Poštarlna plačana u gotovom Revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost revue de ['architecture et de l' a r t 19 3 4 4 LETO IV. ARHITEKTURA URBANIZAM HORTIKULTURA PRIMEN7ENA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST ARHITEKTURA Revija za gradevinsku, llkovnu i prlmenjenu umetnost. - Pretplata godlšnje Din 120-—, za inozemstvo Din 150*—. - Uprava: Stritarjeva 7. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Odgovorni urednik Jože 2igon. - Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. Ceč). Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—. za inozemstvo Din 150'—. - Uprava: Stritarjeva ul. 7. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). -Odgovorni urednik Jože 2igon. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Ceč). Revue de 1'architecture et de I'art. Prix de i'abonnement annuel Din 120*—, pour l'6tranger Din 15C'—. Redaction: Ljubljana, Stritarjeva 7. Publlče par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur). Rčdacteur responsable: Joie Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Ceč). Naročnina se plačuje naprej po Poštni hranilnici štev. 15.944 ali pa inkasantom, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom uprave. — Reklamirani zvezek se dobi brezplačno samo, če se reklamira najkesneje en mesec po izidu; pozneje se mora plačati. — Revija se lahko odpove samo konec leta, t. J. do 51. decembra. — Kdor do tedaj revije ne odpove, ga imamo za naročnika tudi za prihodnje leto. V vseh krajih iščemo agilne akviziterje za inserate In naročnike. Za pojasnila se izvolite obrniti na upravo. Pretplata se šalje unapred putem Poštanske štedionice br. 15.944, ili se plača inkasantima koji se iskaiu sa pismenom punomoči uprave. — Reklamirani broj dobiva se besplatno samo ako se reklamira najkasnije mesec dana posle izlaienja lista; docnije se broj plača. — Revija se otkazuje jedino krajem godine, t. j. do 31. decembra. Ko ne otkaie do toga roka smatra se pretplatnikom 1 za Iduču godinu. Traiimo u svim krajevima agilne akvizitere za inserate i pretplatnike. Za obaveštenja izvolite se obratiti na upravu. Albert Speletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska 25. Tel. 3175 Cene konkurenčne Cerkveno slikarstvo (fresco e. t. c.), strokovnjaško restavriranje starih slik, fresk, oltarjev in soh (po-lihromiranje) izvršuje MIHA MALEŠ, akad. slikar in podobar, Ljubljana — Pod Turnom št. 5. (atelje) IV. BONAČ trgovina s pisarniškimi, tehničnimi in risalnimi potrebščinami 0 Zastopstvo za svetiopisni papir OZALID LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 5 Idealen in dekorativen materijal za stene in mize, kavarne in restavracije Trpežno, higijensko, lahko za čiščenje — zato ekonomsko! Kinematografski ateljeji — perspektiva Les ateliers de cinema — perspective DVA PROJEKTA ARH. PANTELEJMONA GOLOSOVA (Deux projets de 1'archltecte Pantelejmon Golosov) V tej številki prinašamo dva projekta mladega ruskega arhitekta Pantelejmona Golosova. Bila sta nagrajena na moskovski izložbi sodobne arhitekture in sta tedaj vzbudila v ruskih in inozemskih strokovnih krogih veliko pozornost, ker dokazujeta ve-likopoteznost koncepcije, originalnost v obdelavi detajlov in avtorjevo sijajno risarsko znanje. Toda Golosov je kmalu nato, leta 1929. umrl v Moskvi za tuberkulozo, star šele 33 let. Reprodukcije projektov in tekst sta odstopila redakciji ..Arhitekture" njena sodelavca g. arh. Ernest Weissmann in g. Bogdan Rajakovac. Materijal sta dobila še leta 1928. od avtorja samega, da ga objavita v neki naši reviji, kar pa se iz nepričakovanih razlogov do zdaj ni zgodilo. ,, . ... Uredništvo. Načrt kinematografskih ateljejev. Ta načrt predstavlja enega prvih poskusov, kako rešiti tako komplicirani problem ureditve prostorov za kinematografsko snemanje. Ti prostori so zvezani v eno celoto, tako da so vsi procesi poslovanja racionalizirani: poraba človeške in strojne energije se mora zmanjšati na najmanjšo mero. Prostor, ki je namenjen za snemanje, je razdeljen v vrsto predelkov v