Naprej velja ssa LJubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta, 3 „ 20' „ „ „ za čet. „ 1 „ 75 , „ „ po posti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 - 60 , , , začet. „ 2 „ 5 , - - Tf V Ljubljani v petek 2. januarja 1863. NAPREJ. uanila. Za navadno tristopno vrsto se plačuje: (j kr., ktera se enkrat, a » » » dvakrat, 12 „ „ , trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vrednihtvo je na starem trgu hišna št. 15. Rokopisi se ne vračujejo. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. Št. 1. Ta list Izhaja vsak vtorek in potek. Tečaj I* Japrej" svojim bralcem. --»- Glasnik „Hfaprej'% ki je denes prvič zagledal beli dan, misli na ustavnem potu potezati se za vse in vsakoršne pravice slovenskega naroda, ter vedno in povsod imeti pred očmi blagost svoje domovine s pazljivim očesom na južne brate, s kterimi smo Slovenci v materijalnej in dušnej dotiki. Da bi dosegel svoj sveti namen, obeta čestitim bralcem take liberalno-politične, lepo-znanske in gospodarske sestavke, kakoršni so potrebni, da se zve, kar se bode važnega godilo po vsem svetu; da se zbuja narodnost, vnema skrb za občno korist, siri vsestranska omika in luč med Slovenci, in kolikor je mogoče, da se pripomore k splošnej izobraženosti na jugu. Skušal bode vse važne reči dobivati in širiti tako hitro, kolikor more list, ki izhaja v pokrajini samo dvakrat na teden. „]Vaprej" dobro zna težavo in važnost svojega namena5 tenko in dobro zna dušni in materijalni stan svoje oubožane domovine; vendar se trdno zanaša na svoj nepremekljivi sklep; zanaša se na rodoljubje tistih premnozih slovenskih bratov, ki so pri vsakej priliki pokazali in še kažejo, kako gorko bije njihovo srce za pravo srečo in pravo korist svojega naroda! „]*faprej" tedaj pričenja z Bogom, kteri naj dobrotno podeli vspeh in srečo njegovemu težkemu delu ter blag začetek in dober konec novega leta čestitim bralcem! V Ljubljani 2. januarja. Do leta 1848 je trla Slovence jako trda, jako žalostna osoda. Naša mladina se je res izobraževala po mestih in tudi po kmečkih učilnicah, toda v nemškem in po nekterih krajih v laškem jeziku. Ali se je kdo mdnil za slovenščino? Kdo je jo zahteval? Nikomur ni prišlo na misel, da nismo samo- Avstrijani, ampak tudi Slo-venci, to je, narod množnega slovanskega kolena. Prejšnja Vlada je iskala počasi ponemčiti skoraj vse narode, ali- vsaj nikakor ni podpirala domačega izobraževanja, in mi smo bili tako sladko zadremali, kar se tiče narodne svesti, da eel6 nismo več vedeli, da smo Slovenci; da nosimo uže od starine to čestito ime, kteremu je Nestor prišteval vse Slovane. Čudo torej ni, da je bil Slovenec v narodnej omiki tako zaostal. Kdor se ni prijel tujih nravov (šeg), tujih običajev (navad) in tujega jezika, tega je svet imenoval surovega neobtesanca. Najboljše moči so jemali narodu, in obračali jih njemu v kvar. Kako je bilo mogoče v tacili okolnostih meniti se za narodno omiko ? Sreča vendar vsaj to, da tačas ni bil Slovenec uže več na tako nizkej stopinji splošnega razvitka; daje v njem spala nekaka moč, ktere si pa še sam ni bil v svesti: zato niso mogli na čelo vtisniti nam tujega pečata: ni se dala