve družbe pa tudi ne).
Drugi razlog, da mi niste hoteli odgovoriti, pa naj bi bil ta, da naj bi pismo „vsebovalo celo vrsto neresničnih trditev". Prosim Vas, da resnici na ljubo to „vrsto neresničnih trditev" razčlenite in poimenujete. Jaz sem pismo ponovno prebral in -sem našel le eno trditev, ki ne odgovarja resnici, namreč citat iz Vašega pisma staršem, v katerem ste zapisali, da bo vrt po končani gradnji „urejen v prvotnem stanju". V zadnjem Vašem odgovoru te trditve ne postavljate več v svet (saj je tudi arhitekt povedal, da ne bo možno ponovno nasaditi na streho garaže tistih 30 dreves, ki še rastejo na vrtu). Sedaj sicer pravite, da bo na „dvorišču nastala nova, večja in še lepša zelena oaza". Seveda bo dvorišče novo (pomeni umetno, manj naravno), večje(?) (kako boste dvorišče povečali, na to sem pa
nagrajence? Zakaj je vedno v ozadju neka zbeganost, ko bi bilo potrebno reči: „Naš narod, naša kultura, naš značaj?"
Pa nekdo piše, da se že „naš" ne sme več reči, ker „našizem“ je menda že blizu nacionalizmu ... Ne živim v sovraštvu s sosedom samo zato, ker delam na „našem" vrtu in on na svojem, tudi če je ograda med nama. Drži, da zrelega človeka ni potrebno obrezovati, cepiti . . . , ampak odrasel človek se lahko počuti doma na svojem in s ponosom povabi sosede, da se skupaj veselijo. Da sem jaz osebnost in mi je narod dom, na katerega sem ponosen, ne pomeni, da se omejujem in zapiram (zame niti slovenska šola ne bi bila geto-šola, ampak možnost, da otroci vzljubijo svoj, materni, jezik), ampak razširim svoje obzorje, da dajem še drugim iz svojega bogastva. Tako se kulture med sabo prepojijo in dopolnjujejo — kakor pravi Prešeren: .... Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan, ko ... ne vrag, le sosed bo mejak!" Kdaj se bodo Slovenci navadili biti dobri sosedje, na katere so drugi narodi ponosni: „Glej, kakšni so, užitek je v miru z njimi živeti!" Takrat bo vsak Slovenec na Koroškem vedel, zakaj in za koga je vredno ohraniti slovenstvo!
res radoveden) in lepše . . . Dodajate pa, da to novo zeleno oazo želite „oblikovati skupaj s starši vrtca in ljudske šole". Tej želji Vam jaz ne bom ustregel, ker bi to navsezadnje pomenilo, da bi si nakopal soodgovornost pri podiranju dreves, pri množenju strupenih izpušnih plinov na tem območju, itd., da ne bom ponavljal vseh ekoloških in socialnih ugovorov proti gradnji podzemeljske garaže. Za to dejanje boste morali sami prevzeti odgovornost. Zakaj pa bi se prav pri tej točki izmikali?
Že slutim, da bodo učenci Mohorjeve ljudske šole na otvoritvi tega kapitalističnega malika v podzemlju nepričakovano zapeli znano pesem „Beton, sam beton . . . “. No, in kaj se bo zgodilo? Mohorjeva družba .zavestno' ne bo reagirala, ker je ta pesem baje .žaljiva' in vsebuje ,celo vrsto neresničnih trditev'. Tako, smo pa tam, kjer ne bi smeli biti. Na pomoč!
dr. Franc Merkač, Celovec
Kultura
15
Tudi „skromna“ jezikovna šola
Mladinska skupina Ledince praznuje 10-letnico.
Njeno delovanje je od vsega začetka povezano z njeno voditeljico Anico Lesjak-Ressmann.
na
kratko
ÖVP — Krščanski demokrati — Mohorjeva, celovška Mohorjeva družba in dunajski Parlamentarni klub ÖVP vabita na Avstrijsko-slo-venski večer, ki bo v sredo, 26. maja 1993, ob 18.00 v prostorih dunajskega parlamenta. Na sporedu bo predstavitev nemške izdaje knjige Plavi križ (knjiga Vasje Klavore obravnava dogodke na soški fronti in je izšla pri Mohorjevi) ter odprtje razstave Janeza Ošabna pod naslovom „Akvareli iz Slovenije". Na prireditev vabijo klubski vodja ÖVP dr. Heinrich Neis-ser, namestnik zveznega kanclerja dr. Erhard Busek, slovenski zunanji minister prof. Lojze Peterle, slovenski notranji minister Ivo Bizjak in direktor Mohorjeve dr. Anton Koren.
Žarko Petan v dunajskem „Ciuhu 4“. Založbi Styria (Gradec/Graz) in Mohorjeva (Celovec, Ljubljana, Dunaj) sta predstavili 29. 4. na skupnem literarnem večeru .v „Clubu 4“ ob stolnici sv. Stefana na Dunaju literarno in aforistično delo Žarka Petana v nemščini. Petan je znan, kakor je redko kdo tudi izven slovenskega kulturnega prostora, kot pisatelj in kot režiser.
Večera se je udeležila tudi slovenska ambasadorka na Dunaju dr. Katja Boh in s tem poudarila pomen kulturnega dela Slovencev pri predstavljanju svojega naroda drugim narodom.