velikosti 25X12 m. Ti oddelki so omejeni s premičnimi stenami, ki se lahko ob potrebi prislonijo na zid, v niše, ki so konstruirane posebej za ta primer. Na ta način premične stene ne ovirajo pri snemanju in se lahko spoji več oddelkov v eno. Vsak predelek rabi z ene čelne strani za osebje, z druge pa za rekvizite, dekoracije itd. Delo na eni in drugi strani se lahko vrši istočasno, s čimer je doseženo pravilno poslovanje. Skupina prostorov za tehnično osebje je na strani glavne fasade v obliki posebnih rizalitov, ki so spojeni z ustrezajočim hodnikom ateljeja. Vsaka teh skupin ima poseben izhod z vestibulom in stopniščem za vertikalno komunikacijo in zvezo z ateljejem. Razen po omenjenih se lahko pride v atelje po dveh stopniščih, ki sta situirani v glavnem hodniku. Pri rešitvi prostorov za tehnično osebje so upoštevane vse možnosti, ki olajšujejo njegovo poslovanje. Rekvizitno-dekorativna skupina je nameščena na drugi strani ateljeja in zvezana z ustrezajočim hodnikom za manipulacije, ki mora biti neobhodno v zvezi z delavnicami (mizarskimi in ključavničarskimi); te delavnice so nujne za zgoraj omenjeno skupino. Razen sistema zgornjih premičnih svetiljk so konstruirani balkoni in posebne premične zibeli, ki po potrebi omogočajo razsvetljevanje vsakega mesta v ateljeju. Na eni strani je atelje zvezan z odprtim prostorom za snemanje, na drugi strani pa s petnadstropnim Fasada Fa$ade Kinematografski ateljeji Les ateliers de cinema Pritličje Rez- de-chaussee pi J LZ1L3 L" n i i " 'lil' ]] ~~ : - • - • • —i j—-j—— i j |. • [ .11 w 'II ■ i "i F"i 2. in 3. nadstropje 2e et 3e etage —II-" ir i: ii jr K"' J-1-1-1-1-L-1-1-I-1-1-1_ paviljonom. V prvih treh nadstropjih so nameščeni prostori za tehnično osebje, dve dvorani za pregledovanje filmov in ostali postranski prostori, ki morajo biti v neposredni zvezi z ateljejem. Zunanja steklena stena hodnika za osebje je opremljena na štirih mestih s konstrukcijo, ki omogoča prehod avtomobilov. Ideja teh konstrukcij je razvidna iz perspektivnega načrta. Kubatura stavbe: 129.000 m'1. ddddd D n H_cr-r-----T-'l J IDO ». 't Stranska fasada in prerezi Fagade laterale et coupes * 1*2= Ji- Pošta v Harkovu Hotel de Poste a Charkoff Perspektiva Perspective Glavna fasada Fasade prlncipale Načrt glavne pošte v Harkovu. Vsa pošta, ki prihaja in odhaja, se transportira z električnimi vozili in avtomobili in mora čez notranje, s steklom pokrito dvorišče. To dvorišče je poslovno središče stavbe. Na vsaki strani dvorišča sta samo dva prostora za razkladanje in nakladanje pošte. Podzemeljska električna vozila, ki prihajajo z železniške postaje, razkladajo pošto na dveh mestih. Ko se vračajo, lahko prevzamejo pošto, ki je že pri- Aksonometrija Projet Nadstropja in prerezi Etages et coupes pravljena za ekspedicijo. Na istem mestu (pokrito dvorišče) se koncentrira nakladanje in razkladanje poštnih avtomobilov, ki imajo s tega mesta najudob-nejšo in najkrajšo zvezo z garažami in bližnjimi ulicami. Poslovanje s strankami: izdajanje časnikov, časopisov, službenih in privatnih pošiljk itd., se koncentrira na odprtem dvorišču; s tem je doseženo, da se privatna vozila ne mešajo s poštnimi. To dvorišče je situirano proti mestu in neposredno zvezano z ulico. Dvorana za manipulacijo rajonske pošte (poštni oddelki) je nameščena v najugodnejšem delu stavbe; ta dvorana je v zvezi z ostalimi prostori, z ekspedicijo in oddelkom za predale naročnikov. Administrativno-gospodarski prostori, obednica in profesijonalne organizacije so nameščene v srednjem vzvišenem delu stavbe ter zavzemajo tretje, četrto in peto nadstropje. Ta namestitev je prikladna zaradi zveze vsake ekspedicije z že omenjenimi skupinami. Niti ena ekspedicija nima prehoda tu skozi. Stanovanja in oddelki za vzgojo otrok so zaradi udobnosti nameščeni v posebnem paviljonu. Tako smo dobili tip stavbe, ki s svojim talnim načrtom in zunanjo obliko najbolje ustreza zelo kompliciranim funkcijam glavne pošte. Dosegli smo ekonomsko rešitev ne samo glede na stavbne stroške, marveč tudi glede na mehanizacijo