zadušiti narodnost; tujstvo nas ni premoglo. Prišlo je leto 1848, in jelo se je govoriti v ravnopravnosti; jelo se je rodoljubje sem ter tjc splošnejše gibati, skušalo je ravnopravnost obuditi v živenje. Glasili so se možje, ki so z gorečim srcem želeli delati za svoje rojake. Nekteri izmed njih so imeli obilo znanja, drugi morda celo splošno evropsko izobraženost; imeli so torej vse, kar mora imeti mož, ki bi druge rad učil; manjkalo jim je samo orodja, kterega jim je bilo najbolj treba, ker sami niso znali tiste besede, v kterej so hrepeneli druge izobraževati; zakaj česar se človek ni učil, tega tudi ne ve. Lehko se torej vidi, kolicih napredkov se je bilo nadjati v domačej omiki. Slovencem v poslednjih letih nihče ne more očitati lenobe; ali vendar nikakor naj ne mislimo, da smo storili toliko, kolikor bi mogoče bilo, da je med nami cvelo bolj razširjeno znanje domačega jezika. Toda če pomisliš, kako majhne pripomočke smo imeli; koliko zadržkov nas je ustavljalo; kolik je bil naš boj in količka, truma narodnih boriteljev: moraš pritegniti, da je v zadnjem desetletji na vrtu slovenskega izobreževanja razcvel in dozorel marsikak lep sad; reči moraš, da se je storilo skoraj toliko, kolikor je bilo mogoče v okolnostih, v kakoršnili smo živali, in to nam budi veselo upanje za prihodnje čase. Leta 1860 se je še večemu narodnemu razvitku postavil kvas. V tem letu je stopila Avstrija v vrsto držav na pravico oprtih. Politična svoboda, potem oblast, ktero je dalo Njih Veličanstvo vsem državljanom, da se smejo vdeleževati zakonodajstva in državnega gospodarstva, in dalje deželni zbori narodnej omiki s pota spravljajo marsikako zaviranje. Res prete, da bi tako ne, državljanom še veči davki, kteri bodo zadevali tudi našo uže zdaj jako obloženo deželo; toda kadar krepkejše korenike zasadi ustava; kadar se prenaredbe uravnajo, da bodo take, kakoršne hote po svojih lastnostih imeti posamezne dežele; kadar se iia boljše obrne tudi razmerje k tujim državam: vsaj potem je upati, da več davkov ne bode treba vikšati, ker menda vendar stroški ne bodo pre- segali dohodkov; izrekel je to upanje, vsaj za nektere dežele tudi sam presvitli Cesar 18. grudna 1862 na zvršetku državnega zbora. Državni zbor je presojevati imel premnogo važnih reči, kterih nekaj se je tikalo vsega cesarstva, nekaj pa samo dežel na tej strani Litave; Zato dunajske seje notri do zdaj niso bile končane, in deželni zbori se niso mogli poprej sklicati; ali zdaj pa je uže pred vrati dan, kterega se zopet snidejo. Nadjamo se o naših deželnih poslancih, da ne pozabijo, kaj so obetali domovini, ko jim je pokladala na jezik oblast, naj se moški in pošteno potezajo zanjo; da ne pozabijo, ktera je njih presveta dolžnost, namreč pomnožiti blagost svojega naroda; nadjamo se, da jih bode zmirom navdajala in vodila ta misel, da samo iz dušne omike državam izvira trdostojna, mnogoletna moč; upamo daljo, da v nemar puste vse zavistno prepiranje, in da se dobro opomnijo, kako so nam Slovencem do ravnopravnosti v materijalnem, dušnem in tudi v narodnem izobraževanji dane tiste pravice, kakoršne so dobili drugi avstrijski narodje, in da brez narodnih učilnic ni mogoče