Iz novih Petanovih del je bral gledališki igralec Johannes Pump iz G raza (ki igra tudi vlogo Dona Juana v Petanovi igri „Don Juan in Lepo-rella"), založbo Styria je zastopal dr. Peter Altenburg, Mohorjevo dipl. inž. Franc Kattnig, za zakusko po prireditvi pa je poskrbel „Slovenski kulturni center Korotan", ki ga vodi mag. Anton Levstek, direktor. istoimenskega študentskega doma na Dunaju.
Uprizoritev Petanove zgoraj imenovane igre v dunajskem teatru „Akzente" pa so preložili na jesen.
Začelo se je leta 1983, ko so se mlade pevke in pevci pod Ani-cinim vodstvom prvič zbrali, da bi zapeli v slovo Petru Stickru, tedanjemu njihovemu župniku in sedanjemu dekanu v Globasnici. Takrat pravzaprav še nihče ni vedel, kaj bo iz tega prvega poizkusa tudi zraslo.
Danes se lahko ozirajo na bogato bilanco. Številni nastopi pri mašah, na zborovskih srečanjih, farnih in društvenih praznikih in na porokah so prepričljiv dokaz uspešnega delovanja ledinske Mladinske skupine. Poleg tega so izdali skupno z MoPZ „Jepa-Baško jezero" in Podhumškim kvartetom kaseto „V dolinci pod Jepo". Nenazadnje pa je potrebno še omeniti njene nastope na ORF.
Skupina šteje nad 20 in 25 članov. Sodelujejo tako enojezični kot dvojezični mladinci — in to složno ter brez narodnostnih predsodkov. Skupno si prizadevajo za krepitev cerkvene skupnosti, gojijo slovenske cerkvene in narodne pesmi ter pospešujejo medkulturne odnose. Že v zboru samem gradijo mostove med obema narodoma, prav tako pa želijo biti „skromna" (slovenska) jezikovna šola.
V smislu pospeševanja medkulturnih odnosov so naštudirali
tudi program jubilejnega koncerta. Na sporedu so duhovne misli v šestih jezikih (slovenščina, nemščina, angleščina, italijanščina, latinščina in v hebrejščini).
Prvi nastop je bil prejšnjo soboto v farni cerkvi na Pečnici. Odličen obisk — obiskovalci so cerkev napolnili do zadnjega kotička — je še posebej podčrtal priljubljenost slavljenke.
Danes, 14. maja, ob 19. uri, bodo nastopili v farni cerkvi v Št. jakobu, v soboto, 22. maja, ob 19. uri pa v farni cerkvi v Št. Lenartu pri sedmih studencih.
—Kuj—
„Anica Lesjak-Ressmann žrtvuje del prostega časa, da ne izumrjeta duhovna in narodna pesem na Pečnici “
Dr. Peter Fantur, ki je povezoval jubilejni koncert
„Mnogi so nas zapustili, k sreči so se pridružili drugi“
345 vaj, 161 nastopov in 8 seminarjev — to je 10-letna bilanca Mladinske skupine Ledince. Le tretjina današnjega zbora je od prvega trenutka zraven. Mnogi so nas že zapustili, k sreči pa so se nam pridružili zopet novi pevci in pevke.
Družabni višek vsakega leta so gotovo seminarji ob Jadranu ali v planinah. Ob skupnem norčevanju in petju (nekateri trdijo, da je bilo zadnjega včasih premalo) nam je uspelo, da se vsi lahko med sabo pogovarjamo, čeprav imajo najmlajši 12 let, najstarejši pa 26, kar gotovo ni v vsaki skupini samoumevno.
Gabi Ressmann v Kontaktu, farnem listu za Št. Jakob, Pečnico in Miklavž
16
Radio / TV / Prireditve
KONCERT SAKRALNE GLASBE
Čas: v soboto, 15. 5., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti Vodi: Matjaž Šček	Na orgle bo igral Matej Voje
Prireditelja: Fara Železna Kapla in K KZ
T	PETEK, 14. maj Zvočno pismo.
A	SOBOTA, 15. maj Od pesmi do pesmi —
T	od srca do srca.
E	NEDELJA, 16. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna
D	misel (žpk. Peter Sticker). 18.10—18.30 Dogodki in
	odmevi.
E	PONED., 17. maj
N	Mladina v krizi? Je Koroška dijaška zveza doživela že boljše čase?
V	TOREK, 18. maj Partnerski magazin.
R	SREDA, 19. maj Viški violinske glasbe:
A	Beethoven / Drabosnjako-vo leto.
D 1	ČETRTEK, 20. maj 06.30—07.00 Praznična (P. Zunder). 18.10—18.30 Praznična (P. Zunder).
U	
	
DOBER PAN, KOROŠKA
Nedelja, 16. maja, ob 13. uri v TV 2
Poned., 17. maja, ob 16.20 v TV SLO/2 predvidoma s sledečimi prispevki
Biro za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške Deželne vlade ima poleg organizacijskega tudi svetovalni značaj.
Borelioza: Manj znana, a nič kaj manj huda bolezen, ki jo lahko povzročajo klopi.
Izgradnja vodnega in kanalizacijskega omrežja ostaja finančno breme za občine in prebivalce.
Ob zibelki evropskega duha: Štickrov projekt Ayschilovega .Prometeja" v kulturnem domu v Št. Jakobu.
Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru: učenke četrte šolske stopnje s praktično maturo končujejo prvi del zrelostnega izpita, ki je sestavni del petletne izobrazbe.