stavbe. Kubatura stavbe: 67.980 m:1. Pošta v Harkovu Stranski fasadi H6tel de Poste ž Charkoff Facades laterales Pošta v Harkovu Hotel de Poste a Charkoff Pritličje Rez-de-chaussee (y) J'j ! i .... L_ __ k . -» ■ — _j ji. • • ....i . i ■ n ■ i • ■ ■ —i • 3 i 1 1 - „, ,,, - i J....... .i : M u ... . . '].....I'- ........... J ' • »%--• • *■ -1 rt . • ___lil l. j: j J H M j „. .....'j: . I 1. nadstropje 1er etage SI- 2. Lastovo Baranja URBANIZAM Uioduje arh. Marko Vidakovk SI. 1. Martinci srez Zlatar seosko gradenje (Construction du village) Različito od gradova, čije je izgradivanje danas — a bivalo je i u ranijim vijekovima — organizirano, i provodi se planski, sela rastu u pravilu bez plana i organizacije. Katkada polagano i stolječima, katkada opet brzo, u nekoliko godina ili decenija, kaošto vidimo i u našim krajevima, na područjima predratnih velikih imanja. Ovo pravilo ima izuzetaka: naselja koja nastaju u povodu kolonizacija što ih provodi država; bilo sama, bilo s privatnim kapitalom: gornjošleske kolonije uz njemačko-poljsku granicu, kolonije malo-azijskih iseljenika u Grčkoj, nova naselja u bonifici-ranim, do nedavna malaričnim, krajevima oko Rima, makedonske kolonije, naselja oko novih industrija i izvora energije u Sovjetskoj Uniji. I privatni kapital sam podiže organizirana naselja oko novih industrija: naselja oko Kruppovih industrija, rudarska sela, Duga-resa, Trepča, Trbovlje, Kamnik, Zenica, Vareš itd. Ovi su izuzeci toliko učestali da nam se sve očitije javljaju njihovi uzroci: potreba organiziranja u eks-ploataciji zemlje, njenih blaga, i blaga morskih, sa ciljem da bi se oni racionalno iskoristili, da bi se pojačalo stvaranje dobara, da bi se osigurale državne granice i zbrinuli politički emigranti, da bi se zbrinuli previše osiromašjeli seoski stanovnici drugih krajeva, i našlo kruha besposlenim, da bi se vezalo proletera uza tlo, da bi se našlo rada i hrane za suvišak sta-novništva. Posmatrajuči ove uzroke, današnju ekonomsku križu, i sve jaču tendenciju etatiziranja produkcije i izrinjene dobara, namiče se misao da bi i u izgradivanju Ing. Milivoj Petrik, Škola Narodnog Zdravlja u Zagrebu: sela u skoroj budučnosti slučaj mogao uzmaknuti pred planom i organizacijom. Nesumnjivo bi se time podigao životni standard na selu, a seosko gradenje primilo bi drukčije zadatke i nove oblike. SI. 3. Otoka srez Krupa Da bismo mogli odrediti što treba da se pro-mijeni u seoskom gradenju, i kojim putem bi evolucija seoskog gradenja mogla da pode, dode li do njene organizacije u spomenutom smislu, treba da ga po-smotrimo kakvo je sada, i koje su mu determinante. Pri tome nas interesira samo ono slučajno, neorganizirano, seosko gradenje, a i to, prirodno, prvenstveno u našoj zemlji. Determinante su mu postavljene od prirode i od društva. Priroda je postavila ove: Klima: količina i vrsta oborina, jakost, čestoča, i smjerovi vjetrova; ekstremi i srednje vrijednosti temperature. Mala drvena kuča Hrvatskog Zagorja (1) bila bi apsurdna na senjskoj buri; nižinska prizemnica (2) Povljane Pag SI. 5. Košljun Pag pleter, gdje je šikara zamjenila šumu (3). Na suhu terenu gradenje ne treba da vodi toliko računa o kapilarnoj bazi, pa mogu da se grade zgrade tek nešto malo izdignute nad tlom (5), dok na vlažnim, podvodnim terenima treba da se pod digne (12), a na poplavnim područjima da se grade jednokatnice (14 i 7). Teško pristupačni krajevi upotrebljavaju materijal koji ne treba daleko transportirati (5 i 9), a lako pristupačni mogu da se više koriste produktima industrije (1, 8 i 12). Plodni krajevi bolje hrane svoje stanov-ništvo, pa je i gradenje bolje (2, 6, 7, 8, 12), dok sterilni krajevi uslovljuju oskudne gradevine (5, 9, 10, 13). Društvo upliviše na gradenje ovim faktorima: H i s t o r i j a : Tražeči sigurnost pred Turcima, narod je osnivao naselja daleko od puteva, na skrivenim nestala bi u alpskim snjegovima, bosanska kuča na kanate (3), sa zidovima iz pletera, postala bi za sta-novnike pakao, kad bi je smjestili na dubrovačko sun-ce ili na