upati nikakoršncga narodnega izobraževanja. Važnejše dogodbe. Gospod dr. Hein je 29. decembra lanskega leta prevzel iz g. Laserjevih rok pravosodnje ministerstvo. Po najvikšem ukazu je bivši primorski poglavar baron Burger prevzel pomorsko ministerstvo. Grof Friderik Thun, c. k. poslanec na ruskem dvoru se je vrnil iz Petrograda, in kakor se čuje, menda ne pojde več nazaj. Iva mestu slavnega rajucega Slomška je poklican pre-čestiti g. d. J. Stepišnek za škofa. ,,Wanderer" piše, da bi se bilo v shodih dunajskih okrožnih odbornikov sklenilo, da se poskrbi, naj bi se v prihodnjem deželnem zboru govorilo za to, da se političnim zadolženccm ustavne pravice povernejo, ker je Avstrija stopila med ustavno države in sicer od 1. maja 1861, na kteri dan jo cesar Franc Jožef s prestola prvič govoril, kakor ustaven vladar. Slovansko pevsko društvo na Dunaji pripravlja za 20. dan januarja in 10. dan februarja v Sperlovih, dvoranah dve pevski veselici s plesom, ker navadnih slovanskih balov ne bode več. "Velika slovanska narodna beseda na Dunaji bode 9. februarja vZofiinej dvorani. Igrala bode nova kapela pod vodstvom g. Vinara. I/jubljana. Dr. Schrott, začasni c. k. deželni zdravniški svetovavec je iz Ljubljane prestavljen v Trst za pravega deželnega zdravniškega svetovavca. — Ljubljanska zdravniška družba se je razširila v zdravniško družbo za vso deželo; zdaj šteje 22 udov. I/. Trsta. Iz privatnega pisma smo zvedeli, da je imela tudi tržaška čitalnica 28. dan decembra lanskega leta veliki zbor, h kteremu se je bilo zbralo mnogo volilcev. Posebno lepo je govoril odbornik g. Napret in tudi g. Cegnar je razlagal potrebe raznih osnov, kar se tiče reda v oskrblje-vanji. Odborniki so ostali poprejšnji razun treh, namestu kterih so izvoljeni gg. dr. Vuk Muha, Anton Arcon in Ščito-mir Vilhar. S časom bi morda utegnila tudi tržaška čitalnica dobiti svoje poslopje, kakor ga ima ljubljanska, ker se čuje, da bogati srbski trgovec Kristofor Opuič je pri volji v s v oje j hiši napraviti prostor in zidati dvorano. •— Za prvo volivstvo so v mestni zbor izvoljeni gg. Oirardelli, Ralli, Vivante, Duma, Kristofor Opuič, brodar To-neilo, Strudthof, Pitteri, Biasoletto, Mauroner in Garoli. Cesarsko miloscenje (amnestije) je nj. veličanstvo nedavno izvolilo razširiti tudi na tiste pravde, ktere so začete zarad veličanstvenih razžaljenj, ki stoje še pri ravnatelju „eausarum regalium." - (;<'iko. V Taborji se je osnovalo društvo za podpiranje ubozih dijakov; tako tudi tukaj svetijo pred nami Cehi, ker jim kaže njihova zgodovina, kakošen steber je narodnosti omika. —- 26. decembra lansk. 1. je umeri slavno znani profesor lekarstva na praških visocih šolah, dr. Cejka, (roj. 1812.) ,,Nar. Listi" ga imenujejo moža bogatih vednosti, gorečega rodoljuba, izbornega prestavljavca Shakespearjevih iger in sploh slavnega češkega pisatelja. Leta 1848 je bil člen slovanskega zbora v Pragi in državni poslanec na Dunaji. Potoval je po Francozkein, Laškem, Nemškem in Švicarskem. G. VojtehNaprstek je dobil zadnje dni meseca decembra lansk. leta iz Angleške telegram v češkem jeziku; „Nar. Listi" pravijo, da se je laže bral in razumnejše, nogo marsikteri iz čeških telegrafi]. — Češko poglavarstvo pišejo „Nar. listi", da je raznim učilniškim vikarijam poslalo razpis, v kterem se učitelji nagovarjajo, naj se bolj drže vlade. (Češki ,,Pozor" ustavljen.) Namestu njega je (24. grudna lansk. 