Nenavadni, a zanimivi zvoki za Šmihel: New Times Big Band in njen hit .Hitra zavora".
Želja po romantični poroki v belem je pri mladih tudi danes velika.
Sele
Lutkovna igra: ZIMSKA PRAVLJICA (Darka Čeh)
Čas: v nedeljo, 23. maja, ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi“ iz Celovca
Prireditelj: KPD „Planina" v Selah
Dobrla vas
REKE MOJEGA ŽIVLJENJA — Večernice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku
Čas: v soboto, 22. 5., ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi v Dobri! vasi Nastopajo: MePZ SPD „Srce“, Dobrla vas, MePZ „Jakob Petelin-Gallus", Celovec
Solisti: Waltraud Mucher, Gabriel Lipuš, Mario Podrečnik Orkester Ljubljana, Celovec Dirigent: Jože Ropitz Recitator: Tone Kuntner Prireditelji: Fara Dobrla vas, SPD „Srce“ Dobrla vas in Krščanska kulturna zveza
MATERINSKA PROSLAVA
Čas: v nedeljo, 16. 5., ob 15. uri Kraj: v Kulturnem domu v Dobri! vasi Otroci so pripravili pester spored. Prireditelj: SPD „Srce" v Dobri! vasi
Št. Jakob v Rožu
Premiera:	„VKLENJENI PROME-
TEJ“ (Aischylos)
Čas: v petek, 14. 5., ob 20.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu
PREMIERA
Nastopajo: igralci iz Roža, učenke Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru in člani Godbe na pihala jeseniške železarne.
Prireditelj: Društvo za razvoj samostojnega gledališča na Koroškem Število sedežev je omejeno, zato prosimo za rezervacijo vstopnic: dopoldan 04253/360, popoldan 04253/ 344.
Ponovitve:
v sredo, 19. maja, v četrtek, 20. maja (na vnebohod), in v petek, 21. maja 1993 — vedno ob 20.30!
Loče
MARIJINO PETJE
Čas: v četrtek (na vnebohod), 20.
maja, ob 20. uri
Kraj: v farni cerkvi v Ločah
Nastopajo: Radiški fantje, Gurktaler
Viergesang, Cerkveni zbor Loče, DG
Latschach, MoPZ „Jepa-Baško
jezero"
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah
Radiše
KONCERT MARIJINIH PESMI
Čas: v soboto, 22. 5., ob 19.30 Kraj: pri Culehnerjevi kapelici v Zgornjih Rutah Nastopajo: Radiški fantje Prireditelj: SPD „Radiše“
Celovec
Predstavitev knjige: UMGEVOLK-
TES ÖSTERREICH
Satire proti sovraštvu do tujcev
„ODRA 73“
Čas: v ponedeljek, 17. 5., ob 20. uri Kraj: Pri Joklnu v Celovcu Kulturni spored oblikujejo: Erich Demmer (izdajatelj knjige); Fritz Nussbčck (kabaret), Dieter Zehentmayr (karikature)
Prireditelj: Kulturno društvo „Pri Joklnu"
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča, da je
PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt od 17. maja do 9. oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Od 3. julija do 11. septembra v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami.
Pečnica
SHALOM — FRIEDE — MIR — Koncert duhovnih pesmi ob 10-letnici Mladinske skupine iz Ledine
Čas: v petek, 14. maja, ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu Čas: v soboto, 22. 5., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Št. Lenartu pri sedmih studencih
Slovenji Plajberk
MATERINSKA PROSLAVA
Čas: v nedeljo, 16. 5., ob 14. uri Kraj: v gostilni Folta v Slovenjem Plajberku
Domači otroci oblikujejo proslavo za matere.
Gledališka skupina iz Sel bo nastopila z igro „PAVLIHA IN MICA“.
Gradec
SLOVENSKI PRAZNIK
Čas: v četrtek, 27. 5., ob 21. uri Kraj: na dvorišču Karl-Franzens-univerze
Prireditelj: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju Nastopajo: Jacno + Bluesbreakers
Dom v Tinjah
od sobote, 15. maja, od 14.30 do nedelje, 16. maja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik____________________________
v ponedeljek, 17. maja, ob 20. uri Dia-predavanje:	ROMANJE NA
ŠTIRI GORE — zgodovinski opis in verska vsebina, nem.
Predavatelj:	dr. Wilhelm Wadi,
Celovec_________________________
v sredo, 19. maja, ob 9. uri
Predavanje z dia-pozitivi: SICILIJA V CVETJU
Predavatelj: ravn. Mirko Srienc
v petek, 21. maja, ob 20. uri
Forum za zdravstvena vprašanja: PLJUČNI RAK ZARADI KAJENJA,
nem.