zimske vjetrove Podravine, dok bi se dalmatinski krovovi (4) provalili pod bosanskim snijegom. TI o : ka men, ilovača, pijesak; suho, mokro, podvodno tlo; tlo sa vegetacijom ili bez nje; plodno, po-godno za kulturu, ili sterilno i nepogodno; strmo i krševito, pa teško pristupačno, ili ravno i prohodno. Primorje gradi s kamenom več zato, što je to tamo najjeftiniji i najbliži materijal (4 i 5), Slovenija (6) i velik dio Hrvatske (7—11) sa drvetom, iz istoga razloga, Podravina (12), Vojvodina (2) i Srbija s opekom, čerpičem, ili nabojem od ilovače, jer potrebne surovine ima posvuda, i jeftinija je od kamena i drveta. Bosna uzima drvo, gdje ima šuma (13), i prelazi na SI. 6. Medvode Slovenija SI. 7. Drenčine srez Sisak vode, ili se provode samo djelomično, dotle drugi zakoni mogu veoma znatno mijenjati gradevnu sliku sela. U prvom redu treba ovdje spomenuti nasljedno pravo i praksu. U nekim našim krajevima nasljeduje seosko imanje najstariji sin, koji potom isplačuje braču, a ova polaze u zanat ili u tvorničke ili poljoprivredne radnike; imanje ostaje neokrnjeno, a nasljednik ne treba da gradi novih zgrada ni da nabavlja inventara, več se ograničuje na održavanje naslijedenoga, i na adaptacije za nove potrebe. U drugim krajevima dijeli se imetak na jednake dijelove medu sinove, a kčerima se daje miraz, ako se udadu, a izdržavanje, ako ostanu neudate. Tu imetak više ne ostaje neokrnjen, a svaki od nasljednika, osim jednoga, gradi nove zgrade i nabavlja nov živ i mrtav inventar. U nekim opet krajevima učestvuju ženska djeca u nasljedstvu jednako kao i muška; imanje se dijeli na još više dijelova. SI. 8. Velika Mlaka SI. 9. Gustelnica srez Velika Gorica srez Velika Gorica mjestima, u šumi ili uz šumu, na vrhovima brda. Bosna, Lika, Kordun puni su takvih primjera (11, 13, 15). Po-znato je skrivanje fruškogorskih manastira. Putujuči Srbijom malo se sela nalazi uz puteve. Sličan efekt postigli su i feudalni odnosi. Bolja zemlja, u ravnici i na blagim padinama, pripadala je vlasteli; kmet je gradio na brdu i strmini (9 i 16). Ovakva naselja teško sele u doline, ostaju daleko od civilizacije, primitivno su gradena. U prošlosti preuzeo je narod i izvjesne impor-tirane tipove zgrada i načine gradenja; primjer su muslimanske kuče po večim selima (17). Zakonodavstvo i administracija: Dok gradevinski zakoni i propisi u stvari malo uplivišu na seosko gradenje, jer ili nisu potpuni, ili se ne pro- Sl. 10. Pazarišta Lika i'lllllll U ovom posljednjem slučaju svi nasljednici ostaju na zemlji koja se kroz generacije sve više rasparčava, dok se konačno ne razdijeli na tako male posjede, da oni, pored sadašnjih metoda naše zemljoradnje, ne mogu više nikako da prehrane svoje gazde, pa ovi moraju da se late industrijskog ili težačkog rada, bilo stalno, bilo kao sezonski radnici, da pokriju deficit u svom gospodarstvu. Tipičan primjer za ovo je Hrvatsko Zagorje. Prirodno je da u takvim prilikama seosko gradenjo uzima primitivne forme, i da — prema prošlosti — pokazuje nazadovanje. Dok su u prijašnja vremena postojale zadruge, sela su bila malena, a posjedi i zgrade veliki (7). Lako je bilo, prema tome, uzdržavati i selo i zgrade u dobru stanju. Kad je zakonodavstvo olakšalo dijeljenje zadruga, veliki seoski posjedi su se raspali, a nasljednim pravom raspadanje se je i SI. 12. Jalžabet srez Varaždin Pazarišta Lika I na drugi način moze zakonodavstvo, ili administracija, da modificira gradenje. Neke naše banovine (u prvom redu Savska) osnovale su još prije nastupa ekonomske krize naročite fondove iz kojih se davaju zajmovi seoskim gospodarima u asanacione svrhe: za gradenje nove, ili asanaciju stare, kuče, staje, gospodarskih zgrada, itd. Zajmovi su beskamatni i kratkoročni, a uslovljeni su time da se novac utroši po savjetu i pod nadzorom nadležnog Higijenskog Zavoda. U stvari se ovdje radi o davanju kredita, kako se to — u raznim formama — čini i u drugim nekim zemljama. Efekt ovih fondova je neobično dobar, kako če se kasnije vidjeti. Civilizacija: Veoma teško griješe oni — nažalost