1.) prišel na svitlo policijski dopis, v kterem je oznanjeno, da več ne sme izhajati, ker je obsojen njegov vrednik, kanonik Stulc, ki pa obeta, da bode list zopet na svitlo hodil pod vredništvom g. Janeza Stanjeka, poslanca državnega zbora. Dr. Gregru je vzeta pravica tiskalnico imeti, kor se je bati, da hi je v zlo ne rabil; ali njegovemu bratu Edu-ardu Gregru je dovoljeno, da jo sme prevzeti. Smolka. Poljski časnik „Gaz. nar." je 20. decembra lansk. I. očital poljskim poslancem, da niso ostali na svojem potu, česar je kriv boj- o samih osobnih zadevah. To :je največ cikalo na Smolko in Potockega. V naslednji list tega časnika je pisal Smolka, da je res imel prepire z rojaki v zboru, pa da to le kaže, kako je vsak govoril samo po svo-jej vesti; da pa njemu noben poljski poslanec ni storil nič neprijetnega; da ga v zadnjem času ni bilo pri sejah državnega zbora, to se je godilo zato, kor je vedel, da bode od daleč pomagal reči, ktere nikoli ni pustil izpred oči. Dalje opominja, da ni bilo nobenega poslanca, kteri bi se bil ravnal samo po mislih tega ali unega. Zadeve pripravnih (disponibel) uradnikov morajo biti v šestih mesecih na čistem. Njih Veličanstvo je dovolilo, da se jim podaljša čas, v kterem ostanejo brez gotovih služeb, do konca junija 1863, ali tudi je odločilo, da imajo do tedaj biti vsi v delavnosti. — Slišati je, da pojdejo v pokoj vsi uradniki, kteri so uže 40 let služili, namestu njih pa vstopijo tisti, ki so zdaj pripravni. Vprašanje o Srbskej vojvodini. Kakor se čuje meni vlada to vprašanje prepustiti prihodnjemu deželnemu zboru. Knika. Petrograjski časniki so 17. decembra lanskega 1. prinesli carjev odpis, po kterem bode puščen general M. Mura ve v iz ministerstva. Hvalijo se v tem odpisu njegove zasluge, in piše se, da- v ministerstvu zato več ne ostane, ker je slabega zdravja. Muravev je bil minister kronskih imetkov: bil je izmed najhujih nasprotnikov selske osvoboditve. Anen-kov, ki je izvoljen za vojnega ravnatelja v Ukrajini, Volinii in Podolskem, neki da je trdosrčen mož. Krut je bil Poljakom, ko je stal na čelu vojnega oddelka. Varšava. Dr. Kvet, ki ga je ruska vlada poklicala v Varšavo za profesorja češkega jezika, pošilja (16. grudna lansk. leta „Hlasu" dopis, v kterem poleg druzega pravi: j „čutil sera ae srečnega, da sem poklican bratom Poljakom razlagat, svoj materni jezik, zaklade našega slovstva jiin odpirat," in pomagat k slbvstvenej vzajemnosti med nami in Poljaci. V Varšavi ni tako, kakor v Krakovu, kjer nas Polja-ci še gledajo kakor germanizatorjc; tukaj gleda Poljak Ceha kakor „pobratima." Povsod so me prijazno sprejemali, radostni, da jim bode mogoče naš literarni život bolje poznati; povsod so radi poslušali moje češko govorjenje, in čudili se, da je nase narečje tako blizo poljskemu. Celo verjeti niso hoteli, da čisto po češki govorim, misleč, da nalašč zavijam po poljski. Nisem še začel razlagati na visokej šoli, pa uže se poljska mladež glasi za poslušanje češkega jezika. Tudi krasni spol ne zaostaja; poljske gospe so velele vprašati me, ali bi smele hoditi k mojemu uku. Tega početja pa ne smete soditi po navadah praškega živenja. Tu je znanstveno gibanje mnogo živejše, posebno kar je odprto novo vseučilišče, kamor ne dohajajo samo učenci ampak ves izobražen svet, med kterim ni ženstva najmenj." — Imeniti poljski pisatelj Krašovski, vrednik časnika „Gazeta Poljska," moral je na povelje Vielopolskega odstopiti od vredništva, ker sicer je Vielopolski grozil časopis čisto ustaviti. V Varšavi je zalezla policija tiskalnico prepovedanih spisov. Prišla je, ko se je dodclovalo deseto število teh javnih razglasic.— Pravijo, da je to bila tiskalnica časopisa: „Ruh." Srbsko. V Belem gradu, v Milanovcu, vUžici in Cucki so dan sv. Andreja praznovali s posebno svečanostjo, kakor se ,,Pozorju" piše zato, ker so leta 1806 na Andrejev dan Srbi prvič prišli v svojo prestolnico; Andrejev dan 1830 jim je prinesel narodne pravico, in Andrejev dan 1858 je odprl oči, da so videli, kje so in kako so. — V Srbijo se vedno vozi orožje; te dni pišejo da so ga 700 voz pripeljali v Beligrud in Krugujevec; pravijo, da srbska vlada namerjava s tem orožjem prvi red narodne vojske orožiti in v pripravo postaviti. Črna gora. Ncktcri pravijo, da je turška vlada poslala zapoved Ali-paši, naj za zdaj še ne zida strelnic (blockhiiuser) po Crnej gori, in da je k temu pomogla Francozka, Avstrija in Ruska; drugi pa, da Ali-pašauže dela strelnice, pa ondod, koder bi jih ne smel po ugovoru, ki sta ga imela knez Nikolaj in Omer-paša, in da se je oglasila ruska vlada, če Turci postavijo strelnice, da pošlje Črnogorcem vsako pomoč, naj še oni zidajo sebi strelnice. Veliki vojvoda Mirko misli kmalo oditi z Dunaja, ker se je uže poslovil od ruskega poslanstva. Poslal je vredništvu ,,Narodnih Listov" in „Hlasa" lepe fotografije svoje junaške postave, in „Narodni listi" pravijo: „innogo milejše bi nam še bilo, ko bi nas bil črnogorski vojvoda mogel sam obiskati v Pragi." Veliki vojvoda Mirko pravijo da ne misli iti iz Dunaja v Petrograd, ampak v Pariz. Angležka. Govori se, da hoče Angleška vlada jonske otoke odstopiti gerškej deželi, in potem zbrati vso svojo moč v Malti. Tudi' misli lorda Elliot-a poslati v Carigrad, naj bi se s turško vlado pogodil, da Grkom prepusti■ Epir in Tesalijo. Francoska. Pošiljanje francoskih vojakov v Meksiko zadaja velike stroške, morda še nad 120 milijonov frankov. — Vlada ni dovoljna, ne da se za grškega kralja izvoli princ Alfred ne leuchtenberški princ, ker neče, da bi se naredilo iz sredozemskega morja angleško ali rusko jezerišče. Z Rimom je velika prijaznost, in Francoz priganja rimsko vlado, naj vpelja prenaredbe, kakoršne hoče imeti zdanji ča3; kaže, da se tudi kardinal Antonelli tega ved tako ne brani. Francozka vlada je potrdila, da se Grkom odstopijo jonski otoci, kakor se sliši iz Pariza. Začelo se je širiti po grškem republikansko gibanje. Ko je to Drouyn slišal, brž je odšel k lordu Cowleyu, rekoč, da francozka vlada nikakor ne trpi grške republike: naj tedaj Angležka potegne vajete, ker sama ona je tu še dovolj močna. Lord Cowley ni nič določnega odgovoril. Kralj Frdinand se je neki odrekel grške krone. V Mesenii so se pokazali razbojniki. Ruska vlada menda ni dovoljna, da so se Grške zadeve tako zasuknile; to pišejo, da se bere iz Gorčakovega razpisa (cirkulara.) Italija. Garibaldi je prišel 22. dan decembra lansk. leta na Kaprero. O zdanjem ministerstvu spoštljivo govori, Napoleona pa vedno imenuje glavnega sovražnika laške edinosti, in preti, da misli razglasiti o svojem času liste, kteri bi utegnili do dna razsvetliti naklepe tega moža. V Neapolji se nabirajo novci (denar), da bi se kupilo krasno poslopje in darovalo Garibaldi-u, kteri se pa tega brani. Pulszkv, grof Pallavicini in mnogo družili imenitnih osob misli neki Garibaldi-a obiskati na otoku. Laška vojska (armada) pa mu ni čisto nič po godi; nedavno pišejo, da je rekel nekomu svojih prijateljev: to je kraljeva vojska, ktera bi o priliki tudi streljala na svoj narod. Kralja Franca II. v Rimu so obiskali o božičnih pra-znicih kardinali in francozki poslanec. Grška dežela. Od kar je odšel kralj, išče dežela novega kralja, in hoče imeti angleškega princa Alfreda, kterega so skoraj enoglasno izvolili vsi, tudi v Carigradu bivajoči Grči, ker so izkušeni trgovci, in vedo, kaj velja angleško varstvo. Tedaj Grči nikakor ne morejo med seboj najti kralja ! — Lord Elliot je prišel v Atene s posebno nalogo 22. decembra, tisti dan, kterega se je bil sešel narodni zbor. Angleška sicer pravijo da ni pri volji princa Alfreda posaditi na grški prestol, pa grški zbor vendar zopet njega razglasi za kralja, kakor ga je poprej narod, in poslati misli deputa-cijo v Pariz in London, da bi pregovorila te dve vladi, naj dovoliti v to, česar želi narod. Za zdaj je postavljen na-mesten vladar. Turška. V Carigradu je zima, kakoršne tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Kar je bilo sklenjeno v carigrajskem dogovoru, da ima komisija določiti razmere med Srbijo in Turčijo, to bode kmalo dovršeno. Gospodje, ki so v tej komisii, uže gredo v Beligrad. Odločiti imajo: dokle in kako ima sčči belograjska trdnjava; koliko ima plačati srbska vlada Turkom za to, da so se umeknili iz mesta; koliko vojakov bode smel Turek v trdnjavi imeti, in pravijo da tudi — kar je zdaj najvažnejše —• koliko vojakov bode smela imeti Srbija. Amerika. Pri Fridriksburgu je bila 13. decembra lansk. 1. bitva. Zavezne trume so zgrabile konfederirsko pehoto (infanterijo). Konfederirsko topovje pa je nazaj vrglo zaveznike; potem je prišla pomoč. Bor je bil do noči. Levo konfederirsko krilo se je moralo za miljo daleč umekniti. Zavezna vojska pravijo da je 13. dan spala na bojišči, kar se pa družim zdi neverjetno, ker so najbrže zavezniki na zgubi; pala sta jim vojsko voda Jakson in Bajard, in sila dru-zih častnikov (oficirjev); pet vojskovodov je ranjenih. Kon-federirci so 14. utrjevali svoje stanje. — Pravijo, da so federalisti zgubili 10000 ljudi; vojsko-vod Burnside je pobegnil preki reke Rappahannok-a. Listnica. C. K. L. v. N. Tacih sestavkov ne moremo jemati. — M. O. v. S. Vas« pero je zmožno krepkejšini sestavkom. — F. Y. v. T. Vai sestavek mislimo prinesti o svojem času. Opomba. Ker ge jo bilo za zdaj preveč nabralo potitičnega gradiva, «»to v prvom lista ni mogel „Naproj" nič lepoananskega prinesti. VredniJtro. Popotni. 29. decembra 1862: G. Meser iz Hajde; g. Domliš iz Litije; g. Cochi iz Alt-mansdorfa. 30. decembra: G. vitez Atanaskomis iz Trsta; g. Humel iz Graca; g Zupan iz Graca; g. Schmidt iz Bresc; g. Schwarz iz Zagreba; g. Ketzl iz Kamnika. 31. decembra: G. žl. Jakopovič iz Zagreba; g. Piki iz Celovca; g. Peer iz Trsta; g. Pohi iz Beča. Umori i. 29. decembra 1862: Kari Wohlgemuth, st. 17 1.; Janez Cehino, st. 38 1. 30. dec.: Janez Pire, st. 45 1.; Maria Pezdir, st. 27 1.; Janez Lap, st. 54 1. 31. dec. Sin Antona Vodnika, st. 1 '/„ ure. Loterija. Trst 31. dec.: 55, 08, I. Mojim volilcero. Osmi dan tega meseca se začne letošnji deželni zbor v Ljubljani. Kdor ima kako željo, prijazno ga opominjam, naj mi blagovoljno brž dopiše. Z vsem spoštovanjem Vaš, Vam srčno udani Miroslav "Villiar. V Ljubljani 1. januarja 1863. 2- Oznanilo. Vsem čest. gospodom in gospem, ki so poklonile darove za zlato pisno orodje na spomin in zahvalo gospodu dr. Blei-weisu, dajem vedeti, da bode slovesnost 1. julija t. 1.; in da je odbor sklenil g. dr. Bleivveisu na čast izdati posebno knjigo „album.u V Ljubljani 1. januarja 1863. Miroslav Vtlliar. Javne prodaje. D r a ž 1. 7. jan. p 9. jan. 10. „ 7. febr. 10. teb. 11. 7. jan. t: 10. „ 13. „ 20. „ 7. m ar c. 10. 11. Imena tistih, kterih posestvo se prodaja Od kod so doma? Marija Tomšič Matevž Kutar Marjeta Otoničar Matija Palčič Janez Stemberger Magdalena Stalcer Matija Jenko Maria Sestan Janez Grahor Juri Bizjak Matija Loger iz Planine „ Cerknice „ Vrhnika „ Vrbovega „ Topolca „ Vrbovega " T™!?1' „ Vodic Okrog: Planina. n Lož. Bistrica. Kočevje. Bistrica. Kranj. Trebnje. Trža&ka cena 27. decembra 1862. Naj niža cena NajvSa cena gld. kr. j| gld. kr. Star * pšenice iz Odese . 7 7 85 , , banaške . 6 15 7 50 „ „ črnomorske 7 50 8 50 „ turšice galaške 4 25 4 40 „ „ rimske . . 3 75 4 25 „ „ banaške — _ — — „ rži črnomorske 4 50 4 75 ,, „ podonavske 4 50 4 75 „ „ smirniške . . 4 75 5 — „ ječmena banaškega 4 — 4 25 „ „ egiptskega 3 3 40 n „ rumelskega 3 25 3 40 v ovsa grškega . . 3 10 3 15 n „ sinirniškega . 3 10 3 15 „ - banaškega 2 90 3 — „ boba egiptskega . 4 25 4 50 „ fižola belega . . 5 50 6 — „ ^ pisanega . . 6 — 6 75 „ rajža laškega . . 11 — 15 — stot (cent) kave iz Moke . 56 — 76 — „ „ izStJago, . . 70 — 71 — „ „ „ Portorike, . . — — — — „ „ „ St. Dominga . 52 — 57 — a a a Ria, .... 51 50 53 50 a a n Jave . . . — — — — „ popra ..... 27 50 28 — „ sladkorja v hlebih 23 — 26 — ,, „ sekanega . 20 25 23 — „ mandeljnov . . . . 33 — 34 — „ suhih češp .... 9 — 10 50 „ sultaniu..... 16 — 20 — „ cveb ...... 9 _ 10 — „ krompirja. .... 2 20 2 50 „ »ena konjskega 1 40 — — „ „ za goveda . . 1 65 — — „ slame v Skopih . . 1 40 — — „ „ drobne . . . 1 30 — — Stotina koroških des&k (ža- ganic), 10—14 . . . 78 — 84 — Stotina koroških desak (ža- gan ic), 8—12 . . . 64 — 68 — Stotina štajarških des&k (ža- ganic), 10—14 . . . 75 — -— — Stotina štajarških desak (ža- ganic), 8—12 . . . 60 — 62 — Stotina bukovih dibic . . 9 — 9 50 „ dog, od 3—6 pedi 2 10 7 — *) 3 stari ali 8 mernikov. Dunajska borza dati 1. j Mlinarju 180». Državni papir. 5% avst. vr..... 5°/0 nacijonal . . . 5% črka B..... 5% lombardo-benešk. . 5% beneško posojilo . 5% metalike .... 4'/,7. . . . . . 4% » • • • 3% , .... 2'/°% n . . . . 2'/,% banko . . . . M. komske obresti . . Srečke leta 1839 . . „ 1854 . . „ 1860 . . 100 gld. . . 5% posojila na davke Obrtnijske akcije. Kreditne akcije . . . Bankne „ ... Eskomptna banka . . Lojdove..... Donavsko parobr. . . Pešt.'mosta na verig. . Dunajskega sop. mlina Avstr. plinove (gazove) naprave ..... Severne železnice . . Državne -.' „ . Denar Blago 69.00 69.10 81.80 81.90 96.00 98.00 103.50 104.50 91.00 92.00 76.40 76.60 64.90 65.10 57.50 58.00 42.00 42.50 37.50 38.00 50.00 51.00 18.00 18.25 146.25 146.75 94.50 95.00 92.65 92.75 94.25 94.75 93.70 93.80 222.70 222.80 805.00 807.00 648.00 erio.oo 235.00 237.00 424.00 426.00 410.00 411.00 390.00 393.00 245.00 250.00 183.70 183.90 231.50 232.00 Južne železnice Pardub.-Rajhenb. Zapadne železnice . . Tiske „ . . Gal. Kari-Ludvik.-žel. Graške na Koflaeh „ Trnovske nove „ Avsig-Toplišk. „ Češke zapadne „ Bankne zastavnice. 6 letne..... 10 „ ..... Za srečkanje .... „ „ v a. vr. Dolžna pisma za odvezo zemljišč. spodnj. avstr. . . . zgorn. „ ... češke ...... moravske..... štajerske ..... kranjske..... ogerske ..... Tem. Slav..... hrvaške ..... erdeljske . . •. galic....... bukovinske .... Denar Blago j 274.00 275.00 130.40 130.75 153.75 154.25 147.00 — .— 223.50 224.00 161.00 163.00 105.00 108.00 173.00 175.00 168.00 168.50 104.50 104.75 100.00 100,50 89.50 89.75 85.40 85.60 87.50 88.00 85.00 85.50 86.00 86.501 87.50 88.00 88.50 89.00 86.00 86.50 74.75 75.25 73.00 73.251 73.00 73.50 72.50 73.00 73.50 74.00 72.30 72.50 Prejstvene obligacije (Prioritats-Obl.) Lojdove..... Severne železu. . . . » X v a-v- Glogniške..... Parobrodne .... Pardubske .... Tiske železnice . . . Zapadne „ ... „ „ v srebru „ „ izdane 1. ... 1862 ...... Češke zapadne železn. Drž. železn. ii275 frank. Južne železnice . . . Srečke. Kreditne . . . Parobrodne . . Tržaške . . . Kneza Esterhaza „ Salma . . „ Palffy-a . , Clary-a Grofa St. Genois-a Budimske . . . Kneza Windišgr. Grofa Waldstein-a „ Keglevie'a Denar 93.00 92.50 88.50 83.00 92.50 75.50 84.50 96.75 97.00 95.50 126.75 121.50 132.00 95.00 118.00 95.50 37.75 37.00 33.75 36.50 33.60 20.25 2175 15.75 Blago 94.00 93.00 89.00 83.50 93.00 76.00 85.00^ 97.25 97.50 91.00 96.00 127.00 122.00 132.25 95.50 119.00 96.00 38.00 37.50 34.00 37.00 33.80 20.75 22.00 16.00 Menjice. (na 3 mesce.) Amst. 100 gld. hol. Avgsb. 100 „ juž. i Frankf. 100 „ „ , Hamburg 100 m. London 10 fnt. Stri. Pariz 100 frnk. . . Bukrešk.(Bukurest)31dni Carigrajske 31 dni Gotov denar. Krone..... Novi zlati (cekini) . Stari „ .... Napoleondorji . . Suvrendorji . . . Ruski imperijali . . Pruski Friderikdorji Angl. sovren . . . Pruska kasna asignacija Srebro ...... Denar 96.75 96.90 86.10 114.80 45.30 15.90 5.50 5.50 9.20 16.C5 9.44 9.65 11.58 1.71 114.00 Blago 96.90 97.10 86.30 114.90 45.40 15.94 5.52 5.52 9.23 16.10 9.48 9.69 11.62 1.72 114.50 Diskompt za menjice pri privatnih .......S '/j—5 Diskompt za menj. pri banki 5°/0 Nacionalni kuponi . . . 114.00-50