Predavatelj: prim. dr. Georg Lexer,
Breže___________________________.
od petka, 28. 5., do torka, 1. 6. 1993
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SLOVAŠKO
Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Prijave: Še je nekaj mest prostih, zato se prijavite čl m prej
Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah
Predstava gledališke igre
LAŽNI VKA
Režija: Anita Hudi Čas: v soboto, 22. maja, ob 20. uri Kraj: Farna dvorana v Pliberku Prireditelj: SPD „Edinost“
Ponovitev igre: v nedeljo, 23. 5., ob 15. uri v farni dvorani
v Pliberku
Prireditve / Oglasa
JEZIKOVNE POČITNICE 1993
ponudba za otroke od 10. do 16. leta
Novo mesto od 18. julija do 7. avgusta 1993
..Jezikovne počitnice", ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šil. 4500,— nudijo:
•	tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo)
•	skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok
•	namestitev pri vestno izbrani družini z otroki iste starosti
•	ves čas tečaja skrb in pomoč našega spremljevalca
•	spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih
•	možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi
Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. 04 63 / 51 62 43, Fax 04 63 / 50 23 79
SREČANJE SOSEDNJIH ZBOROV V KOTMARI VASI
Čas: v nedeljo, 23. maja, ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli v Kotmari vasi
Sodelujejo: MePZ in otroški zbor SPD „Gorjanci“, Mladinski zbor vetrinjske gimnazije, MoPZ „Vaščani pojo“ iz Zgornje vesce, MePZ Pevskega društva Sele, Šentanelski pavri iz Raven na Koroškem (Slovenija), Rauscheieseequintett
Prireditelj:
Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ v Kotmari vasi
LOČE
SRD „Jepa-Baško jezero" Loče in Peč ni ca in Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabijo na
POKUŠNJO MOŠTA
Čas: v nedeljo, 6. junija 1993 Kraj: pri Pušniku v Ločah Mošt z oceno „izvrsten" in „dober“ bo nagrajen na POKUŠNJI MOŠTA!
Vabimo kmete in druge proizvajalce, da oddajo dve steklenici po 1 liter mošta za pokušnjo. Prvo steklenico za oceno komisije, drugo steklenico za pokušnjo. Steklenice naj nosijo sledeče oznake:
1.	ime in priimek
2.	domače ime
3.	naslov, telefonska številka
Prosimo, da oddate mošt v očiščenih in dobro zaprtih steklenicah do 4. junija 1993 v uradu KIS, pri Tratniku v Ledincah ali pri Pušniku v Ločah.
Posebna komisija bo vaš mošt ocenila po sledečih kategorijah: izvrsten, dober, odgovarjajoč, ne odgovarjajoč.
Spored:
13.00	Strokovno predavanje o proizvodnji mošta
14.00	Podelitev nagrad in diplom za najboljši mošt po oceni komisije
POKUŠNJA MOŠTA
Zabavni program, igra domača zabavna glasba.
) 1


BISTRICA NA ZILJI
OTROŠKI DAN 1993
Čas: v četrtek, 20. maja 1993 (na vnebohod), ob 10.30 Kraj: pri farovžu na Ziljski Bistrici Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Spored:
Ob 11. uri bomo praznovali skupno mašo, nato je za vas pripravljena vrsta presenečenj:
•	CANNELONIS
—- artisti na trampolinu
•	SHOW-DANCE
—	kotalkarji iz Gorice
•	OTROCI IZ BOSNE
—	ljudski plesi
•	EN, DVA, SAK . . . za prijatelje
Slovenskega atletskega kluba
•	NAŠA MAVRICA — nagradni vprašalnik : lepe nagrade
Za prevoz je poskrbljeno:
Iz posameznih far vozijo avtobusi. Kdaj in kje lahko pristopite, Vam bodo povedali na župnijskem uradu.
Informacije:
Katoliška otroška mladina Viktringer Ring 26 9020 Celovec
Telefon: 0463/511166-78
17
Darovi
za tiskovni sklad
Tomaž Roblek, Borovnica 30,— ; Marija Kelih, Borovnica 80,— ; Peter Mak, Borovnica 80,—; Franc Roblek, Borovnica 100,—; Fridi Mak, Borovnica 30,—; Josef Mautz, Šajda 30,—; Neži Čertov, Sele 80,—; Zalka/Franc Kelih, Sele 80,—; Flori Oraže, Sele 20,—; Maks Oraže, Borovnica 30,—; Johan Roblek, Borovnica 30,—; Valentin Roblek, Borovnica 50,—; Josefi-ne Lampichler, Radiše80,1—; Elizabeta Lampichler, Radiše 20,-; Blaž Miki, Zg. Rute 80,—; Martin Miki, Zg. Rute 60,—; Janez Woschitz, Zg. Rute 30,—; Peter Hribernik, Žihpolje 80,—; Franc/Sabina Hribernik, Žihpolje 80,—; Martin Belej, Enzenbach 80,—
Vsem darovalkam in darovalcem iskren Bog plačaj!
Prodajam
DOBERMANE
(mladiče)
Telefon:	030602/64036
Veronika RUDOLF Na Klancu 10 SLO-62367 Vodenica
OGLAS
Slovenski znanstveni inštitut
razpisuje delovno mesto
SEKRETARKE / SEKRETARJA
Pogoja:
Obvladanje slovenščine in nemščine, osnovno znanje računalniške obdelave tekstov (WP5.1.).
Pismene prijave:
SZI, Villacher Str. 1b 9020 Celovec
18
Sport
Mostič - Bilčovs 3:2 (0:0)
BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovid 3, Partl 3, Schlemitz 3, Durnig 3, Weichboth 4, Quantschnig 3, Mitterbacher 3 (58. Hobel 3), Fischer 2, Schaunig 2 (75. Ra-musch 0), Kuess 2;
Mostič, 150 gledalcev Sodnik: Strobl (izredno slab)
Strelca: Schlemitz (74.), Partl (88.)
Železna K. - Pokrče 1:0 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Rus 5, Baloh 4, Kukoviča 4, Schorli 4, Grubelnig 4 (75. Nerz 0), Germadnik 5, Sporn 3, Ramšak 4, Rozman 4 (65. Strasser 4), Wieder 3;
Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Slauber (zelo objektiven)
Strelec: Rozman (8.)
Globasnica • St. Stefan 4:2 (0:1) GLOBASNICA: Preitenegger 4, S. Sadjak 4, Fera 3, G. Sadjak 3, Tratar 3, Micheu 4 (72. Fr. Sadjak 0), Hren 5, Kert 4, Silan 3, Pleschgatternig 3, Gregorič 3; Globasnica, 50 gledalcev Sodnik: Czerny (dober)
Strelci: Hren (48., 70.), Micheu (63.), Kert (80.)
Dobrla vas - Frantschach 1:1 (1:0) DOBBLA VAS: Novak 4, Grobelnik 5, Opielnik 4,
Petritz 2, Marin 3, Schippel 3, Knees 2, Schirnik 4, Appe 3, Herburger 3 (65. Prosen 3), Kuprivec 4; Dobrla vas, 150 gledalcev Sodnik: Stotter (slab)
Strelec: Marin (10.)
Sele - Eitweg	0:0
SELE: E. Oraže 4, A. Mak 4, S. Užnik 3, Božič 3, Fl. Oraže 3, Z. Oraže 3 (75. Ando Oraže 0), Travnik 4, Radosavljevič 3, Kordesch 4, A. Oraže 3, M. Oraže 3 (60. Hribernik 0);
Sele, 250 gledalcev Sodnik: Reschenauer (slab)
Grebinj - Šmihel	2:1 (1:0)
ŠMIHEL: Kolenik 2, Krewalder 3, Ließnig 2, Holler 3, Schwegel 4, Motschilnik 4, Buchwald 2 (55. Gross 0), Schein 3, Klančnik 3, Lutnik 3 (76. H. Motschilnik 0), Berchtold 2;
Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Schönlieb (dober)
Strelec: W. Motschilnik (73.)
Podliga vzhod:
1. Šmihel/L.	22	10 10	2	25:12	30
2. Borovlje	22	9 10	3	30:16	28
3. Vetrinj	22	7 10	5	23:19	24
4. Žitara vas	22	8 7	7	27:21	23
5. Bilčovs	22	6 11	5	35:30	23
6. Pokrče	22	6 11	5	25:21	23
7. Klopinj	22	7 9	6	26:25	23
8. Mostič	22	9 5	8	29:34	23
9. Žrelec	22	7 7	8	29:28	21
10. Št. Lenart	22	6 9	7	25:25	21
11. ASK	22	5 9	8	21:23	19
12. Št. Andraž	22	6 610		17:25	18
13. ASV	22	5 710		26:38	17
14. Železna K.	22	4 711		25:46	15
23. kolo 15716. [naj: Mostiq - Železna Kapla, Bilčovs - tyopinj, Smihgl/L - Zrelec, ASK - AS.V, Vetrinj - St. Andraž, Zitara vas - Borovlje, St. Lenart - Pokrče;
1. razred D:
1. Ruda	22 16		4 2	53:20	36
2. Dobrla vas	22 15		5 2	63:28	35
3. Galicija	22 12		2 8	43:32	26
4. Šmarjeta	22 11		3 8	26:22	25
5. Št. Pavel	22	9	6 7	42:38	24
6. Globasnica	22	8	7 7	29:29	23
7. Grebinj	22	9	5 8	40:41	23
8. Eitweg	22	8	410	35:37	20
9. Metlova	22	8	4 10	40:45	20
10. Sele	22	6	7 9	25:34	19
11. Šmihel	22	7	411	35:53	18
12. Frantschach	22	6	511	32:42	17
13. St. Stefan	22	4	414	26:43	12
14. Labot	22	4	216	27:52	10
23. kolo 15716. maj: Št. Pavel - Gplicija, Eitweg - Dobrla vas, St. Stefan - Grebinj, Šmarjeta - Labot, Galicija - Sele, Frantschach - Globasnica, Šmihel - Ruda;
Rozman sprožil samozavest in upanje
Železna K. - Pokrče 1:0 -
Kapelčanom je tokrat uspel zaželen hitri zadetek (Rozman po lepi podaji Germad-nika), nakar so lahko igrali mirneje. Gostje so nato prevzeli igro, toda borba za vsako žogo in odličen vratar Rus so preprečili zadetek gostov. V hitrih protinapadih pa so bili domačini vedno nevarni, tako da bi se rezultat lahko glasil tudi višje. Po tej zmagi Kapelčani zopet lahko upajo, kajti zaostanek se iz tekme v tekmo manjša. Poleg tega je ekipa zopet samozavestna.
Mostič - Bolčovs 3:2 - Prva zmaga domačinov v tem letu, vendar s krepko pomočjo sodnika, ki je dopustil dva pola iz prepovedanega položaja. Domačini so vodili že s 3:0, vendar Bilčovščani so se borili naprej ter rezultat olepšali na 3:2. Za točko je manjkalo časa, poleg tega pa bi sodnik že nekako znal preprečiti točko Bilčov-ščanov. Trener Hobel je bil sicer jezen na sodnika, vendar naj to ne bo izgovor. Hobel: „V 2. polčasu smo bili izredno slabi, tako da smo poraza tudi sami krivi!“
Dobrla vas oddala točko in 1. mesto
Kapla: upanje se veča
Zaostanek za predzadnjim znaša le še dve točki, kljub temu je proti Mostiču upoštevanja vredna le zmaga. V primeru neodločenega rezultata ni še nič izgubljeno, vendar bi bil položaj precej „kritičen“. Trener Woschitz zopet upa na dobro formo vratarja Rusa in na napadalne kakovosti Ramšaka. Pravtako se je na zadnjih tekmah zopet uveljavil Rozman, kateremu pa še manjka moči za vseh 90 minut.
Bilčovs tekmuje proti Klo-pinju, kjer trener Hobel zahteva dve točki.
Dobrla vas - Frantschach
1:1 - Velik, Luschnig, Sturm, Marin - kar štirje standardni igralci so manjkali. Kljub temu bi morali Dobrolčani jasno zmagati, toda najmanj desetih zanesljivih priložnosti za gol niso izrabili. Deloma lahkomiselno, deloma zaradi nezbranosti. Tako bi moral kapetan Marin zadeti 5 golov, dal pa je le enega. Tik pred koncem pa se je nezbranost maščevala, kajti gostje so izenačili.
Globasnica - St. Stefan 4:2 -
Tekma dveh popolnoma različnih polčasov. Globašani v 1. polčasu popolnoma nezbrani in neresni, tako da so „slabi“ gostje povedli z 0:1. Po pridigi trenerja Puclja med odmorom, pa so se Globašani zbudili ter nasprotnika nadigrali. Izredno razpoložen je bil tokrat legionar Franc Hren, ki ni zadel le dveh golov, temveč je bil tudi najboljši igralec na igrišču.
Grebinj - Šmihel 2:1 - Tekma zamujenih priložnosti, predvsem s strani Šmihelča-nov. Po hitrem protinapadu so sicer domačainj povedli z 1:0 (28.), vendar Šmihelčani kljub temu niso pešali ter v 67. minuti rezultat še izenačil, (Motschilnik). Po napaki Ließ-niga so domačini zopet povedli z 2:0, nakar so Šmihelčani krepko napadali na domača vrata. Vendar so najlepše priložnosti zapravili.
Sele - Eitweg 0:0 - Selani so sicer dobro igrali, vendar so se pred golom izkazali kot mojstri za zapravljanje priložnosti. Malo je bila kriva nesreča, malo pa tudi nezmožnost posameznih igralcev. „Ce bi Selanom uspel en gol, bi se rezultat verjetno glasil 3:0 ali 4:0,“ je dejal trener Nanti Travnik, ki pa se je na tekmi hudo poškodoval. Pravtako Mario Oraže, pri katerem bo verjetno potrebna operacija.
Kje je gospod Luschnig? Zopet je pustil igralce na cedilu.
Na tekmi proti Frantschachu se zopet ni pojavil igralec Dobrle vasi Manfred Luschnig. Prav na tej tekmi, ko so ekipi manjkali kar 4 igralci, bi ga trener Avdič še posebej potreboval. Toda Manfred se ni pojavil. To je, predvsem napram njegovim kolegom, povsem nekolegialno, saj bi z njim zagotovo uspeli priti do dveh točk. Upamo, da Luschnigova neresnost ne bo stalo klubu naslova prvaka...
Eitweg - Dobrla vas - 19 kol je bila Dobrla vas čisto na vrhu lestvice, sedaj pa jih je prehitela Ruda. Ruda ima sicer boljše karte v rokah, toda trener Avdič pravi: „Nič še ni izgubljeno, tudi Ruda bo še oddala kakšno točko. V Eitwegu, kljub številnim izpadom, je vredna samo zmaga.
Šmihel - Ruda - Trener Gostenčnik: „Dobri! vasi lahko obljubim, da bodo moji igralci storili vse, kar je v njihovi moči - le da Ruda ne bi zmagala. Nešportnega podkupovanja igralcev v moji vednosti zagotovo ne bo!“
Frantschach - Globasnica - Globašani tokrat v popolni postavi. Galicija - Šele - Galicija je jasen favorit...
AUTOSERVICE • REIFEN
RUDOLF
Breška vas 28, 9143 Šmihel
Tel. 0 42 30 / 323
t>odi žaba.
kraU cest«'
Janez CVELF
FahrschuDehrer Telefon: 0663/ S4 45 32
Žaba ima novo vozilo - Audi 80 IDI
Marjan Velik - Danes teden je moral nenadoma v bolnišnico, kajti na nogi se mu je pojavila rdečica. Bolezen je dolgotrajna, tako da Marjan zadnje tekme svoji ekipi ne bo več na voljo. Svoje soigralce pa poziva: „Naprej se borite za 1. mesto!“

19
_ Sport
Danes zvečer bosta SAK in celovška Austria prvič igrala skupaj na stadionu. Ob 18. uri igra Austria prvenstveno tekmo proti Rapidu iz Lienza, ob 19.40 pa bo
nastopil GAK proti SAK.
Osnova tega nogometnega večera je dogovor med SAK in Aus-trio. Oba kluba želita v prihodnje sodelovati. Na skupni tiskovni konferenci so predsednik Austrie Egon Katnik, predsednik SAK dr. Roland Grilc in tajnik SAK Silvo Kumer začrtali nekatere skupne smernice sodelovanja.
V primeru, da bi SAK šel v II. ligo, bi Austria dala SAK na voljo igralce, ki bi bili zmožni igrati v II. ligi. SAK pa bi dal v zamenjavo igralce, ki ne bi prišli v poštev za II. ligo. Sodelovali pa bodo tudi na drugih področjih; skupni trenerji, zdravniki, skupne priprave pozimi. Oba kluba pa si želita tudi skupnega nastopa napram politiki in uradom.
Predsednik SAK dr. Grilc: „Koroška v razmerju z drugimi zveznimi deželami premalo podpira nogomet. To se mora spremeniti. Predvsem bo potrebno zopet ustvarti vrhunski klub, in ta je lahko samo v Celovcu.“ Tega mnenja je tudi Egon Katnik, ki je tudi izjavil, da je sramota, pod kakšnimi pogoji mora igrati SAK v Celovcu.
Predsednik SAK dr. Grilc pa je jasno povedal, da SAK ne namerava vzeti stadiona. Grilc. „Stadion Pripada Austrii in ne SAK. Mesto Celovec naj poskrbi za to, da bo SAK dobil lastno igrišče!“
Petek, 14. 5.1993 19.40
SAK-GAK
Sodnik: Peter Ruch 18.00
Austria - Rapid Lienz
na celovškem stadionu!
Pappler poškodovan. Branilec SAK Gerhard Pappler (levo, desno Pliberčan Smrtnik) si je na tekmi proti Pliberku natrgal mišico. Ekipi bo manjkal najmanj 4 tedne, če ne več.
Tekmenaraščaja SAK:
SAKU 19-Pliberk 3:0 Vrba U 16-SAK0:3 (Lippusch 2, Rosen-zopf); SAK U 16 - Bilčovs 1:1 (Lippusch) WAC U 14 - SAK 0:7 (Možina 2, Messner 2, Nachbar2, Kesselbacher); KAČ U 14-SAK 2:0; SAK U 10 - Sinča vas 14:0 (Vi-sotschnig 7, Zidej 4, Kramer 2, Meklin); SAK U 81 je dobila na turnirju v Zitari vasi prvi gol v teku prvenstva in je dosegla presenetljivo, za Pliberkom, le 2. mesto.
Boksarski dvoboj v Kotmari vasi
Koroška -Slovenija
Kdaj: v soboto, 1Š. maja Kraj: v Ljudski §oli v Kotmari vasi
Po letu in pol odmora je Franci Wieser zopet oblekel boksarske rokavice. Dvakrat dnevno trenira, deloma tudi z znanim boksarjem Jojem „Ti-gerjem" Pachlerjem.
Proti Matreiu bo zopet igral „Mexx“ Hoher
V nedeljo, ob 17. uri, gostuje SAK v Matreiu, kjer želi popraviti padec proti Pliberku. Savič in Pappler, bosta gotovo manjkala, verjetno pa bo po dolgotrajni poškodbi zapet igral Hoher. Mexx naj bi v napadu zopet poskrbel za potrebne zadetke, katerih je bilo na zadnjih tekmah le malo.
Koroška liga
1. SAK	24	17	5 2	52:19	39
2. Pliberk	24	10	8 6	32:25	28
3. Wietersdori	24	11	6 7	35:31	28
4. VSV	24	10	8 6	36:33	28
5. A. Wolfsberg	24	11	5 8	38:23	27
6. WAC	24	10	7 7	37:23	27
7. Breže	24	10	5 9	33:31	25
8. Matrei	24	8	9 7	32:31	25
9. Trg/Feldk.	24	10	4 10	36:25	24
10. Lienz	24	9	5 10	28:26	23
11. Treibach	24	6	10 8	23:20	22
12. Wernberg	24	8	6 10	36:46	22
13. Velikovec	24	8	5 11	27:42	21
14. A. Celovec	24	6	6 12	20:29	18
15. Mölltal	24	4	7 13	20:53	15
16. Št. Vid	24	3	6 15	12:40	12
Pliberk zaslužen zmagovalec derbija
SAK - Pliberk 0:3 (0:2)
SAK: Preschem 3, A. Sadjak 3, F. Sadjak 3, Pappler 0 (23. Wieser 2), M. Sadjak 2, Gala 3, Wölbl 3, Blajs 3, Kreutz 2, Gröss 3. Lippusch 3;
PLIBERK: Jesse 5, Kräusler 3, Lopinsky 3. Stäuber 3, Urnik 5, Scheucher 4, Dlopst 4, Škof 4, Knauder 3 (81. Habemig 0), Smrtnik 5, Miklau 3 (88. Ramusch 0);
Igrišče ASV, 1000 gledalcev Sodnik: Reinich (zelo dober)
Strelca: Umik (4.j, Smrtnik (9., 70.)
Rdeči karton: F. Sadjak (38. /prekršek)
Huda prha že v 4. minuti, po hudi napaki kapetana Kreutza pa je bila tekma v bistvu že v 9. minuti odločena, kajti gostje so presenetljivo vodili že z 2:0. Po izključitvi F. Sadjaka (38.) je SAK sicer vse poizkusil, toda s silo ni šlo. V celoti so Pliberčani zasluženo odnesli dve točki iz Celovca, kajti SAK očividno še ni v pravi formi. Težje se je poškodoval Pappler, ki bo izpadel za 4 tedne.
Kratek pogovor
Ali je ekipa zašla v krizo?
O krizi nočem govoriti, drži pa, da letos, predvsem na domačem igrišču, igramo zelo krčevito. Problem tiči verjetno v tem, da ekipa še nikoli ni bila skoraj celo prvenstvo v položaju vodečega na tabeli. Iz tega sledi psihični pritisk, katerega pa niso navajeni.
Slišati je bilo, da igralci v zadnjem času niso dobili izplačane „premije“!
Igralci menda tri tekme niso prejeli denarja, vendar obstaja nek dogovor z odborom, ki meni osebno še ni znan. Bi se moral pozanimati. Moram pa reči, da nimam občutka, da obstaja v ekipi nezadovoljstvo. Če bi bile težave, bi to opazil. Tudi Vi že dolgo niste prejeli denarja!
Najprej bi rad dodal, da je zame v ospredju samo športni uspeh. Naš cilj je postati prvak, vse drugo je le stranskega pomena. Vzrok, zakaj še nisem prejel dogovorjenega denarja, pa vam bo najlaže pojasnil$red-sednik sam. Osebno v tem ne vidim nikakršnih težav. Kar se tiče klubskih financ, pa bi kljub temu rad dodal, da bodo v primeru vstopa v podligo gotovo potrebni še dodatni sponzorji, ki bi klub okrepili denarno.
Kaj pravi predsednik Franz Haschej
Igralci (ne vsi) tri tekme niso prejeli „premije“, potne stroške pa so dobili vsi. Zakaj denarja niso prejeli, lahko hitro razložim. Igralci si želijo nove drese. Zato smo se v odboru domenili, naj zanje prispevajo delež tudi sami. Kapetan se je v imenu moštva strinjal s to odločitvijo. Sedajo pa bomo to le nekako drugače rešili, da igralcem ne bo potrebno dati prispevka. Kar se tiče trenerja Avdiča, pa moram reči, da je denar res prejel nekoliko pozneje, kot je bilo dogovorjeno. Delno smo ta problem rešili že ta teden, preostalo pa bo prejel v prihodnjem. Vzrok, da je prišlo do zakasnitve, pa leži v nekem določenem plačilu, ki klubu ni bil izplačan. Avdič sam in tudi odgovorni v klubu v zvezi s tem ne vidijo težav.
Pridi na Bistrico!

20. maa'Mai ZHska Bistrica/Fetsfntz im Gai&al lUOKttiroiv/Heitol


«M
Naslednji četrtek, 20. maja, na vnebohod, bo v Bistrici na Zilji letošnji otroški dan. Poleg številnih doživetij čaka tudi nekaj presenečenj. Med drugimi pridejo artisti na trampolinu,
pride pa tudi SAK.
Tudi SAK pride na otroški dan na Bistrico

Tudi veliki in uspešni SAK pride na Bistrico. Trener dr. Ivan Ramšak bo predstavil koroškega prvaka. Igralci bodo dajali avtograme, in pokazali to ali drugo „finto“. Prišla bo tudi SAK U 10 ekipa iz Pliberka, ki je bila letos na turneji v Angliji.
SAK pa ima pripravljeno za vse mlade pravo atrakcijo: elektronsko bodo merili, kako močno znaš udariti žogo. Prej pa bodo Sakovci pokazali, kaj znajo
Trener dr. Ivan Ramšak bo prišel na Bistrico s svojimi nogometaši, z malimi in z velikimi. Vsak bo imel možnost, da se z njimi pomeri
Celovški zmaj star 400 let
Celovški zmaj (Lindwurm) je star400 let. Umetnik, ki gaje ustvaril ob začetku 16. stoletja, je ostal neznan, čeprav tvmnogi pravijo, da ga je izklesal Čelovčan Ulrich Vogle-Z sang. Me-s t o Celovec je ob 4 0 0 letnici svojeja zrna ja prirpa-vila posebno razstavo, ki bo odprta od 11. maja do 30. septembra v banki BKS v Celovcu.
nalogam.
Sprememba. V Domu prosvete Sodali-tas v Tinjah, kjer se letno srečuje nad 2000 ljudi, je prišlo pred kratkim do spremembe. Hišni upravitelj Jože Perč, ki je bil svojčas - tudi naš sodelavec, je zapustil Dom. Šel je na spet na Bistrico, kjer se želi v prihodnje posvetiti novemu modnemu kmetijskemu trendu, biološkemu kmetovanju. V Tinjah rektor Jože Kopeinig zdaj išče primernega naslednika in je hvaležen za vsak dobronamerni nasvet.
„Grajski koncert.“ Na Suhi so ponovno „znašli“ nekaj novega. Tokrat vabijo na koncert na suški grad, ki ima novega posestnika in je renoviran. V soboto, 12. junija pridejo na grajski koncert oktet Suha, oktet LIP Bled, oktet Valvasor z Litije, Doppelquartett Tainach in Tržaški oktet. Ljubitelji vrhunskega petja te slaščice gotovo ne bodo zamudili.
Veliko dela. „Odkrito moram priznati, da sem podcenjeval, koliko časa je pot-
rebnega za politiko,“ je pred kratkim priznal pliberški občinski odbornik Blaž Kor-desch. Po poklicu je poštni uradnik, v prostem času pa lovec in politik. „Svoj prosti čas že skoraj ves preživim na Občini, kjer se vrsti seja za sejo,“ ugotvalja Kordesch. „Na občinskih sejah so vedno le vidni rezultati, koliko dela je bilo za tem, pa skoraj nihče ne ve. K sreči imamo dobrega vodjo občinskega urada Franza Sourija, ki vse zelo točno pripravi in izdela, brez njega v Pliberku itak nič ne leti.”
š
E
n
h
ti
D
I ž
d