još suviše brojni — koji misle da je seljak nesklon napretku i kulturnom životu. Ako im se on dalje produžavalo, pa su sela postala velika, a posjedi tako mali i finansijski slabi, da je sve teže uzdržavati selo, a seoske zgrade se ograničuju na minimum prostora i komfora (9, 10, 15, 16). Načrt (18) vrlo jasno pokazuje kako se je jedan jedini nekadašnji posjed vremenom raspao u tri; pošto je ulična fronta bila preuska da se posjed dijeli uzduž nje, podijeljen je on u nekoliko dijelova koji se nižu jedan iza drugoga, sa pravom prolaza onih stražnjih preko dvorišta onih prednjih. Ovakvim dijeljenjem opčenito su se u napučenim krajevima ulične fronte toliko smanjile, da se danas nalaze negdje pretežno, a drugdje potpuno, samo vrlo uske parcele, pa su i zgrade uske, i užim čelom okre-nute prema ulici ili cesti. Time se sve više onemogo-čuje optimalna orijentacija zgrada (1, 9, 19). SI. 13. Majkiča Japra Bosanska Krajina dalmatinsko-lička meda odupire, biva to iz dva razloga: što ne zna da je to bolje od onoga što ima, i što ne zna kojim putem da pode. Imali smo prilike vidjeti seoske mladiče u specijalnim tečajevima (Seljačko sveučilište Škole Narodnog Zdravlja u Zagrebu), i možemo reči na osnovu višegodišnjih opažanja da su oni stalno po-kazivali i veliku želju da podu putem progresa, i jak interes za najzgodnije načine, kako da to urade. Osnovna nastava, kakva danas postoji u našim selima, ne daje seoskom stanovništvu ni dosta znanja, niti ga upučuje na puteve kojima treba da pode. Osim što dijete nauči najpotrebnije čitanje i pisanje sa nešto elementarne matematike, ono za praktični život i za svoju budučnost nije naučilo ništa više no što mu znadu otac i djed, pa zato — kad odraste — plete kotac kao i otac. Naročito mu škola ne daje nikakva gradevinskog znanja, pa je ono upučeno na to da podržava stare tradicije gradenja, kakve več postoje u njegovu kraju. Samo tako može se ob-jasniti činjenica da na primjer čitava Podravina gradi jednako vlažne kuče kaošto su se gradile pred stotinu godina, ma da se i u najmanjem selu podravskom može provesti valjana izolacija s minimalnim troškom. Pri tom treba naglasiti da se vlaga u kuči posvuda posmatra kao zlo. Nedostaje samo potrebno znanje kako da se ona predusretne. Ovakvih primjera moglo SI. 16. Mače, zaselak Benčiči srez Zlatar SI. 17. Vrnograč Bosanska Krajina Orubica srez Nova Gradiška SI. 14. Rasličevo bi se navesti bezbroj. Za sticanje ovakvog znanja vanredno su važni tečajevi za seosku mladež koja je ostavila osnovnu školu. Kako osmogodišnja osnovna nastava u nas još nije provedena u život, i — prema sadašnjim prilikama — zadugo još neče biti, neobično su važni za sticanje praktičnog znanja, pa i grade-vinskoga, oni malobrojni specijalni tečajevi za mlade seljake. Dednako su važni i uzori koji se podižu po selima za ogled i imitaciju: uzorne kuče, gospodarske zgrade, i ostali objekti seoskoga gradenja. Takvi se objekti u posljednje vrijeme sve više podižu; grade ih, ili finansijski pomažu njihovo gradenje, poljo-privredna odjeljenja kod Banskih uprava i Higijenski zavodi. Njihov odgojni značaj je vrlo velik, jer na-domještava znanje koje škola nije dala. O njima bit če govora još kasnije. Isto je toliko važan značaj civilizacije koja ulazi u narod prometnim putevima i kretanjem naroda emigracijom. Opčenito su zgrade uz prometne puteve bolje, savremenije, i ugodnije (2, 6, 8, 12, 19), a daleko od prometa primitivne, arhaične po materijalu i metodama gradenja (5, 9, 10, 11, 13, 15). Kao prometni put naročito je važno more (4, 20). Tkogod je vidio sela uz dalmatinsku obalu, naročito na teritoriju ne-kadašnje dubrovačke republike, ostat če mu za vazda u pameti visoka gradevna tradicija tamošnjih sela. Nju treba pripisati obim ovdje spomenutim faktorima: moru, kao prometnom putu, i emigraciji, izazvanoj siromaštvom tla. Ne samo što narod iz emigracije decenijima šalje u zemlju ogromne svote novaca, od kojih se velik dio troši u gradevine, nego i emigrant stiče u inostranstvu izvjesnu kulturu,i diže svoj standard življenja, pa se to očituje u boljem gradenju po njegovu povratku iz tudine. Potrebe: Prirodno je da se zgrade grade prema potrebama; drukčije gradi ribar (4) nego vino-gradar (20), drukčije zemljoradnik (12) od ovčara (11) i stočara (8). Ne samo što su različite gospodarske zgrade, več i same kuče za stanovanje. Diferenciacija ide veoma daleko: uzgajatelj stoke plemenite pas-mine, ili engleskih svinja, treba da gradi svoje staje, ili svinjce, bitno drukčije nego bosanski seljak, koji goji bušu, ili domaču svinju. Blagostanje: O uplivu blagostanja na gradenje suvišno je govoriti. On se vidi na svakoj zgradi, i na svakom selu. Fotografski materijal uz ovaj članak govori veoma rječito. Držimo da je ipak vrijedno spomenuti, koliko upliviše na gradenje bližina gra-devnih industrija, koja znatno snizuje cijene materi-jala, i stalno mijenja gradevne tradicije. Teško bi se danas moglo uočiti, koliki je upliv izvršila na gradenje po selima Hrvatskog Zagorja bližina fabrike glinenih proizvoda u Bedekovčini, ili na gradenje u Dalmaciji i na otocima bližina fabrika cementa. Specijalno je velik upliv na seosko gradenje imala industrija cementa po čitavoj našoj zemlji. (Nastavit če se.) E>< LJS — liZLS SI. 18. Mraclin SI. 19. Imbrionac srez Varaždin SI. 20. Kastav UPORABNA UMETNOST Arh. Slavko Lowy Konzolno ugradeni regal Zagreb iz oniksa i stakla Etalage emmure, onyx et verre Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: NAROČNIK IN ARHITEKT Harmonična stavba in njena oprema sta lahko samo rezultat popolnega dela. Le iz resničnega prepričanja, iz popolne uravnovešenosti projektantove psihe in harmonične skladnosti arhitektovega stremljenja z naročnikovimi željami lahko nastane delo, ki zadovoljuje obe stranki. Osnova stavbe in opreme ter logične uresničujoče izvedbe ni samo produkt arhitektove miselnosti — je to njegovo delo — in delo je on sam. Da postane mirujoča misel sposobno dejanje, je potreben zunanji učinek in skladno razmerje med arhitektom in naročnikom. Misel se dostikrat razblini v stiku z realno sedanjostjo. Še nevzdramljeno projektantovo hotenje potrebuje oploditve, ki ne sme biti burna nadvlada materijalne kalkulacije, temveč nežna — komaj slutena želja, ki prevzame vso duševnost ter uresniči katerokoli podzavestno dobrino. Arhitekt ne gradi za sebe, temveč obstoja njegova naloga v u&esničevanju naročnikovih želja, radi česar mora poznati vse njegove potrebe in zahteve ter do neke meje analizirati njegovo psiho. Vsako naročnikovo prikrivanje in olepšavanje dejanskega stanja proti arhitektu je neumestno, ker le po dejanskih vrednotah lahko arhitekt logično sklepa ter prehaja v popolno delo in smiselno osnovo. Arhitekt je z vso duševnostjo prav za prav usluž-ben naročniku in za lajika v psiholoških vprašanjih je neumljivo, kako naj arhitekt pod navedenimi pogoji obvaruje svojo samostojnost mišljenja in dopri- nese samožitno delo. V resnici je razmerje, ki obstoja med arhitektom in njegovim delom na eni ter naročnikom na drugi strani, precej zamotano ter je potrebna močna volja in veliko samozatajevanje projektanta, da dovrši prevzeto nalogo. Mnogo uvidevnosti mora pokazati tudi naročnik, da ostane njegovo razmerje z arhitektom skladno. Vsekakor je treba vedeti, da arhitekt ne projektira radi denarja, temveč radi umetnostnega hotenja, in da potrebuje pri tem vse zaupanje naročnika. Kjer ne obstoja tesna medsebojna vez zaupanja med naročnikom in arhitektom, arhitekt sicer izvrši naročeno delo, ki je pa zgolj miselno, točno izkal-kulirano tako v tehničnem kakor materijalnem pogledu, a manjka mu milina prečutene duševnosti. Zgodi se pa tudi, da naročnik iz zgolj spekula-tivnih razlogov obleze vse znane in neznane mu arhitekte, da bi za ničevo ceno prejel projekt. Takšen človek vidi samo mehanično delo, ki ga domišljavi lažni strokovnjak izvrši z raznolikimi pripomočki literature v nekaj urah, — in ne loči projektiranja od risarsko mehaničnega dela. Na žalost je večina vsega dela v naših krajih izvršena na navedeni način in posledice so očitne. Na osnovno vprašanje, če je mogoče ustvarjajo-čemu arhitektu uresničiti naročnikove želje tako, da ostane pri tem zvest svojemu naziranju in prepričanju, je mogoče odgovarjati le po primeru. Mnogokaj se da uresničiti, ne da bi se kršila osnovna načela tehnike in estetike. Predvsem je treba ugotoviti, da arhitekt ni brezvoljno orodje naročnikove miselnosti, temveč vedno njegov strokovni svetovalec. Naročnik poišče arhitekta zato, ker je ta najviše kvalificiran strokovnjak v vseh stavbnih zadevah, tako glede zidanja kakor glede opreme raznolikih stavb, in je torej v stroki vsekakor bolj doma kakor naročnik. Arhitekt ima mnogoštevilne izkušnje v vseh posameznostih gradnje, v nabavi gradiv in v občevanju z raznolikimi obrtniki in te izkušnje uporabi v dobro naročnika, ki si navadno samo enkrat v življenju gradi in opremlja svoj dom. Iz radione N. Crnokrak Zagreb (po francuskom modelu) Spavača soba g. R. M. Toaleta Toilette I. F. Klein, Ljubljana Originalno delo, globoko brušeno v steklu, izvršeno za Grassy-Museum, Leipzig Verre gravee Lojze Smerkol, Ljubljana: BAKER (L'emploi du cuivre) Kaj je baker? Veliko ljudi ne pozna vrednosti te žlahtne kovine. Za okraske, kipe, kuhinjsko posodo za hotele, za vse predmete, ki so izpostavljeni na zraku, ni boljšega blaga od bakra. Z bakrom krita in dobro izvršena streha je najboljša in najcenejša; čeprav so izdatki veliko večji, se naloženi denar z leti prav dobro obrestuje, ker odpadejo vsa popravila in barvanje. Imel sem primer v Vornbachu pri Pasavi, kjer sem leta 1906 demontiral bakreno streho z dveh stolpov cerkve. Pod jabolkom in križem vrhu stolpa sem naletel na kositrno posodo; ko smo jo odprli, smo našli v njej natančen popis, kdaj sta bila stolpa z bakrom krita: I. 17321 Če bi bilo kritje izvršeno stro-kovnjaško, bi novo ne bilo potrebno, kajti pločevina je bila še popolnoma dobra. Ker pa so bili vsi iz bakra tolčeni ornamenti pribiti z velikimi kovanimi I. F. Klein Originalni steklorez Ljubljana izvršen na modri plošči Verre gravee Lojze Smerkol, Ljubljana Lev iz tolčenega bakra na palači »Grafika« v Ljubljani Lion de cuivre travaille žičniki skozi baker na les, je ta zaradi dolgega za-makanja strohnel. Dandanes manjka splošne solidnosti, zato se vprašuje samo, kaj je najcenejše, in kupuje ter naroča se res »najcenejše«, kar je pa — najdražje. Baker je res draga kovina, vkljub temu pa najcenejša, ker traja pri strokovnjaški izvršitvi najmanj desetkrat tako dolgo kot druge kovine. Baker terja za obdelavo celega človeka. Če pa postaviš pred izdelek mojstrskega ročnega dela mladega moža, ki se je rodil v času hiperprodukcije in poceni strojnih izdelkov, nima nobenega razumevanja za pristno, solidno ročno delo. Mladič ne vidi, kaj je v izdelku, in ne ve, da ga je mojster izvršil z največjo ljubeznijo in da je vanj položil svoje najboljše — svoje mojstrsko znanje. Za strehe naj. se vzame baker debeline 0.55 do 0.65 mm, za figure pa je potrebna večja debelina, do 1 mm. Pri tolčenju bakra se mora upoštevati, da se baker pri izdelavi vleče in krči; izvršeni predmet postane deloma tanjši, deloma debelejši. Pri strehah je treba misliti na to, da se baker v mrazu krči, v vročini pa razteza (dilatacija). Napačno je, če se baker spaja s kositrom; izdelek mora biti samo zakovan, spojen trdo ali pa z zgibom. Dolenjska vas, pastel Paysage Slovene, pastel LIKOVNA UMETNOST Urejuje akad. slikar MIha Maleš Z razstave Božidarja 3akca v Jakopičevem paviljonu Ljubljana 1934 Božidar Dakac Trdnjava Klis, pastel Fortesse Klis, pastel Branko Atalii, Zagreb: STO SE KOD NAS PISE O SLIKARSTVU (Comment on traite la peinture chez nous) Mnogo se kod nas piše o likovnoj umjetnosti. Mnogo — a ipak malo, ako pogledamo, što se piše i kako se piše. Najviše pišu oni, koji se u likovnu umjetnost, uza sve svoje verbalističko znanje, naj-manje razumiju. Trebalo bi jednom postaviti pitanje: kako se piše o likovnoj umjetnosti? O tome, tko piše, nije potrebno voditi mnogo računa. Jasno je, ako je članak koncizan, informativen, stvaran i logičan, da nije važno tko ga je napisao; no kada je članak konfuzan, netočan i pun kontradikcija, tada treba staviti to pitanje. Treba oštro osuditi ljude, koji, i pored diploma i zvučnih naslova, pišu besmislice. Ali oni su neumorni. Smiješno je i pokušati da ih se zaustavi u pisanju. Pisanje im je ušlo u krv, postalo je za njih »strast«. Oni pišu i — pišu. Sve više i — više, besmislenije i besmislenije. To što se piše nije kritika, nego u jednom slučaju reklamiranje, a u dru-gom kudenje pojedinih slikara. »Kritika« prelazi u »obrt«. Postaje (ona je to donekle i prije bila, ali je danas više nego ikad prije) vrelo za eksploataciju. Dosta je pogledati stanovitog »kritičara«, kako šeče izložbenim salonom, s olovkom i reporterskim blokom u ruci, dostojanstveno i superlorno, a slikara, Božidar ]akac Zlata Gjungjenac-Gavella pastel u večini slučajeva, kako trči za njim, zavinute hrpte-njače, sa strahom u očima i sa, u najgorem slučaju, željom, da žrtvuje jedan ili više svojih radova — samo da »kritika« bude pozitivna. Da li je takova »kritika« objektivna? Ako bi po kvaliteti radova katkad i morala biti pozitivna, ona se može — to sve zavisi od dobre volje ovih nazovikritičara — u »izvjesnom« slučaju »okrenuti« i postati negativna. Zato je potreban jedan nepodmitljiv forum slika ra i kritičara, koji bi savjesno i objektivno ocjenji-vali radove pojedinih slikara, inače se dogada da jedne novine i revije pišu pozitivno, a druge negativno, i time šira publika nije točno informirana, a slikari štetuju. Slikarske izložbe postaju sredstvo za nelojalno stvaranje privatnih galerija. Pedeset pošto radova ide na »kritiku«, a veliki postotak na uredenje izložbe, najamninu i svijetlo. Što ostaje slikaru? Vrlo malo. To su razlozi, što su slikarske izložbe tako rijetke, odnosno, što ne vidimo one slikare koje bi, eventu- alno, trebalo vidjeti, naročito one mlade i, svakako, siromašnije. Svemu je dakle kriva nazovikritika. Zagovaraju se slikari koji su imučni, koji su »na glasu«. Klajnbirgeraj slavi slavlje! Diletanti ubiru lovorike (i novce!) zahvaljujuči ljudskoj nesavjesti i podmit-Ijivosti. Račič se ubija u Parizu, jer ne nailazi u domovini na razumijevanje. — Plančič umire od tuberkuloze, radi mizernih materijalnih prilika, i tek nakon smrti dobija »priznanje«. — Diletanti, medutim, u toj istoj domovini prave dobre poslove, jer su »pogodili ukus« publike — klajnbirgera, i kritičara — opet klajn-birgera. Opet »kritika« — i uvijek »kritika«. Ona je pokvarila (bolje rečeno: narinula) publici »ukus«, stvorila je renome diletantima. »Kritika« guši talente, diže netalente. Zato bi tu i takovu »kritiku« trebalo raskrinkati i prikazati golu, u svijetlu istine, jer smo inače na najboljem putu, da nesavjesna nazovikritika postane glavni i najviši forum za ocjenjivanje slikarskih radova, odnosno po život nezaštičenih umjetnika. Francd Gorše Vesela bratca, les Ljubljana Deux grises, bois originalna mapa za l.-ll. letnik ..arhitekture" se naroča v upravi revije, Ljubljana, Gajeva ul. 9, po Din 20"— za letnik (s poštnino vred) fff RUDE IN KOVINE" d. d. LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE D. D. CEL1E Cinkovo belilo .Briljant' En gros: clnkova pločevina, pocinkana železna pločevina: surovi in raflni-ranl cink, clnkov prah, »Clnkopon«, žveplena kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., šamotni materijal Kupuje: starcink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadkedruglh kovin i.t.d. Brzojavke: Rude Ljubljana. Telef. int. 2727, 2827 ERMAN & ARHAR mizarstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano prevzemata v solidno izvršitev po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisaren, prodajalen, hotelov i. t. d. po lastnih in predloženih načrtih. Najmoderneje urejen obrat! Na tisoče priznanj I Lastni ilustrirani albumi za lastno ceno na razpolago Proizvodi Samoborka d. d. - Zagreb Originalna Terrabona suha žbuka za fasade upotrebljava se danas najviše u savremenoj arhitekturi LE JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI