ŠT.5 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIII. KAMNIK, 14. MARCA1983 Obisk Tilke Blaha, podpredsednice RK SZDL Omajani temelji enakopravnosti? Vrsto let so stare zahteve žensk po enakopravnejšem položaju v družbi, po veČjih pravicah in svobosčinah, ki kot da so rezervirane le za moške. Toda, vse te zahteve so se začele uresnice-vati v praksi sele, ko so se ženske postavile ob stran boju delavske-ga razreda proti kapitalističnemu izkorišcanju, proti bogastvu manjsine in revščini velike vefi-ne. Toliko, koHkor so v svojem boju uspeli delavd, se je na drugi strani izboljseval tuđi družbeni položaj žensk. Se kako veljavno je že pred mnogimi leti izrečeno geslo: demokratičnost, napre-dnost in humanost posamezne družbe se najbolje zrcali v položaju žensk v njej. V Jugoslaviji so pridobitve žensk vezane na zmago sociali-stične revolucije in uveljavljanje samoupravljanja. V revoluciji in po njej so odigrale vidno in po-membno vlogo ter dokazale, da so sposobne voditi in upravljati s še tako pomembnimi družbenimi vprašanji. Pravice, ki so si jih pridobile, nišo majhne. Vseka-kor je med njimi največja ta, da so si ženske zagotovile enako-pravnost pri delu. S tem pa tuđi ekonomsko samostojnost in enak položaj nasproti moškim. Velike so pridobitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok, družine, tuđi njenega intimnega življenja. Seveda pa si ženske še nišo izborile vseh pravic. Se vedno jih je većina razpetih med dom in to-varno, med službo dopoldne in gospodinjstvom popoldne. Do-gaja se, da so za enako delo kot moški plaćane manj, da nekate-rih služb ne dobijo preprosto zato, ker so ženske... Še mnogo primerov bi lahko našteli. Tistih pozitivnih, pa tuđi onih drugih, ki pričajo, da s položajem žensk še ni tako, kot bi želeli in kot mnogokrat tuđi govorimo. Veliko tega je bilo slišati na razgovoru o družbenoeko-nomskem položaju žensk, ki ga je ob dnevu žena pripravil svet za družbenoekonomski položaj žensk pri občinski konferenci SZDL. Razgovora se je udeležila tuđi podpredsednica republiške kon-ference SZDL Tilka Blaha, ki je med drugim dejala, da so ženske pri nas že velikokrat dokazale, da so enakopraven partner v boju za naprednejše in enakopravnejše družbene odnose. To ponovno dokazujejo danes, ko se od njih zahtevajo dodatni napori za pre-magovanje sedanje gospodarske krize. Ženske v tozdih, krajevnih skupnostih, preko delegatskega sistema, pa tuđi v občinah in re-publikah, vse bolj terjajo, da vsa- ka sprejeta odločitev izhaja iz načel dobrega gospodarjenja. Ženske imajo še posebne razloge za take zahteve, kajti le na ta način, si bo družba kot celota lahko zagotovila krepitev druž-benega standarda. Boljša vzgoja predšolskih otrok in izobraževa-nje osnovnošolcev, kakovostnej-ša prehrana dijakov in studentov ter vrsta drugih zahtev so nujni pogoji razvoja slehernega otro- ka, hkrati pa pomenijo razbre-menitev dmžine, ki danes nosi največje breme te vzgoje. Ženske ne moremo dopustiti, je dejala Tilka Blaha, da bi se uresničile parole tistih, ki zahte- vajo, da naj se žena vrne nazaj v kuhinjo, češ da borno tako naj laže resili problem brezposelnosti. Vsi ti si želijo pohlevnih žensk, odtujenih od odločanja. Od loče-vanja žensk od pomembnih druž-benih vprašanj do izigravanja de-lavskega razreda pa je le en korak. Zato so take zahteve naper jene ne le proti ženskam, temveč naspro-tujejo tuđi samoupravljanju. Da vsi, ki tako govorijo ali mi-slijo, nimajo v rokah nobenega argumenta, dokazujejo ženske vsak dan s svojim delom. Tako na primer tekstilne delavke potr-jujejo, da znajo dobro gospodariti tuđi v teh težkih časih. Pri tem pa vedno znova izpričujejo, da je le z delom in prizadevnost-jo mogoče ustvarjati pogoje za zaposlovanje mladih. V razgovoru, ki se ga je udele-žilo preko petdeset kamniških žena, so pokazale, da jih nekate-ra aktualna družbena vprašanja -še posebej pa položaj žensk zno-traj njih - zelo zanimajo, Pred-vsem jih je moćno zanimalo, kako je s spreminjanjem delovnega časa. Strinjale so se s iem, da se družbena sredstva čimbolje izko-ristijo, vendar pa se bodo spre-menjenemu delavniku morale prilagoditi tuđi trgovine, vrtci, sole, zdravstvo, serviserji, obrtni-ki in vse druge uslužnostne de-javnosti. Na to smo doslej premalo mislili, zato bo sedaj potrebno na hitro urediti vrsto stvari, od prevozov, družbene pre- hrane do izboljšanja servisnih uslug. Menile so tuđi, da bi za tako pomembne spremembe, kot je delovni čas, morali najprej pripraviti potrebne pogoje, ne pa da delamo obratno - premaknemo čas, potem pa na vrat na nos temu prilagodimo vse ostalo. Zanimalo jih je, kako bodo te težave resili v občini. Kdaj bodo odprte trgovine ali banke, kdaj sole in vrtci? Časa za vse potrebne spremembe ni veliko, zato pa terja vse to toliko večjo zavzetost vseh odgovornih. Precej živahna je bila razprava o predlogu pokojriinskega in in-validskega zakona. Načele so veliko vprašanj o tem občutljivem družbenem področju. Najbolj jih je zanimalo, kako bo s predčasno upokojitvijo, predvsem pa, ali bo zakon omogoČil, da se bodo pod dobrimi pogoji upokojevale tuđi tište delavke, ki so se izčrpale zaradi težkih delovnih razmer. Izrazile so pomislek, će je pametno izenačevati pogoje za pridobi-tev družinske pokojnine. Ženske so, največkrat ne po lastni želji, tuđi včasih prisiljene zapustiti službo zaradi otrok in podobne-ga, tako da si ne ustvarijo pogo-jev za lastno pokojnino. Ravno tako so tuđi vprašale, kako pred-log novega zakona misli na reše-vanje problema brezposelnosti in pdprle vrsto drugih dilem s tega področja. B. PLEŠEC Pred dnevi končane izredne parlamentarne volitve v ZRN in občinske v Franciji, so bile deležne nekoliko već/e pozornosti kot običajno, kar je po svoje razumljivo tuđi sedaj, ko so že mimo. Morda so rezultati res presenečujoči, toda bolj kot to postaja pomembno vprašanje, ali gre v obeh državah za dolgo-trajen ali le trenuten zasuk na desno stran političnega prizori-šča. In še »malenkost«, ki to gotovo ni, je pomembna - z nekaj več kot petimi odstotki glasov so se v zvezni parlament ZRN prebili alternativa ali tako imenovani zeleni. Vsekakor bo sele kasnejša analiza dogajanja v eni in drugi državi tehtneje odgovorila na vprašanje, ali so socialisti v francoskih občinah, in nemški socialni demokrati v parlamentu doživcli poraz le zaradi trenutnih razmer, ali pa se s tem (vsaj v ZRN) končuje dolgotrajno obdobje vladavine tistih, ki jih v »Zeleni« so postali parlamentarni grobih političnih delitvah vendarle štejemo med »leve«. Dej-stva so jasna, vsaj če upoštevamo tista o gospodarskom položaju, ki v eni in drugi državi ni več takšen, kot je bil pred leti. Zdi se, vsaj tako na prvi pogled, kot da bi se v nekaterih odtenkih v ZRN film političnega dogajanja zavrtcl za čarobnih 50 let nazaj, ko je Hitler osvoji! oblast tuđi v razmerah hude gospodarske krize in ko so na svetio prišli klici k »uvcljavljanju starih nemških vrednot«. Morda je takšno poenostavljeno primer janje res neprimerno, toda če hočemo upoštevati pregovor, da zgodovina dokazuje, kako se z njeno pomočjo ni mogoče ničesar naučiti, potem je pač treba vedeti, da so nacizem še kako podcenjevali. V ZRN so ob nedavnem spominjanju na dogodke izpred 50 let pogostokrat opozorili prav na to naravnost neverjetno značilnost, toda klic k »uveljavitvi starih vrednot« seveda zbuja analogijo s preteklim obdobjem. Za marsikoga pa je ob nemških volitvah bolj presenečujoče to, da je gibanje zelenih (ali varuhov okolja) postalo sestavni del nemškega parlamentarnega življenja. Toda, v tem ne bi smelo biti nobenih presenečenj, kajti če kje, potem se prav v razvitih državah vse bolj zavedajo strahovitih posledic nebrz-dane tehnične revolucije. In gibanje za čisto okoljeje drugačno tuđi v tem, da se bori za drugačne »ideale« kot obstoječe stranke, in prav v tem je tuđi njegova moć. J. KOVAClČ V gostinstvu in turizmu vendarle premik O turizmu, zlasti o žičničarjih na Veliki planini je bilo v zadnjem času slišati precej slabih be-sed, ob katerih so note ali nehote ostale v ozadju dobre spremembe. Tista, ki jo je videti na Veliki planini oziroma v Šimnovcu in na Zelenem robu, je le ena. Odkar sta oba gostinska objekta v zasebnih rokah se je, tako zatrjuje-jo mnogi obiskovald, gostinska ponudba in z njo storirve znatno izboljšala. Tuđi obeti, da bo Stari grad postal vendarle cenjen, nišo več videti neuresničljivi. Gostinski objekt je že prevzel nov zaseb-nik, pripravljen je izvršilni pred-log za izselitev sedanjega naje-mnika objekta, tako da se bodo vsi zapleti očitno kmalu razpletli in bo Stari grad spet vabljiva izletniška točka. Sočasno s temi spremembami pa potekajo tuđi priprave na organizacijske spremembe v ka- mniSko turistićno-gostinski po-nudbi. Kot je v pogovoru pove-dal predsednik izvršnega sveta France Jeras, naj bi v Planinki, Malograjskem dvoru, kavarni Veronika in bifeju na spodnji postaji žičnice na Veliko planino do konca aprila imeli referendume, na katerih se bodo delavci odlo-čali za združitev v enovito gostin-sko organizacijo z več poslovnimi enotami, ki naj bi jo organizacijsko in samoupravno uveljavili do junija. Žičnice na Veliki planini pa naj bi prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje. To je namreč s prenosom urejanja čest na cest-no podjetje izgubilo pomembno dejavnost, možnosti za novo pa so prav v upravljanju športnih objektov. Tako naj bi v posebno enoto Komunalnega podjetja poleg športne dvorane pri soli Frana Albrehta, kopališča in teniskih objektov prenesli še žični- ce. Dosedanje izkušnje, zlasti z upravljanjem večnamenske športne dvorane, tak predlog povsem opravičujejo. Nič manj nišo v občini vzne-mirljive razprave o skupni porabi oziroma o financiranju družbe-nih dejavnosti. Povsem jasno je, pravi France Jeras, da moramo zagotoviti vsaj toliko denarja, da bo poleg izvajanja redne dejavnosti ostalo dovolj denarja za sprotno vzdrževanje in tuđi sanacijo najbolj prizadetih objektov: to pa so šola v Nevljah, kjer že imajo troizmenski pouk, šola na Duplici, kjer ga bodo imeli prav kmalu ter šola Toma Brejca. Poleg tega pa še šola s prilagojenim programom 27. julij, katere adaptacija bo stala okrog 25 mi-lijonov din. Ob tem se samo po sebi za-stavlja vprašanje, kaj bo s samo-prispevkom. Zdravstvena skup-nost še vedno vztraja pri odloči- tvi, naj bi začeli s postopno gradnjo novega zdravstvenega doma, katerega predračunska vrednost se je od predviđenih 1,4 milijarde po cenah iz leta 1980 zdaj povzpela že na 2,5 do 3 milijarde din. S samoprispevkom zagotovo ni mogoče zbrati polovico investicijske vrednosti, zato naj bi se odločili o dveh predlogih. Druz-benopolitični zbor občinske skupščine se je že opredelil, da bi bila smotrna dograditev sedanjega zdravstvenega doma. Drugi predlog pa pravi, naj bi sredstva samoprispevka (torej en odsto-tek, saj gre drugi za razvoj krajevnih skupnosti) namenili samo šolstvu, saj je tu problemov vsaj toliko kot v zdravstvu, če ne še več. Tretji problem je prostorski nacrt, zato naj bi se na posebni seji družbenopolitičnega zbora pogovarjali zgolj o tej problema- Kakšno bo pokojninsko in invalidsko zavarovanje Po dolgoletnih pripravan za preoblikovanje pokojninsko in-validskega zavaravanja je bU po sprejemu zveznega zakona v aprilu 1982 posredovan v javno razpravo osnutek republiškega zakona o pokojninsko invalid-skem zavaravanju. Javna razprava, katere organizator sta Socia-listična /veza in Zveza sindika-tov, bo potekala v temeljnih oko-Ijih; temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, društvih, organizirane pa bodo tuđi sekdjske razprave po posameznih področjih. Osnovni namen javne razprave je omogočiti delovnim ljudem in obeanom vseh okolij in kate-gorij, da oblikujejo svoje neposredne interese, mnenja, predlo-ge in stališča za oblikovanje ta-kega sistema pokojninsko inva-lidskega zavaravanja, ki bo odraz njihovega samoupravnega in ekonomskega položaja, tekočega in minulega dela ter bo omogočal zadostno socialno varnost za starost, zmanjšanje ali izgubo de-lovne zmožnosti in zagotavljanje družinske pokojnine. Ob tem se je seveda treba zavedati, da bi širjenje pravic pomenilo tuđi zagotavljanje ustreznih družbenoe-konomskih pogojev, kar pa trenutno ni v skladu z realnimi mož- nostmi združenega dela. V sredstvih javnega obvešča-nja je bil osnutek zakona dovolj široko predstavljen, opozorjeno je bilo tuđi na odprta vprašanja in dileme, na katere bo v javni razpravi treba najti odgovore. Javna razprava bo potekala organizirano, njen potek pa bo sprotno spremljal in usmerjal poseben koordinacijski odbor. Pripombe, stališča in pobude, oblikovane v javni razpravi, bodo ob zaključku razprave obravnavala občin-ska vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinska skup-ščina/ JožeZAGORC »Mladi in kmetijstvo« Republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza Slovenije že vrsto let organizirata tekmovanje »Mladi in kmetijstvo« v želji, da se mladi kmetovalci oziroma mladi delavci v kmetij-stvu tuđi na ta način strokovno izpopolnjujejo in izmenjujejo, izkušnje v svojem znanju. Ne nazadnje pa tuđi, da mladi kmetijci tekmujejo v zdravem tekmovalnem duhu in da nave-zujejo prijateljske stike. Letos bo regijsko tekmovanje potekalo v Kamniku, in sicer zaradi dobrih rezultatov mladin kamniških kmetijcev iz prejš-njih let. V ta namen je Aktiv mladih zadružni kov pri občinski konferenci ZSMS Kamnik izdelal program tekmovalnega dne, ki se bo zaključit z bogatim kulturnim programom in seveda kvizom. V kulturnern programu bodo nastupili: ansambel Nika Zajca, folklorna skupina »Kamniška Bistrica«, Tomaž Plahut-nik s citrami in občinske konference ZSMS ljubljanske regije s skeči o kmetijstvu. Regijsko tekmovanje bo v kinu Dom v Kamniku 18. marca 1983 s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni so vsi občani. % B. SPRUK tiki in skušali poiskati najboljše možne rešitve, zlasti o tem, kam naj se mesto Kamnik še širi. Sta-novanjske gradnje zagotovo ne bo mogoče ustaviti, edini možni prostor zanj pa je Novi trg, kjer < pa je tuđi nekaj kmetijskih zem-ljišč. Prav zaradi njih je tuđi prišlo do ustavnega spora, posledica katerega bo kompromis pri zazi-dalnem nacrtu za Novi trg, kjer bo začasno ohranjenih 3,5 hektara njiv. Večje popuščanje ne bi bilo sprejemljivo, ne le zaradi pro-storske omejenosti, ampak tuđi zato, ker je komunalna skupnost tu že vložila za infrastrukturo 35 milijonov dinarjev in je zaradi te naložbe ter naložbe v komunalno opremljenost industrijskoobrtne cone v Podgorju v vrednosti 60 milijonov din praktično investicijsko nesposobna. Ob tem seveda, da od vloženih sredstev vsaj za zdaj ni nikakršne koristi. In končno je tuđi vse več težav pri financiranju razvoja krajevnih skupnosti oziroma vzdrževa-nja komunalnih naprav. Zlasti problematično je to v tistih krajevnih skupnostih, ki so mnoge komunalne objekte zgradile s prostovoljnim delom in prispevki in z njimi tuđi same upravljajo. V teh pogosto prevladuje občutek, da jim za stvari, ki so jih naredili sami, ni treba še plačevati, na primer vodarine, kanalščine ali podobno. Toda brez tega pri-spevka objektov ni mogoče vzdr-ževati. Zato naj bi se prav kmalu odločili o predlogu, da bi vse komunalne objekte v občini dodeli-li v upravljanje komunalni skupnosti (ta pa njihovo vzdrževanje Komunalnemu podjetju) ter da bi, skladno z zakonom o amortizaciji, za uporabo vseh teh objektov določili prispevek; ta bi bil sorazmerno manjši (a vsaj tako velik, da bi pokrivat amortizacijo) v tistih krajevnih skupnostih, ki so objekte gradile s samo-pomočjo, pravi France Jeras. JANA TAŠKAR KAMNIŠKI OBČAN / 14. MARCA 1983 NAKRATKO • Izgube slovenskoga gospodarstva skokovito naraščajo LJUBLJANA - Čeprav še marsikje nišo naredili zaključnega računa in zaradi tega ni znan finačni položaj, pa po podatkih službe SDK znašajo lanske izgube slovenskega gospodarstva 9.75 milijarde dinarjev. Ob tem je še posebej skrb zbujajoče to, da skoraj dve tretjini ali 6,41 milijarde izgub ni bilo mogoče pokriti z rezervnimi skladi ali na kakšen drug način. Po drugi strani pa bi morali biti še bolj zaskrbljeni ludi zaradi tega, ker se izgube slovenskega gospodarstva izredno naglo povečujejo. Tako so se leta 1981 v primerjavi z letom poprej povećale kar za 94,7 odstotka (kar je največje povećanje med vsemi republikami), lani pa se je obseg izgub v primerjavi z letom 1981 povečal kar za 122 odstotkov. Naj ob tem povemo še to, da sta največja slovenska izgubarja novomeški IMV in Gorenje iz Velenja. ' • Občutno povećanje življenjskih stroškov BEOGRAD - Po podatkih zveznJga zavoda za statistiko so bili življenjski stroški februarja letos v Jugoslaviji višji za 4,6 odstotka, v prvih dveh letošnjih mesecih pa za 6,4 odstotka. V februarju so se najbolj povećali stroški za hrano, in sicer za 9,1 odstotka. Izdatki za čistoćo in zdravje so bili februarja višji za 1,6 odstotka, za obleko in obutev je bilo treba odšteti 0,9 odstotka već in za razvedrilo za 0,7 odstotka već. V primerjavi s februarjem leta 1982 so bili življenjski stroški februarja letos večji za 35,2 odstotka. • Se časopisom obetajo lepši čaši? BEOGRAD- Kljub temu, da Ijuđje marsikje »zategujejo pas«, pa vse kaže, da tako ostaja nekoliko već življenjskega prostora za časopise in revije. Tako bi lahko namreč sodili po podatkih poslovne skupnosti jugoslovanskih ćasopisnih založnikov, ki so ugotovili, da se je lani povećala naklada časopisov na 64,5 milijona izvodov ali za šest odstotkov v primerjavi z letom 1981. Najbolj so se povećale naklade dnevnikov, in sicer za pet odstotkov. Na jugoslovanski trg je lani prišlo vsak dan nekaj već kot 112 tisoč izvodov već časopisov kot leto poprej. • Hitreje do informacij o zdravljenju rakavih obolenj LJUBLJANA - V Sloveniji živi približno 24 tisoč rakavih bolni-kov, ki potrebujejo zdravstvejio oskrbo ali pa morajo hoditi vsaj na redne zdravstvene preglede. V naši republiki vsako leto odkrijejo na novo približno pet tisoč rakavih obolenj, kar torej pomeni, da je treba tej vrsti bolezni nameniti vso pozornost. Vendar se pri tem marsikdaj zaplete, kajti ob pomanjkanju denarja za dograditev neka-terih najnujnejših objektov za onkologijo v Ljubljani, hkrati ni dovolj deviz za nakup nujno potrebne tovrstne literature. Prav zaradi tega so člani sklada za gradnjo onkološkega instituta v Ljubljani soglašali s predlogom, da namenijo 1,3 milijona dinarjev za nakup IskrinSga terminala, ki bo služil za neposredno povezavo z računal-niki velikih tovrstnih indok centrov v ZR Nemčiji in Franciji. DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK Vabi na slavnostno akademijo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki bo v petek; 25. marca 1983, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Sodelovali bodo: - gojenci ZUIM - Silvo Balantič - (recital) - harmonikar - Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih »Karei Jeraj« iz Ljubljane. Vstop prost. Vljudno vabljeni! Trideset let krvodajalstva na Kamniškem Letos mineva 30 let organiziranega krvodajalstva v Sloveniji. V Kamniku beležimo zelo lep napredek in podružbljanje te, za človeka nadvse humane dejavnosti. Leta 1953 je Rdeči križ Slovenije uveljavil nov način prosto-voljnega, anonimnoga in brez-plačnega krvodajalstva za vse tište, ki so pripravljeni (lajati svojo kri zato, da bi drugim reševali življenja. Do leta 1953 je bilo krvodajalstvo omejeno na ožji krog prebivalstva in darovalci krvi so prejemali delno material-no nadomestilo. Tak način /biranja ni spodbujal večjega števila ljudi, ki so se bili pripravljeni vključiti med krvodajalce. Sele prehod na brezplačno prosto-voljno krvodajalstvo je tej humani akciji odprl neslutene mož-nosti v Sloveniji in pri nas v Kamniku. Navedeni podatki /govorno potrjujejo pravilnost take usmeritve. Po podatkih Rdečega križa Slovenije je bilo v SR Sloveniji leta 1952 11,694, leta 1953 že 20.210 krvodajalcev, leta 1954 26.034, leta 1963 69.158, leta 1973 92.983 in leta 1982 110.491 krvodajalcev. V Kamniški občini pa je bil razvoj krvodajalstva v tem obdob-ju naslednji: leta 1953 250 krvodajalcev (nepopolni podatki), le- ta 1954 268, leta 1955 355, leta 1956 248, leta 1957 274, leta 1958 276, leta 1959 401 krvoda-jalec. Do tega leta je bilo krvodajalstvo organizirano le preko delovnih organizacij. Od 1960 dalje pa teče akcija krvodajalstva tuđi prek krajevnih organizacij RK, kar je opazno tuđi pri številu krvodajalcev v naslednjih letih in sicer: leta 1960 726 krvodajalcev, 1961 650, 1962 706, 1963 616, 1964 720, 1965 819, leta 1966 843 krvodajalcev, leta 1967 682, leta 1968 809. leta 1969 688, leta 1970 729, leta 1971 814, leta 1972 968, leta 1973 1.255, leta 1974 1.265, leta 1975 1.352, leta 1976 1.415, leta 1977 1.379, leta 1978 1.933 (velik skok tuđi zaradi 25 letnice krvodajalstva), leta 1979 1.557, leta 1980 1.512, leta 1981 1.556, leta 1982 1.408 krvodajalcev. Kakor je iz podatkov razvidno, je krvodajalstvo pri nas dobilo zelo širok razmah in se v zadnjih letih giblje nekoliko nad republi-škim povprečjem (5,7% od števila prebivalcev), kar dokazuje dobro organizacijsko pripravljenost Rdečega križa in prizadevnost aktivistov RK. Ziasti pa kaže to na osveščenost krvodajalcev, ki so ob vsakem času pripravljeni pomagati sočloveku. Številni so krvodajalci, ki so darovali svojo kri že večkrat in so zato prejeli posebna priznanja in plakete. V zadnjih petih letih je taka priznanja prejelo: leto ŠJ. krvodajalcev, ki so dali svojo kri najmanj 5x 10x 15x 20 x 25x 50x 1977 186 85 35 6 6 2 1978-1979 210 90 36 21 7 1980 112 45 24 14 6 1981-1982 136 42 18 18 4 Pri vsakoletem povećanju krvodajalcev je ziasti zanimivo, da je zelo veliko mladih ljudi, ki redno dajejo svojo kri in so tako hkrati tuđi najaktivnejši pobu-dniki krvodajalstva. Zelo nazor-no je mogoče opazovati rast krvodajalcev v tistih delovnih orga-nizacijah, kjer ima ta že dolgolet-no tradicijo in agilne člane RK. V teh delovnih organizacijah se število kvrodajalcev ne spremi-nja (okrog 10-15% zaposlenih), oziroma se rahlo povečjuje. Naslednja značilnost krvoda- jalstva na Kamniškem je vedno večja vloga krajevnih organizacij RK, ki dobro utirajo pot in se število krvodajalcev povečuje, tako da lahko rečemo, da se akcija zbiranja krvodajalcev počasi, a vztrajno seli iz delovnih organizacij v krajevne skupnosti. Zato leto 1982 naj posredujemo le nekaj razpoložljivih podatkov o krvodajalcih po delovnih organizacijah in njihovo število primerjamo s številom zaposlenih. Priznanje za 25-kratni odvzem krvi. Delovna organizacija štev. štev. % zaposlenih krvodajal. Stol Kamnik 1550 242 15,6 Kemijska industrija 840 101 12,0 Titan Kamnik 1350 224 16,6 Svilanit Kamnik 810 111 13,5 UTOK Kamnik 550 62 11,3 Graditelj Kamnik ■ 405 24 5,9 Alprem Kamnik 347 49 14,1 Kpčna Kamnik 314 13 4,1 Zarja Kamnik 200 47 23,5 Svit Kamnik 236 23 9,7 Donit Kamnik 310 47 15,2 Rudnik kaolina Crna 260 21 7,7 ETA, Kamnik 330 50 15,2 Menina Kamnik 210 20 19,5 Veliko število krvodajalcev prihaja iz krajevnih skupnosti, predvsem z območja Komende in Tuhinja. Znaten del krvodajalcev pa je zaposlen v manjših delovnih organizacijah, pri obrt-nikih itd. LETOŠNJA OSREDNJA KRVODAJALSKA AKCS-JA ZA KAMNIŠKO OBČI-NO BO 28., 29., 30. in 31. marca ter 1. aprila 1983 NA ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI. Dodatni dan krvodajalstva za Kamnik bo 29. julija 1983 Tako kot vedno, bo prevoz krvodajalcev organiziran. V Ljub-Ijano bodo1 vozili avtobusi po programu, ki ga bodo vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti prejele pravočasno. Odhod avtobusov v navedenih dneh bo ob 6., 7., 8., 9. in 10. uri. Dnevno naj bi odvzeli kri 250 do 300 krvodajalcem, zato naj vsi prijavljeni upoštevajo razporedi-tev RK. V tem času gospodarske stabilizacije moramo paziti tuđi na to, da ne bi prevelika istoča-sna odsotnost z dela negativno vplivala na obseg proizvodnje, zato bo razpored prevozov upo-števal tuđi te elemente. Občinski odbor RKS Kamnik pričakuje v letošnjem jubilejnem letu, ob 30 letnici organiziranega prostovoljnega krvodajalstva vsaj enak odziv kot v preteklosti. Z gotovostjo lahko rečemo, da bo letos darovalo kri iz občine Kamnik već kot 1500 prebivalcev, ki bodo ob tej priliki prejeli lepo jubilejno značko. To bo naj-lepši prispevek Kamniških krvodajalcev k praznovanju jubileja. Komisija za krvodajalstvo OO RKS Kamnik STANE SIMŠIČ Predlog sklepa o dopolnitvi Samoupravnega sporazuma o temeljili plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 Predlagamo, da se 4. člen Samoupravnega sporazuma o te-mcljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985, ki je bil objavljen v posebni številki Kamniškega občana »Druženoe-konomski razvoj občine Kamnik v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju« julija 1980 dopolni z na-slednjim besedilom: »Skupnost pokojninskega in' invalidskega zavaravanja SR Slovenije združuje v prehodnem obdobju 1981-1985 še dodatni vir sredstev za stanovanjsko izgradnjo za potrebe upokojencev in ta sredstva v skladu z republi-ško stanovanjsko zakonodajo namenjajo še nadalje prioritetno sofinanciranje potrebnih investi-cij v domove upokojencev in za hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. V občini Kamnik je družbeno dogovorjeno, da se sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaravanja namenjajo v tem obdobju za izgradnjo posteljnih kapacitet Doma upokojencev v Kamniku in sicer 79 ležišć s 1913 m2 stanovanjske površine.« Obrazložitev: Dom upokojencev pripravlja izgradnjo prizidka za potrebe starejših občanov in namerava povećati svoje sedanje kapacitete za 79 postelj. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena s strani sklada za izgradnjo stanovanj in domov za starejše občane pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaravanja Ljubljana, Enota Kamnik. Z navedeno investicijo namerava pričeti Dom upokojencev že v začetku leta 1983. Predviđena investicija je vne-šena v spremembe in dopolnitve temeljev plana Doma upokojencev in spremembe in dopolnitve srednjeročnega nacrta občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Pravtako Samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov za obdobje 1981-1985 vse-buje razširitev domskih kapacitet na območju občine Kamnik in je v tej zvezi potrebno, da se dopolni Samoupravni sporazum o te-meljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 s predlaganim besedilom. Na osnovi tako spremenjenega oz. dopolnjenega Samoupravnega sporazuma, bo Samoupravna sta-novanjska skupnost izdala ustrezno potrdilo in pooblastilo investitorju za izgradnjo navedenih domskih kapacitet. Zaradi tega predlagamo, da se dopolni Samoupravni sporazum o temeljih plana za navedeno obdobje SSS občine Kamnik, kot je že navedeno. Termoakumulacijske peči popravljam; čistim in montiram. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-446. Dvosobno družbeno stanovanje v bloku na Kranjski cesti v III. nadstropju, s telefonom, klasičnim ogrevanjem in nizko stanarino zamenjam za večje. Ponudbe pod »Po-mlad« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, Kamnik,. Javna razprava traja do 20. III. 1983. Eventuelne pripombe in predloge dostavite na Samo- upravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Kamnik, Stele-tova 8. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Zopet Velika planina Ni moj namen zopet kritizirati delo delavcev TOZD HOTELI IN ŽIČNICE KAMNIK, saj vsi vemo, v kakšnem položaju je naše gospodarstvo. Toda rad bi opozoril na neodgovorno delo posameznikov v tej delovni organizaciji. Petega marca sem se odločil, da bom soboto preživel na snegu, na Veliki planini. Kljub pomanjkanju snega ga je bilo v Tihi dolini še nekaj za kolikor toliko dobro smuko. Ker sem student, si ne morem privoščiti npr. smučanja na Voglu. Toda naj preidem k stvari. Najprej sem bil presenećen, da ne vozi vlečni-ca Tiha I, saj to ni bilo nikjer objavljeno. Torej sem že vnaprej vedel, da bo potrebno del poti iz doline prepešačiti. Toda, kar je, se ne da spre-meniti. Zato sem sklenil, da bom smučal v Tihi. Toda, poglej ga spaka, »pokvarila« se je še ena vlečnica. Pa tuđi to bi še preživel, saj je delovala še ena, na kateri pa začuda ni bilo vrste. Kmalu sem zvedel, zakaj je ni. To mi je na zelo lep način povedal mladenič, ki podaja sidra. Ko sem ga opozoril, da je ura sele 15 in da povsod piše (objavljeno je bilo ćelo na radiu), da vlečnice obratujejo do 16. ure, mi je zabrusil naj vpra-šam direktorja, ki da jim je naročil, da ob 15. uri ustavijo naprave (vlečnico). Ker se s »pamet-nejšim« nima smisla bosti, sem se odpravil pes do vrha in potem smučal pod sedežnico. Naj še povem, da nisem bil ta dan sam »ogoljufan« za del denarja od ne poceni dnevne karte (23 starih jurjev pač ne dobiš na cesti), bilo je še več navdušencev, katere je samovolja posameznika prikrajšala za belo opojnost. Naj še povem, da si nekateri delavci na Veliki planini zelo prizadevajo, da bi bil gost zadovoljen. Čeprav vsi valijo krivdo na »direktorjeva pleća« menim, da ni njegova naloga, da leta od vlečnice do vlečnice in kontrolira delo posameznikov. Za tovariše, ki so bili tega dne na delu na vlečnici v Tihi dolini menim, da še nišo dorasli temu delu. S svojim nedelom odbijajo in ne privlačijo smučarje. Srećko PERIČ Volčji potok 1 a 2 KAMNIŠKI OBČAN / 14. MARCA 1983 Svilanitov dan žena S stiskom roke, nageljnom in čestitko k prazniku se je za pet tkalk ponedeljkove noćne izme-ne končal debvnik in začenjal nov dan, dan, ki je za njih bil v marsiiem podoben ostalim dne-vom. Le občutek drobne pozornosti za njihov dan s strani sode-lavcev in rdeč nagelj jih je sprenujal na poti domov, k druži- Ropot statev je s prihodom dopoldanske izmene postal moč-nejši, zabrneli so šivalni stroji, začiniti je bilo utrip svežih ženskih moči. Svetovi pomladanske-ga cvetja in nageljni so tu in tam za stroji in za pisalnimi mizami opozarjali na to, da 8. marec ni le navaden delovni dan. Za 588 Svilanitovih žena tega 825 ćlanskega kolektiva vprašnje dela in življenja žena in mater ni vprašanje enega dne v letu, pri-sotno je dan za dnem. Varstvo otrok, družina, želje in delo se med seboj prepletajo že vrsto let. Zmanjšalo se je noćno delo, v oddelku otroškega vrtca se malč-ki brezskrbno igrajo, počitniški dom na Rabu in Veliki planini, prikolice ob morju in zdravili-ščih, preventivna okrevanja in zdravstveni pregledi so le del skrbi za zdravje in delo delavk, del skrbi za včeraj in skrbi, da bi se jutri dalo narediti še več in boljše, del skrbi za to, da le ne bi prav vse delavke odhajale po dolgih letih dela v pokoj z okva-rami sluha, hrbtenice.., Misel o 35 let dolgo poti Svilanitovih delavk je bila prisotna ob skromni proslavi ob zaključku Še o javnem natečaju Desetega januar ja 1983 sem v Kamniškem občanu zasledil članek z naslovom »Čemu javni natečaj« z vsebino, ki me je vzpodbudila k razmišljanju, še posebej zaradi odgovora, ki ga je v zvezi s člankom posredova/ izvršni svet Skupščine občine Kamnik. V članku pisec ing. arh. Bojan Šlegel poudarja težnjo, da se z razpisom javnega natečaja za prometno ureditev mesta upošteva in spoštuje od delovnih ljudi izraženo voljo, še zlasti, kadar gre za pomembne odločitve in urbanistične posege v mestno jedro. O rešitvi iz zatečene prometne zagate v našem mestu so bile resda izdelane nekatere studije, ki pa so nas puščale bolj v dilemah namesto da bi reševale vedno hujšo prometno zmedo. V odgovoru na članek o nujnosti javnega natečaja je izvršni svet Skupščine občine Kamnik podal informacijo, s katero predlaga, da naj se v prostorskem delu družbenega plana upošteva gradnja povezovalne ceste po varianti »A«. Osebno menim, da je nesmi-selno govoriti, ali bolje rečeno, vnaprej izsiljevati kakršnokoli varianto, ki je lahko zelo sporna. i Iz ankete, ki jo je izvedla Krajevna skupnost Kamnik v letu * 1977/78 in je bila v celoti analizirana v nacrtu revitalizacije, je bilo ' sta/isče občanov mesrnega jedra jasno izraženo. Povezovalno cesto ; mimo »Krištofove niše - Ete«, so občani povsem odklonili. Lahko ; trdim, da predlog povezava z obvozno cesto po varianti »A« med ; občani ni bil potrjen odnosno sprejet na zborih občanov. Varianta r,»A« je bila močno kritizirana v pripombah občanov, posebej še 1 slaršev šoloobveznih otrok. Že v pripombah je bil podan predlog ■ za razpis javnega natečaja za razrešitev prometne problematike in ;se čudim trditvi, da je bil predlog po varianti »A« dan v presojo in tuđi potrjen. Obvoznica je sicer dokončana, povezana na južnem in severnem delu mesta, žal pa tovorni promet kljub cestno-prometnim znakom teče še naprej skozi mestno jedro in ogroža pešce in uničuje fasade, ki jih občani z velikimi finančnimi žrtvami vzdržujejo in obnavljajo. Lahko trdim in vsak lahko sklepa, da v prometu vlada v Kamniku skoraj prava anarhija, saj lahko vsakdo počne kar hoće. Stanje, kakršno je, bi morali čim prej spremeniti in uvesti prime-ren prometni režim. Naraščajoči avtomobilski promet in s tem vse večja prostorska stiska ogrožajo naše mesto in izpodrivajo pešce. Staro mestno jedro bi moralo skorajda ostati resnična oaza spo-dobnih pešcev. V svojem in v imenu velikega števila občanov našega mesta predlagam, naj bi se podprla pobuda za uveljavitev javnega natečaja, saj je končno to edina demokratična oblika izbiranja naj-boljše prometne rešitve. ŠTEFAN REPANŠEK dopoldanske in pričetku popol-danske izmene tuđi v pozdrav-nem nagovoru direktorja delov-ne organizacije Matije Jenka. Pridne ženske roke so v teh letih zgradile tovarno, poznano doma in v tujini; z ljubeznijo in než-nostjo do nitk, brisač, kravat in plaščev. Zarosilo se je preneka-tero žensko oko ob nastopu šo-larjev iz Mekinj; MATI je bila beseda iz otroških ust, ki je segla do srca. Besede o tkalki Mariji Kočarjevi, ki je prehodila svojo in Svilanitovo 35 let dolgo pot, je bila tuđi njenim sodelavkam spo-min na lepe in težke trenutke te poti. »Rada se delala in bila vesela vsakega napredka, zato mladim želim vse dobro!«, so izzve-nele na proslavi kot dokaz, da ji ni žal vseh teh let. Z nageljnom v roki so odhaja- le delavke s proslave, ene domov, druge na popoldansko izmeno, z občutkom, da je ta da v nečem pa le še drugačen, da v skrbeh za boljšim jutri obstaja tuđi dan, ko zaradi pogleda nazaj postane dan boljši, ko otroški nežni glas vzbudi čustva, ko tež-ski trenutki preteklosti dobijo vrednost in tuđi čustvo ter zavest svojo ceno. Se dober teden dni bo na ta dan močneje spominjala razstava slik akademskega slikarja Polde-ta Miheliča v Svilanitovem obratu družbene prehrane, ko bodo pogledi ob malici drseli od slike do slike in v ženah med vaškimi hišami in griči iskali misli o vsa-kodnevnih skrbeh. Ropot statev in brnenje šival-nih strojev bo spet dan za dnem polnilo ušesa delavk, toda ta ropot ne bi smel biti nikdar tako močan, da bi za matere, žene, delavke ostal samo en dan v letu. -le Dan žena v Tunjicah 8. marec. Dan, ko se vsi zave-mo, da imamo matere, da je mati tista, ki nam je dala življenje. Kako malo pozornosti jim prav-zaprav namenimo? Današnji čas je tak, da vsi samo hitimo in ie malo nam ostane časa za druge. Ob 8. marcu pa se za trenutek zamislimo in pomislimo na skromno pozornost do mater, žena, deklet. Da bi se našim ženam vsaj malo oddolžili za vso skrb in delo, smo mladinci iz Tunjic 6. marca popoldne pripravili v soli priredi-tev. Skupaj z učenci osnovne sole Tunjice smo pripravili kulturni program. Dva mladinca sta po kulturni prireditvi odnesla šopek Kaplanovi mami, ki je naša naj-starejša krajanka, a se prireditve zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Prisotne pa smo povabili za mizo, kjer jih je čakala skromna zakuska in harmonikar, ki jih je pova-bil k plesu. Za trenutek so bile pozabljene vse težave in marsi-kateri bo ostal dan v lepem spo-minu. Mladinci pa upamo, da smo jih razveselili in da nas bo prihodnje leto na takem srečanju še več. Dragica Novo branje v kamniški knjižnici Bitenc J.: Pesem o pomladi... Obzorja, 1982 Simmel J. M.: Upanje je vse, Obzorja, 1982 Shaw I.: Dva tedna, Obzorja, 1982 Kirst H. H.: 08/15 v stranki Obzorja, 1982 Sagan F.: Razdejana postelja, Obzorja, 1982 Deoan M.: Zeleni mladenič. Obzorja, 1982 Gaines E.: Življenje Jane Pittmanove, Obzorja, 1982 Bizjak J.: Gore pod pomoćnim soncem, Obzorja, 1982 Pregarc A.-: Moja pot, Obzorja, 1982 Čuk M.: Suho cvetje, Obzorja, 1982 Bolta L.-V. Kolšek: Stalna arheološka zbirka, Obzorja, 1982 Platon: Zakoni, Obzorja, 1982 Traven T: Rasica, Obzorja, 1982 Povšič J.: Jurij Vega, Obzorja, 1982 VVillfort R.: Zdravilne rastline, Obzorja, 1982 Banvick J.: Voleja češnja, Pomurska založba, 1982 Ajtmatov Č: Dan daljši, Pomurska založba, 1982 Sidikki S.: Odrinjenci, Pomurska založba, 1982 Seliškar M.: Kitara v žepih, Pomurska založba, 1982 Cimerman I.: Slamnata vdova, Pomurska založba, 1982 Bindari S.: Palača, Pomurska založba, 1982 Behenduga A.: Južni veter, Pomurska založba, 1982 Proctor R.: Surabielova vrnitev, Pomurska založba, 1982 Evander P. G.: Ponedeljki s Fanny, Pomurska založba, 1982 Marquez G. G.: Kronika..., Pomurska založba, 1982 Van der Veen A.: Zavoljo Ijubezni, Pomurska založba, 1982 Hašek J.: Prigode dobrega vojaka, Švejka Pomurska založba, 1982 Vanek K.:... Švejk v ruskem ujetništvu, Pomurska založba, 1982 Ćukovski K.: Doktor Jojboli, Mladinska knjiga, 1982 Ribičič J.: Nana, mala opica, Mladinska knjiga, 1982 Čufar T.: Petrov dobitek, Mladinska knjiga, 1982 Čarobni mlinček, Mladinska knjiga, 1982 Hožić A.: Velika pomoč, Mladinska knjiga, 1982 Božič P.: Komisar Kriš, Mladinska knjiga, 1982 Makarovič M.: Kmečka abeceda, 2. knj. Mladinska knjiga, 1982 Pesniški almanah mladih, Mladinska knjiga, 1982 Svetina T.: Med nebom in peklom, Borec, 1982 Jalen J.: Bobri, Mladinska knjiga, 1982 Bernik F.: Tipologija Cankarjeva proze, Cankar. založ. 1983 Chase J.: Šibka točka, Cankar. založ. 1983 Slovenska književnost, Cankar. založ. 1982 Pontopidan H.: Obljubljena dežela, Cankar. založ. 1983 Yeats Butler W.: Izbrano delo, Cankar. založ. 1983 Sillanpiia F. E.: Ljudje v kresni noči, Cankar. založ. 1983 Razstava likovnih samorastnikov Pojem likovnega Ijubiteljstva kot ene izmed oblik aktivnega kultumega udejstvovanja naših delovnih ljudi in občanov v pro-stem času je v Sloveniji že pred leti postal dejsrvo, ki ga v paleti drugih oblik našega kultumega življenja ni moć več prezreti. V zadnjih nekaj letih smo bili priča skokovitemu širjenju te dejavno-sti tako v številu privržencev ka-kor tuđi v obsegu in bogastvu različnih oblik organiziranja in predstavljanja. V Sloveniji trenutno organizirano deluje okoti 1000 čhnov v sekdjah, skupinah in likovnih društvih, pri tem pa nišo všteti še vsi tišti, za katere vemo, da slikajo in kiparijo, pa nišo tako ali drugače »registrirani« oziroma vključeni v kako društvo. Ti podatki so samo dokaz več za trditev, da je aktivno kulturno udejstvovanje neodtuj-Ijiva sestavina potreb in intere-sov našega delovnega človeka in integralni del človeslcega življenja sptoh. Bogata slikarska tradicija ka-mniških umetnikov, globoke ko-renine ljudske umetnosti, podo-barstva, rezbarstva in pozlatar- stva naravnost silijo današnje, za likovne vtise občutljive ljudi,' da se tuđi sami preizusijo v teh ve-ščinah. Je pa likovno ljubiteljstvo še mnogo več, od zapolnjevanja prostega časa in spoznavanja te vrste veščin. Je med drugim po-memben dejavnik pri širjenju likovne kulture in most k širšemu razumevanju in zanimanju za so-dobne likovne tokove in smeri doma in v svetu. Pred dvema letoma je v Kul-turnem centru dozorela pobuda, da se v okviru bienalnih pregle-dnih skupiti skih razstav prikaže ljubiteljsko likovno snovanje v Kamniku. Tako zastavljeno na-logo je nekoliko oteževalo dej-stvo, da v Kamniku zaenkrat še ni organizirane oblike ljubitelj-ske dejavnosti, ražen za mladino in da je bilo treba take ljubitelje sele poiskati in jim dati možnost skupnega nastopa. Razveseljivo je bilo, da se je vabilu na prvo razstavo odzvalo 17 avtorjev. Na letošnji razstavi sodeluje 20 razstavljalcev različnih starosti, spola in poklicev. Većina jih je iz kamniških delovnih organi-zacij. Strokovna žirija v sestavu Andreja Koblar, svetovalka za likovna vprašanja pri ZKOS, Vinko Železnikar in Lojze Berlec, oba akad. slikarja in likovna pedagoga ter Borut Rovšnik, kustos kamniškega muzeja so skupaj z avtorji del odbrali po eno delo vsakega sodelujočega, dodatno pa še nekatera zanimivejša in v iskanju pristnejša dela. Zastopane so predvsem slikarske tehnike olje, tempera, akvarel, osamljeni ostajajo rezbarski izdelki Mirka Mrčela. V okviru naštetih tehnik je še vedno mo-tivno najmočneje zastopana krajina. Sledimo lahko različnim oblikovnim pristopom, od topografsko natančne vedute, kjer je očitno avtorjevo delo na terenu ob predmetu samem, nadalje ra- zličnih kopijam krajine po pred-logah, do včasih že kar barvno izrazno naglašenih krajinskih iz-sekov, kjer je prisotna avtorjeva individualna čustvena poteza čo-piča. Ne manjka tuđi poskusov soočanja s sodobnimi slikarsmi in grafičnimi načini. Naj tole kratko poročilo o razstavi sklenem še z eno mislijo. Obe do sedaj pripravljeni pregle-dni razstavi kamniških likovnih samorastnikov odkazujeta veliko zanimanje za to zvrst ljubitelje-skega delovanja med ljudmi in sta hkrati že tuđi pozitiven odgovor na vprašanje o umestnosti ustanovitve likovnega društva v Kamniku. Borut Rovšnik Oglašujte v Kamniški občan Kaj pri naša filmsko gleda lišče? Konec februarja se je začel v Kamniku letošnji prvi ciklus filmskega gledališča, ki ga že drugo leto organizira Kinopo-djetje Kranj v dogovoru s ŠC RudoUa Maistra. Po lahnem razočaranju v jeseni, ko so bili na voljo filmi bolj komercialne sorte, smo vsi filmski navdu-šenci kar razgrabili karte za vabljiv spored. Takih filmov, kot nam jih obljubljajo plakati, ne vidimo pogosto v Kamniku; prej bi rekli, da so redke bele ptice v poplavi pornografskih in dru-gačnih filmov, ki jim je edini cilj lahek zaslužek, učinek pa poneumljanje že tako neraz-gledane množice. Ciklus smo začeli s filmom Brez anestezije poljskega druž-beno kritičnega režiserja Andreja Vajde, ki poljske, kot struna napete, politične raz-mere zrcali v življenju intelektualca. Film je bil posnet 1978 in bo v marsičem gledalcu pri- bližal poljska nedavna dogaja-nja. Marca si borno ogledali Pobesnelega Maksa, avstralski film, ki razmišlja o sodobnem svetu in merjenju moči na čisto futurističen način. Film Equus ali o Slepih konjih, ki smo ga že imeli priliko videti na TV, je posebno razveselil našega šol-skega psihologa, ki že razmišlja, kako bo vezal nekatera po-glavja iz učbenika z dogaja-njem na platnu in tako psihološko vedo poplemenitil in pope-stril s filmskim svetom, ki je zaradi dinamičnosti mladim še posebej razumljiv. O filmu Grobi fant in Vsi smo bili hipiji ne bi razpredala misli, saj narn Kino Kranj to-krat ni pozabil poslati malih zveščičev s predstavitvijo pre-dvajanih del. Pač pa naj vas spomnim, da nikakor ne'gre, da bi zamudili Lili Marle'ri, žđaj že znamenitega, žal tudipokojne-ga, R. Fassbinderja, ki nam nemške dežele približuje na poseben, samo njemu in njegovi kameri lasten način. Lahko bi rekli, da ga vodi skozi ta film (kot tuđi vse ostale) predvsem želja po resnici. Veliko vas je, ki ste film Rdeči Boogie ali Kaj ti je de-klica že videli ali pa vsaj kaj malega o njem že prebrali. Če ste se uspeli prebiti skozi več ali manj podobne, bolj ali manj zgovorne kritike, naj vam zau-pamo, da borno novi slovenski film uporabili za šolsko filmsko vzgojo in se na njem naučili nekaj o specifičnosti filmskega jezika, kamere, pomenu glasbe in o vlogi kratkega, odrezavega dialoga. Glede na to, da k razgovoru, ki ga ponavadi priredimo po ogledu filma na soli, po-vabimo od slavistov, zgodovi-narjev do psihologov, si lahko obetamo, da borno zvedeli kakšno modro tuđi o času po vojni, ko smo (so si...) vsi že-" leli ogledali Ples na vodi, pa. nis(m)o vedeli ali je, ali ni družbeno škodljiv... Ne pozabimo, da je pričujoči film velik tehnični dosežek za (finančno) skromno slovensko filmsko kinematografijo. Ciklus filmskega gledališča se bo zaključit aprila z Mestom žensk Federica Fellinija, ki pomeni še en filozofsko obarvan smehljaj na račun sodobnega, erotično preokupiranega človeka. Na koncu mi preostane le še lepa priložnost, da se Kinopo-djetju Kranj zahvalim za veliko mero razumevanja za naše želje in upam, da vas bo filmsko gledališče, dragi Kamničani, še dolgo razveseljevalo in vsaj delno popravilo nizko padli ugled kamniškega kinematografa. Upajmo, da nam bodo namenili tuđi kaj slovenskih podnapisov ali vsaj, da se bodo tišti, ki so zato plaćani, žanje vsaj borili. V. V. PERKO 3 KAMNIŠKI OBČAN / 14. MARCA 1983 Upokojenci so vztrajni in marljivi Društvo upokojencev Kantnik že dolga leta aktivno sodeluje pri reševanju mnogih vprašanj upokojencev in njihovih" družinsltih članov. Se posebno pomembno pa je dejstvo, da se društvo pri-zadeva vključiti čim već upokojencev v različite organizirane dejavnosti in jih s tem še tesneje povezati $ svojo organizacijo. Gospodarjenje društva je bilo pozitivno kljub izredno velikim težavam, s katerimi so se v letu 1982 srečevali organi samoupravljanja društva. Adaptacija društvenih prostorov je moćno otežila delo društva zaradi težkih prostorskih problemov, saj so zaradi tega mnoge dejavnosti društva potekale okrnjeno, pa kljub temu za upokojence kar zadovo-ljivo. Okrepčevalnica društva je bila zaprta že od konca juli ja, kar je vplivalo tuđi na finančni rezultat. Vsi dohodki (okrepčevalnice) v letu 1982 so znašali 988.660,60 din, vsi odhodki pa 974.102,85 din, tako, da znaša ostanek do-hodka din 14.557,75 dinarjev. Dohodki društva so bili v letu 1982 din 581.039, odhodki pa din 343.910 in ostanek dohodka 237.128,10. Ta ostanek je dokaj ugoden in bo v celoti prenesen v leto 1983. Pooceni izvršnega odbora društva je ugodno gospodarjenje posledica skrbnega go-spodarjenja z denarjem, deloma pa na račun sredstev, namenje-nih za rekreacijo upokojencev, ki so bila nakazana od Skupnosti invalidsko upokojenskega zava-rovanja v Ljubljani, pa jih med letom ni bilo mogoče koristiti. Na seji IO nišo obravnavali le finančnih rezultatov za preteklo leto, ampak so kritično ocenjeva-li aktivnost društva z> vsemi ra-zvejanimi sekcijami in drugimi dejavnostmi, ki so povezovale znatno število upokojencev s svojim društvom. Razprava je bila obširna in kritična. Soglasna je bila ugotovitev, da je društvo upokojencev v marsičem prese-glo postavljene naloge, pred društvom pa so še vedno številni nerešeni problemi, s katerimi se bo ukvarjalo v naslednjem ob-dobju. Leta 1982 se je okrepila šport -na aktivnost upokojencev, zlasti v kegljanju. Na kegljaškem tek-movanju je ženska ekipa lani na republiškem tekmovanju dosegla 3 mesto. Aktivno se športnih sre-čanj udeležujejo strelci in ribiči, međtem ko je bila šahovska sekcija predvsem zaradi prostorskih Pismo iz sole v naravi Učenci četrtega razreda ZUIM Kamnik imamo solo v naravi. Stanujemo v hotelu Jezero. Tone, Jože in jaz se smucamo; Grega, Damjan, Darja in Klavdija se sankajo. Tukaj imamo tuđi pouk. Včeraj je bil sneg premehak za smučanje, zato smo naredili sneženo družino. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je bila močnejša, zato je premagala drugo. Ko so snežaki še stali, jih je tovarišica Zalka ocenila. Zmagala je prva skupina. Prvi snežak je bil skrivljen. Bil je zelo vesel. Sinček je bil pogumen. Mama snežakinja je bila zelo lepa, ker je imela lepo frizuro. Našo sneženo družino fotografirajo turisti. V hotelu mi je zelo všeč, ker je zelo lepo. Tovarišice lepo skrbijo za nas. Če gremo k jezeru, krmimo račke. Kar žal nam bo, ko se borno morali spet vrniti nazak v ZUIM Kamnik. Želimo si, da bi še šli v solo v naravi. BRANKO SINIČ 4. razred ZUIM Kamnik Zakladi preteklih časov Pred nedavnim je tovarišica mentorica odkrila v reviji Pionir razisko-valno nalogo z naslovom Najstarejša knjiga v vašem kraju. Z Barbara iii Mili smo se z vso vnemo vrgle na delo. Najprej smo sklenile obiskati samostan v Mekinjah, kjer je shrajen del zakladov Narodne univerzitne knjižnice iz Ljubljane. Na našo žalost nam je oskrbnica povedala, da tja ne sme nihče ražen nje in torej knjig ni mogoče videti. Ker nismo ničesar opravile, nam je upadel pogum, a smo vseeno šle od hiše do hiše v Mekinjah in povpraševale po starih knjigah. Pri skoraj vsaki starejši hiši so nam povedali, da so knjige imeli, ker pa nišo vedeli, kam z njimi, so jih pokurili ali kako drugače uničili. Pot nas je zanesla tuđi h Kociljevim. Gospodar nam je povedal, da ima na podstrešju nekaj starih knjig, a jih mora še poiskati. Z Barbaro sva se čez nekaj dni spet oglasili in gospodar nama je prinesel nekaj knjig s starejšimi letnicami. Najstarejša je iz leta 1805. Najbrž je še precej starih knjig, ki na podstrešjih in v kleteh čakajo na svoj konec. k To je bila moja prva tovrstna akcija in upam, da jih bo še več, saj se tako lahko marsičesa naučimo in tuđi spoznamo. POLONA SLANOVEC, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Čarobna piščal in umetnine Letos smo se osmošolci odpravili na zelo zanimivo pot. Obiskali smo Narodno galerijo in si ogledali operno razstavo Čarobna piščal VVolfganga Amadeusa Mozarta. V galeriji smo si ogledali razstavljene umetnine in vodič nam je povedal marsikaj o slikah in obdobjih, v katerih so nastale. Poudaril je, da precej slikarjev prihaja prav iz Kamnika. Po ogledu galerije nas je tov. Aparnikova odpeljala še na ogled operne predstave. Čarobna piščal je po osvoboditvi letos prvič spet na programu ljubljanske operne hiše. Čeprav je bilo na galeriji preveč vroče, da bi se lahko povsem posvetili predstavi, mi ni bilo žal. Bil je to bogat dan. IRENA VERBOLE, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta Filmski abonma Ob koncu lanskega leta je kinematografsko podjetje iz Kranja pripravilo za vse ljubitelje filmov abonma, ki je predstavil osem filmov, večinoma srhljivk. Filme tega žanra so snemali že takoj na začetku zvočnega filma. Takrat so nastali filmi, ki so pomembni za razvoj te zvrsti, pravi razcvet pa je srhljivka dosegla v sedemdesetih letih z režiserjema Romerjem in Polanskim. Med ostalimi smo si lahko ogledali tuđi slovenski film Razseljena oseba, ki je bil še posebno zanimiv, ker je novost v skromni beri sodobnih slovenskih filmov. Menim, da je abonma dosege! svoj namen, saj smo imeli priložnost podrobneje spoznati določeno zvrst filmov in se tuđi naučili film kritično oceniti. Najbrž bi bilo zanimivo gledalcem ponuditi abonma, ki bi obsegel najbolj gledane file, saj bi poznavalci tako zares prišli na švoi račun. BORUT PETRIČ, LESKOŠEK ANDREJ, novinarski krožek, OŠ Frana" Albrehta, Kamnik prilik skoraj v celoti ohromljena. Izredno se je povečal interes za izletništvo. Načrtovani izleti, ražen enega, so bili polno obiskani in po izjavah udeležencev si takih izletov še želijo tuđi v prihodnje. Vseh izletov se je udeležilo nad 300 upokojencev, zadovoljnih z izbiro krajev, ceno in organizacijo. Močno je bilo povečeno zanimanje tuđi za letovanja.v upoko-jenskih obmorskih domovih. Skoraj vsak mesec je odšlo v Izo-lo več upokojencev, kakor bi jih sicer po razporedu lahko poslali. Vsi (več kot 110 jih je bilo) so se vračali domov zadovoljni, tako, da je veliko prijavljenih tuđi že za leto 1983. V okviru svojih možnosti je društvo reševalo mnoga druga, za upokojence pomembna vpra-šanja. Nekaj upokojencev je dobilo nova stanovanja ali pa so bile opravljene nekatere zame-njave. Tuđi obiski na domovih bolnih ali oslabelih upokojencev so bili številni, v veliko zadovoljstvo obiskanih. Društvo pa v letu 1982 ni moglo pogostiti naj-starejših občanov, kar je sicer že večletna tradicija. Vzrok je bila adaptacija društvene stavbe. To neizpolnjeno nalogo bo društvo uresničilo v letu 1983, ko bodo društveni prostori dograjeni in na prijateljski razgovor povabilo tuđi upokojence, ki tega srečanja nišo bili deležni v preteklem letu. Pri ocenjevanju dela društva vsekakor ne gre prezreti aktivnosti pri organiziranju srečanja pevskih društev upokojencev Slovenije v Kamniku. Prireditev je zelo dobro uspela v zadovoljstvo nastopajočih in številnih poslušalcev, ki so se prireditve udeležili. V društvo upokojencev je po zadnjih podatkih včlanjeno 1.374 upokojencev, kar je le nekaj več kot 50% vseh upokojencev. V vzajemno samopomoč je vključeno 789 članov. Pridobivanje novih članov je letos uvršce-no med prednostne naloge. Izvršni odbor društva vabi vse upokojence, da se pridružijo društvu, saj verjetno letna članarina 50 din ne more biti vzrok za relativno majhno število včlanje-nih upokojencev v svoje društvo. Ob tej priliki je pomembno pov-dariti, da bo leto 1983 za društvo upokojencev Kamnik zelo pomembno. Prenovljeni društveni prostori bodo ponovno odprti 1. maja 1983, ko naj bi pričela de-Iati tuđi okrepčevalnica. Lepo urejeni prostori bodo dajali večje možnosti za vrsto aktivnosti zato izvršni odbor pričakuje tuđi predloge in podube, na osnovi katerih bi društvo še dinamičneje zaživelo in vključilo še več upokojencev v vse tište aktivnosti, ki so upokojencem blizu. Tiha želja, da bi ponovno od-prli balinišče, se bo uresničila le, če bodo pri zunanjem urejanju sodelovali tuđi upokojenci. s svojim prostovoljnim delom. Raz- položljiva finančna sredstva ko-majda zadoščajo za kritje obno-vitve stavbe, zato bo pripravlje-nost upokojencev, sodelovati v konkretnem delu, še kako dobrodošla. Že vpeljane aktivnosti bo društvo razvijalo še naprej, s tem, da bo prav športno rekrea-tivni in izletniški smeri dan po-memben povdarek. V programu so načrtovana finančna sredstva, ki naj bi pomagala uresničiti zastavi jene naloge. Društvo bo še bolj prisluhnilo problemom in težavam upokojencev in jih v svojem delokrogu poskušalo reševa-ti, zlasti težave tistih upokojencev, ki so zaradi visoke starosti ali bolezni najbolj potrebni po-moči. Vse načrtovane naloge in deloma tuđi posebne želje bo v letu 1983 mogoče uresničiti le s skupnim sodelovanjem vseh upokojencev. Društvo bo usmerjalo, usklajevalo in dajalo nove pobude vsem upokojencem in prisluhnilo težavam vsakega svojega člana. Vsaka še tako skromna pri-pravljenost posameznika - upo-kojenca pri delu društva bo pomagala graditi tuđi lepše in to-plejše medsebojne človeške odnose. Kamnik 7. marec 1983 STANE SIMŠIČ V spomin Tonetu Kuharju Tako priđe, nepričakovano, dan, vse življenje pričakovan, ko je treba oditi. (Kuntner) Sele sedemindvajset let star, poln načrtov in pričakovanj, je umri mnogo, mnogo prezgodaj. Bil je delaven v KS, prosto-voljnem gasilskem društvu in ZSMS. S tovariškim in prijateljskim odnosom ter izoštrenim ob-čutkom odgovornosti je že štiri leta opravljal naloge predsednika Prosvetnega društva Sela pri Kamniku. Vedno je našel čas, čeprav razpet med službo in delom na kmetiji, tuđi za dramsko udej-stvovanje. Kljub oddaljenosti, utrujenosti in često neugodnih vremenskih razmerah, je vestno in vedno nasmejan prihajal na vaje, ki so ponavadi trajale po-zno v noč. Za 8. marec, dan žena, bi moral odigrati vlogo Kališnika v ve-seloigri, toda narava je prej zre-žirala tragedijo. Zadnje dejanje. Za njim je padla crna zavesa v mrzlo, gluho noč, Ni besede, ki bi lahko izpove-dala bolečino, ki jo občutimo za njim njegovi prijatelji, člani dramske skupine. Kaj pa, če bi bilo življenje odvisno od dobre volje drugega ? V88. letu starosti sem srčni bolnik. Pridružile so se še druge zdravstvene težave, zato je moja žena odšla dne 27. januar ja popoldne k zdravniku, ki je bil takoj pripravljen priti na dom. Vendar je svetoval zaradi bolezni, da pridem v ambulanto na laboratorijske preiskave. Čeprav stanujem v blizini zdravstvenega doma, je žena prosila zdravnika za prcvoz z resi Inim avtomobilom, ker težko dihamv mrazu in megli. Zdravnik je napisal potni nalog za 2§., januar ja ob 7. uri. Tiskovino je žena oddala v. vratarnico, kjef\ je dobila zagotovilo, da bo rešilec prišel do pol osme ure.'y,,~. skrbi, da ne bi sofer čakal-name, sem bil pripravljen za odfipd' ob sedmih. Čakam do pol devetih, a rešilca še vedno ni bilo. Žena je šla v zdravstveni dom in oddala zdravstveno izkaznico, da bi prišel isti dan na vrsto. Vratar ja sta ji prijazno pojasnila, da je šofer ob 7.15 uri vzel moj potni nalog in odpcljal. ...... Žena se je vrnila domov v upanju, da bo vsak čas pripeljal rešilec. Čakava še debelo uro, nakarje posijalo sonce in sem počasi oddrsal peš v ambulanto. Vse osebje, od zdravnika do vratarjev, je bilo zelo prijazno, polno človeškega razumevanja. Zataknilo se je le pri šoferju, ki je ignoriral zdravnikovo odredbo in se sploh ni zglasil na mojem domu. Predvidcvam, da je imel šofer več potnih nalogov in je pozabil name. Vendar, kose je vrnil, je moral opaziti neizpol-njen nalog in se vrniti po mene. Povdarjam, da to ni osamljen primer, za katerega ni nobenega opravičila. Kaj pa, če bi bil primer kritičnejši in bi bilo moje življenje odvisno od šoferjeve dobre volje? ALOJZ SIRCA Iz Doma upokojencev Jubilantka Marija Rauter 31. januarja letos je v naši sredi - v Domu upokojencev -dočakala Marija Rauter svoj 90. življenjski praznik. Rojena kot Novomeščanka Laknerjeva - ima še tri sestre, brat pa je umri - se je z izobrazbo trgov-■ske akademije zaposlila pri švedski firmi na Dunaju. Dela-la je kot slovensko-nemška ko-respondentka. Poročila se je s koroškim Slovencem Jozom Rauterjem, ki je študiral veterino. Pet let sta preživela na Dunaju, nato pa ju je življenj-ska pot vodila v Kumanovo, v Srbijo. Od tam še na Krk v Dalmacijo ter v Kovačico v Banat, nato pa je bil mož prestav-ljen v Kamnik, kjer je službo-val kot višji veterinarski svet-nik. Kupili so - za stanovanje -Smoletov grad, mnogokotni stolpič Trutzburg zgodovinske-ga slovesa, in živeli z družino v njem do 2.,svetovne vojne. Na Dolenjskem so imeli kmetijo -in v njej zavetje med vojno. Tovarišica Rauter je vesele-ga značaja, prilagodljiva. V Banatu je predla in tkala, v Ku-manovem se je dobro znašla med Arnauti in Turki, izdelo-vala čilime, na Dolenjskem kmetovala, polna življenjske energije. Lepa so ji bila leta mladosti, lepo je bilo življenje na Dunaju, pa tuđi drugod in ne nazadnje v Kamniku. Tu je smucala, planinarila, igrala tenis, česar se posebno rada spo- minja, saj je bilo tedaj lepo tenisko igrišČe na Barutani. Po smrti moža, umri je leta 1960, je živela z družino, hčerko Šonjo in sinom Dušanom. Šonja je postala priznana likovna umetnica, sin Dušan se je politično udejstvoval. Ko ni mogla več sama gospodinjiti, se je, tuđi iz zdravstvenih razlogov odlučila leta 1976 za odhod v Dom upokojencev. Od tedaj je med nami, z urni-kom življenja, ki ga občuduje-mo. Dokler je šio, se je veliko sprehajala in bila več v družbi, zdaj ji pešajo moči, vendar še vedno gre »na sprehod« vsaj po hodniku. Rada bere, to ji je še edino ostalo, kot pravi, pisati pa ne more več zaradi revma-tičnih rok. Zato tuđi potrebuje pomoč pri oblačenju in umivanju. Ni pesimistična, le morda malo naveličana vsega. Prijatelji so ji v glavnem pomrli, vendar jo obiski še razveselijo, posebno seveda obiski njene družine. Kako prijetni so pogovori z njo, vse oživi plastično in bar-vito pred očmi; posreduje toliko in toliko sličic iz bogatega življenjskega mozaika. Srečni smo, da jo imamo v svoji sredi, Želimo tovarišici Rauter še ta-kega zdravja in podobnega razpoloženja, saj nas vse dviga in potrjuje v zavesti, da visoka leta le nišo vedno slaba. M. LAVRIČ Bežno srečanje s Klaro Perčič Ob dnevu žena vsako leto obi-ščemo zanimivo ženo iz naše okolice. Letos smo izbrali tovari-šico KLARO PERČIČEVO. Poiskali smo jo v stanovanju in se i, njo dobro uro veselo pogo-varjali. Pripovedovala nam je o svoji mladosti in o letih, ki jih je preživljala v Franciji. »Rodila sem se v Šentwdu pri Lukovici. Do leta 1929 sem živela v Sloveniji. Vseskozi sem si želela, da bi doštudirala. Te možnosti nisem imela, saj sem bila dvanajsti otrok v družini. Leta 1929 sem odšla za možem v se-verno Francijo, kjer je delal kot rudar. S tem je bilo pravzaprav moje mladosti konec.« Ste morda govorili franeosko pred prihodom v Francijo? »Ne. Francoščina mi je bila do tedaj popolnoma tuja. Vendar moram priznati, da so Francozi v veliki većini zelo prijazen narod. Vedeli so za naše težave z jezikom, zato so nam pomagali, kakor so vedeli in znali. Zdaj fran-coščino obvladam in vem, da mi to sicer ne bi uspelo v tako krat-kem času.« Slišali smo, da ste med vojno delovali v odpomiškem gibanju. Bi nam lahko kaj povedali o tem? »Lahko bi v#m ure in ure pripovedovala o tem. Vendar mislim, da bo mirovna konferenca v Parizu za vas mnogo bolj zanimi-va, čeprav ji nisem prisostvo-vala.« Kaj bi nam povedali o mirovni konierenci? »Že pred vojno sem bila aktivna članica ZK. Med vojno sem bila partizanski kurir v franco-skem odpomiškem gibanju. Po vojni sem pomagala pripravljati material za mirovno konferenco v Parizu. Iz Jugoslavije so pripe-Ijali ogromno gradiva. Vsak ude-leženec je dobil mnogo teh knjig, zvezkov, map. Vse, ki sem jih dobila, sem ohranila. Mirovni konferenci nisem prisostvovala. V tej konferenci je bila glavna tema Trst. Komu pripada in kdo ga bo dobil. Ko smo zvedeli, da je Trst pripadel Italiji, smo vsi klonili. Solze so tekle. Res, Trst bi moral biti naš!« Kdaj ste se vrnili v Jugoslavi-jo? Ali imate s Francijo še vedno srike? »V Jugoslavije) sem se vrnila leta 1946 na dan republike. Naj- prej sem prišla na Jesenice, od tam pa za eno leto v Ljubljano. Nato sem odšla za dva meseca v Varaždin. Iz Varaždina sem prišla v Kamnik, kjer sem tuđi ostala. S Francijo imam še dosti sti-kov, kajti tam so ostala moja naj-lepša leta. Nekajkrat sem že obi-skala Francijo, kjer imam še vedno dosti prijateljev.« Bi lahko izvedeli kaj o vašem življenju po vojni? »Iz Francije sem se vrnila v porušeno domovino. Čeprav se je na veliko govorilo o težkem življenju v Jugoslaviji, lahko po-vem, da je bil položaj Jugoslova-nov mnogo boljši kot pa življenje Francozov v povojni Franciji. Takoj po prihodu se je pričelo udarniško delo. Kasneje sem de-lala v Izseljenski matici in še v drugih organizacijah.« Tovarišica Klara Perčič ima o Francozih izredno dobro mne-nje. Pravi, da s tujci znajo ravnati. Pomagajo jim na vsakem koraku. Ne le pri jeziku, tuđi na ■ cesti, v družbi, na kakšni priredi-tvi. To je spoznala ob prihodu v tujo deželo in ob sedanjih obi- skih. Na žalost pa ima vsak narod tuđi izjeme. Kako živite zdaj? smo jo vpra-šali. »Dosti potujem. Še vedno de-lujem v Izseljenski matici. Rada sem v prijetni družbi mladih ljudi, tako da dolgega časa zaenkrat ne poznam.« Kaj pa mislite o današnji mladini? »Mladi imajo sedaj take pogo-je, da se ne bi smeli pritoževati. Imajo vse možnosti, da doštudi-rajo, ne manjka jim zabave -pravzaprav ničesar. Mislim, da današnja mladina ni slaba. Spori med generacijami pa so zmeraj bili in bodo. Često hočejo starši odločati, kako bodo živeli mladi, mladi pa imajo svoje poglede in seveda svoje probleme.« Obisk pri prijazni Klari Perči-čevi se je hitro iztekel. Upamo, da jo borno lahko še kdaj obiskali, saj je zelo zanimiva žena, ki ji ni žal besed, špregovorjenih z mladim človekom. MAGDA JAVORNIK STANE JANŽEVEC JURE PIRŠ OŠ Toma Brejca Kamnik 4 KAMNIŠKI OBČAN / 14. MARCA 1983 Na cesti se še igramo z življenji Prometna varnost na cestah je Se naprej zelo nezadovoljiva kljub vsej aktivnosti, priporod-lom pa tuđi sklepom. V zadnjih desetih letih je v 438.486 prometnih nezgodan na cestah umrlo 47.576 oseb, lažje ali težje pa je bilo poškodovanih 698.835 oseb, povzročena je bila tuđi velika materialna škoda. Zaradi razvoja sodobne prometne tehnike in tehnologije, kot tuđi neprestanega naraščanja prevozov potnikov in blaga, povećanja motorizacije in udele-ženćev v prometu, se problemi varnosti neprestano povečujejo, za premagovanje le-teh pa bo treba začeti široko družbeno aktivnost. » Okrog 70 odstotkov vseh prometnih nezgod se pripeti v naseljenih mestih - krajih. Tako je mogoče sklepati, da je eden glavnih vzrokov za te nezgode slabo obnašanje vctznikov, nemarnost pešcev in neučinkovita kontrola. Temeljni dejavniki varnosti v prometu na cestah (vozilo, cesta in človek) bi se morali med seboj usklajevati, izpopolnjevati in pri-lagajati splošnim prometnim to-kovom. Vendar pa je v naši državi prišlo do občutnega razkoraka med naraščanjem števila motornih vozil in razvojem prometne infrastrukture. Prav tako družbe-na aktivnost glede preventive, vzgoje, izobraževanja in discipliniranoga obnašanja ne spreminja dovolj stopnje razvoja motorizacije. Za prometno varnost na cestah je zelo pomemben vozni park, ki je v našem javnem cestnem prometu zelo nezadovoljiv. Okrog 40 odstotkov vozilom od skupne- ga števila je potekla normalna amortizaći jska doba pet let, tako da so na cestah velikokrat vozila od 7 do 19 let. Ražen tega so v prometu vozila, ki nišo brezhib-na. Prepoved uvoza, pomanjkanje nujnih delov in pomanjkanje deviznih sredstev vplivajo na nujno preskrbovanje z rezervni-mi deli in tako v operativni kontroli v prometu odkrivajo veliko število (okrog 35 odstotkov) te-hnično nepopolnih vozil. V Jugoslaviji, kot tranzitni državi, je struktura cestne mreže zelo nezadovoljiva. Ražen tega gradnja in rekonstrukcija čest ne spremlja stopnje razvoja motorizacije. Značilno je, da hitreje moderniziramo lokalne ceste, počasneje pa gradimo ceste v glavnih magistralnih in regionalnih smereh, kjer je promet pre-cej večji. V zadnjem času se tuđi ni bistveno spremenila situacija pri vzdrževanju čest. Do sedaj so se za te namene izločila minimalna sredstva. Poleg stalnega naraščanja števila vozil se tuđi število voznikov vsako leto povečuje. Velik priliv novih voznikov v veliki meci vpli-va na varnost na cestah. Vozniki so najčešći vzrok za prometne nesreće in povzročajo okrog 80 odstotkov vseh napak. Njihove napake so največkrat prevelika in neprilagojena hitrost, kakor tuđi nespoštovanje predpisov. Precejšnje število oseb je, ki so vozile brez vozniškega dovolje-nja in skoraj isto število voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Takšno obnašanje je, ražen subjektivnih Slabosti, rezultat neustreznega pouka, preslabe preventivne dejavnosti in neu- činkovite družbene dejavnosti pri prevzgoji voznikov. Prometna varnost na cestah ni odvisna samo od voznikov, am-pak tuđi od ostalih neposrednih udeležencev v prometu - pešcev, kolesarjev, voznikov vprežnih vozil in drugih. Njihovo nemarno obnašanje kaže, da je treba organizirati sodoben pouk in tehnič-no vzgojo udeležencev v prometu, posebej otrok. Tako je bilo v zadnjih nekaj letih opaziti določeno aktivnost vseh subjektov pri sprejemanju ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na cestah. Ugotavljamo pa, da so te aktivnosti kampanjske, parcialne, da ne zajemajo vseh in da so zaradi tega tuđi učinki kratkotrajni. Kar zadeva aktivnosti organov za notranje zadeve v prometni kontroli je mogoče sklepati, da se je vzporedno s preventivo in vzgojno izobraževalno aktivnost-jo povećala tuđi represivna aktivnost, ki je bila usmerjena na odkrivanje in preprečevanje naj-težjih prekrškov. Vendar pa bi morali subjekti, ki so odgovorni za prometno varnost, sprejeti tuđi druge ukrepe, da bi se zmanj-šalo število prometnih nesreč in bi preprečili težje posledice. Posebej bi bilo treba poudariti, da različne aktivnosti nišo dale popolnih in pričakovanih uspe-hov predvsem zato, ker so bile premalo usmerjene k osnovnemu in največjemu povzročitelju nezgod - obnašanju voznikov v prometu. Če upoštevamo, da na podlagi materialnih oziroma deviznih možnosti države ne more-,mo v bližnji prihodnosti pričako-Ivati občutnega izboljšanja cestne 4. marca 1983 ob 19.10 se je na križišču ceste in železniške proge na Duplici (Korenova pol) zgodila prometna nesreća zaradi neupoštevanja prometnega znaka STOP. Trčila sta voznik osebnega avtomobila in motorni potniški vlak. Pri tem so štiri osebe dobile lažje telesne poškodbe, nastala pa je večja materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni približno 300.000 din. Tehnični pregledi in vozniška dovoljenja za traktorje Traktorji in traktorski priklopniki, ki so v cestnem prometu, morajo biti evidentirani, in tehnično pregledani. Na tehničnih pregledih, enkrat letno, se ugotavlja tehnična brezhibnost traktorjev in traktorskih priklopnikov. Pri tehničnih pregledih se ugotavlja, ali ima motorno in priklopno vozilo predpisane naprave, zlasti naprave za ustavljanje, zaviranje, dajanje svet-lobnih znakov, osvetljevanje ceste in vozila, iz-pušćanje zgorelih pltnov, in ali so te naprave brezhibne, kakor tuđi, ali izpolnjuje še druge predpisane pogoje, dabi smelo biti v prometu. Na željo lastnikov oz. uporabnikov traktorjev in traktorskih priklopnikov smo se z vodstvom Integrala, ki je pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov dogovorili, da bodo tehnični pregledi po KS, kjer bodo odpravljali tuđi manjše napake, saj bosta sodelovala tuđi mehanik in električar: KS KOMENDA - POLEG KRAJEVNEGA URADA Za KS Komenda, Moste, Križ - 5. 4. 1093 od 8. do 16. ure STRANJE PRI OSNOVNI SOLI za KS Kamniska Bistrica, Godic, Čma -12. 4. 1983 do 16. ure MOTNIK PRI GASILNEM DOMU za KS Motnik, Špitalič - 19. 4. 1983 od 8. do 16. ure LAŽE V TUHIN.HJ - PRI KRAJEVNEM URADU za KS Tuhinj, Pšajnovica, Šmartno - 26. 4. 1983 od 8. do 16. ure KAMNIK V MEHANIČNI DELAVNICI (FUŽINE) za vse ostale KS in zamudnike - 28.4.1983 od 8. do 18. ure. Istočasno opozarjamo lastnike oz. uporabni-ke traktorjev in traktorskih priklopnikov tuđi na novosti, oz. odlok o najnižjem zavarovalnem znesku, za katerega morajo skleniti zavaravanje proti odgovornosti, za škodo zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja ali zaradi unićenja oz. poškodovanja stvari, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, ražen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je prevzel za prevoz (Ur. list SRS št. 39/82.). Torej, po novem odlo-ku je potrebno zavarovati vse traktorje in traktorske priklopnike. vozniski izpiti Po določbah 109., 110. in 184. člena zakona o vamosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82) bodo po 31. 3. 1983, smeli voziti traktor Ie tišti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško ' dovoljenje za vožnjo traktorja. Do tega roka smejo voziti traktor tuđi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Ti vozniki lahko zahtevajo do 31. 3. 1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor, na podlagi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor se vloži na posebnem obraz-cu na oddelku za notranje zadeve, predložiti je treba rudi dve fotografiji skupaj z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Zainteresirani vozniki naj čimprej, najkasne-je pa do 31. 3.1983, vložijo zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja, na oddelku za notranje zadeve v uradnih urah in sicer: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda: od 8. do 12. ure in 14. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure. Kdor do tega roka ne vloži zahteve, bo moral opravljati preiskus o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, Oddelek za notranje zadeve'občine Kamnik mreže in prometne varnosti v ce-loti, je sprememba obnašanja subjektivnih dejavnikov, posebej voznikov, izrednega pomena za povećano varnost na tem po-dročju. Posebej je potrebno poudariti aktivnosti v OZD, ki se nanašajo na noveliranje vseh samoupravnih splošnih aktov, krepitev notranje kontrole in discipline vseh udeležencev v prometu. Vendar pa je izostalo učinkovitejše izva-janje tistih zakonskih določb, ki se nanašajo na večjo osebno in družbeno odgovornost. Notranja kontrola je v večjem številu OZD organizirana v skladu z zakonskimi predpisi. Njena osnovna naloga je kontrola te-hnične pravilnosti vozil in psiho-fizičnih sposobnosti voznikov. Upoštevajoč, da so organizacijske oblike notranje kontrole zelo različne in da so odvisne od po-gojev in delovnega procesa, je treba v samoupravnih in drugih splošnih aktih popolneje urediti vprašanje odgovornosti oseb, ka-terim je zaupana družbena last-nina v skladu s tistimi zakonskimi določbami, ki se nanašajo na učinkovitejše delo teh kontrol. Ćeprav zakon točno ureja osnovne pogoje, katerim morajo ustrezati javne ceste, kot tuđi vozila v prometu, zatem osnovna prometna pravila, sistem prometnih znakov, varnost potnikov in druga vprašanja, v praksi često ne spoštujemo določb, ki to ure-jajo. Tako se, na prirner, delo servi-sov in remontnih delavnic, posebej privatnih obrtnikov za servi-siranje in vzdrževanje vozil, ni posebej izboljšalo po sprejetju zakona. Še naprej ni nadzorstva nad njihovim delom in je proti OZD in odgovornim osebam vloženih precejšnje število prijav za gospodarske prestopke. Prav tako ni dovolj pozornosti postavljanju in vzdrževanju prometnih znakov in dopolnilnih ta-bel. Na območju naše občine se je v zadnjih letih stanje na tem področju izboljšalo. Poleg nere-dnega vzdrževanja in obnavljanja predstavlja poseben problem pomanjkanje reflektirajoče folije za prevleko prometnih znakov. V zvezi z uporabo varnostnih pasov med vožnjo je v praksi opaziti, da jih uporablja zelo majhno število udeležencev v prometu. Premalo se uporabljajo tuđi določbe o dovoljenem trajanju in obveznih počitkih voznikov in to s strani odgovornih oseb v DO, kot tuđi voznikov. Kar zadeva izvajanje zakonskih določb, ki urejajo začasen odvzem vozniškega dovoljenja in vpisovanje ukrepov varnosti in zaščitnih ukrepov, je opaziti, da kljub zakonski obveznosti zdravstveni delavci ne prijavljajo tele-snih in duševnih poškodb voznikov. OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Kako otroci povzročajo požare V dnevnem časopisju beremo o večjem številu požarov, ki jih povzročijo otroci. Tuđi v naši obćini so lani otroci povzročili štiri požare, letos že enega. Kaj storiti, da do tega ne priđe. Požare povzročajo največkrat otroci v starosti od treh do sedem let. Tako nam dokazuje statistika. V tem času se otroci zelo radi igrajo z vsemi stvarmi, ki jim pridejo v roko. Večkrat opazujejo svoje mamice ali stare mamice kako zanetijo ogenj v štedilniku (v kaloričnem ali plin-skem). Svetloba, ki jo povzročijo vžigalice ali vžigalnik, pritegne pozornost otroških oči in postane žanje zelo zani-miva. Zato si želi tako zabavo še sam pripraviti, v neomeje-nem in nenadzorovanem kraju. Starši večkrat skrijejo vžigalice, a otroci sčasoma najdejo to skrivališče. Včasih jih tuđi sami nehote k temu spodbudimo. Na primer: oče si prižge cigareto, otrok ga opazuje enkrat in večkrat. Končno se ojunači ter prosi očka, da bo on prižgal cigareto. Seveda jim to pustimo. S tem damo otroku možnost, da vžigalice uporabi tuđi tam, kjer ni .potrebno, oziroma kjer nastane škoda. V stanovanju je to največkrat v postelji, tapecira-nem pohištvu, v omari ali drvarnici. Na kmetijah pa je najprimernejši kraj za kozolcem, v stelniku, na travniku in v gozdu. Ker je kartonski zavojček vžigalic majhen, ga lahko utihotapi mimo naše pazljivosti. Lani so povzročili otroci požar v gozdu v Podgorju, kamor so poleg vžigalic prinesli še nekaj časopisnega pa-pirja. Posebna nevarnost za nastanek požara v gozdu in travniku je marca in aprila, dokler narava ne ozeleni. Iz Primorske so že pretekli teden poročali o velikih požarih na travnikih in mlađem drevju. Dva požara so otroci povzročili lani v Mostah. Velik požar so povzročili trije otroci, ki so prižigali svece na gospodarskem poslopju v Šmartnem v Tuhinju. Seveda jim je ogenj ušel v suho seno in povzročil požar z veliko materialno škodo. Kljub temu, da je 40 gasilcev v naj kraj-šem možnem času pričelo odločen boj za omejitev požara, je pogorel precejšen del strehe ter več ton sena. Povsem pa so s svojo pravilno taktiko resili komaj dva metra odda-ljeno stanovanjsko hišo, ki je imela del požarnega zidu iz lesa. Januarja letos je mali nadobudnež zažgal koruzno slamo v kozolcu dvojniku v Tunjicah. Če opazite mali začetni požar, ga takoj pogasite. V kolikor menite, da je za vašo moč in spretnost že prevelik, takoj obvestite gasilce ali miličnike osebno oziroma po telefonu št. 92 ali 93. Če otrok zaneti požar, ga nima smisla kaznovati, temveč mu moramo samo pokazati, kaj je povzročil, krivdo za to dejanje sprejmimo na sebe. Ko otroci prično obiskovati osnovno solo, jih učitelji in učiteljice večkrat opozarjajo na škodljive posledice takega dejanja. Šolski otroci povzročijo požare samo, če se skrivajo z vžigalicami in največkrat cigaretami pred odraslimi, pa se jim kaj ponesreči. Hote ali nehote se naredi nesreća tuđi odraslim občanom, ne med zadnjimi malomarno odvržen ogorek cigarete. Naša dolžnost je, da vžigalice in vžigalnike shranimo tako, da jih otroci ne dosežejo. Na pobudo Gasilske zveze Slovenije bodo pričeli gasilci tovariško obiskovati stanovanja in kmetijska gospodarstva, kakor tuđi obrtne delavnice. Njihov namen je, da vam tovariško svetujejo in vas opozo-rijo na razne pomanjkljivosti, ki lahko. povzročijo požar. Teh napak je posameznik že tako navajen, da jih sam ne opazi. Z nasvetom in prepričevanjem prebivalstva namera-vamo zmanjšati možnost za nastanek požara. Če se nam v naši občini posreči s tem nasvetom preprečiti vsaj en sam požar, smo s tem svoj namen dosegli ter zmanjšali škodo, ki jo trpijo občani zaradi požarov. Sode-lujte s gasilci! JOŽE BERLEC Zakaj govorimo o prometnih variantah? Na moj prispevek v Kamni-škem občanu dne 10. 1. 1983 o nujnosti razpisa javnoga natečaja za prometno ureditev mesta, je bil podan odgovor izvršnega sveta skupštine občine Kamnik, za katerega menim, da je zbudil pri obcanih mešane občutke. V po-jasnilu izvršnega sveta je bil podan pretilog, da se sporna pove-zovalna cesta po varianti A, lahko vključl v prostorski del druž-benega plana z utemeljirvijo, da so dosedanje studije o prometnih reširvah objektivne in dovolj temeljite. Izvršni svet pojasnjuje, da se bodo občani o predlogu odločali ob sprejemu prostorskega dela družbenega plana na osnovi javne razprave. Če bo ta pokazala, da varianta A ni sprejemljiva, bo izvršni svet ponovno obravnaval pobudo družbenega sveta (revi- talizacija) za uveljavitev javnega natečaja. Kot avtor prispevka »Čemu javni natečaj« poudarjam, da sem želei občanom in odgovornim ljudem v občini posredovati koristne pobude za izvedbo an-ketnega javnega natečaja, ker se kamniška prometna ureditev ne premakne z mrtvega tira. Menim, da je v zatečenem stanju preuranjeno govoriti o tej ali oni varianti povezovalne ceste, dokler promet v mestu in neposredni okolici ne bo rešen kompleksno na osnovi javnega natečaja z demokratično obliko izbiranja najboljših rešitev. V zvezi s prometno ureditvijo mesta moramo dobiti predvsem konkretne reši-tve in odgovore. O cestah, parki-riščih, dostopih v industrijske objekte (Alprem, Utok, Meso,), sprehajališčih itd. z utemeljitvijo in izhodiščem, ki mora upoštevati predvsem nadvse pomembno vlogo starega, spomeniško zašči-tenega mestnega jedra. Dovolj je bilo nejasnosti in izmikanj! Izve-deti moramo, od kod se bo vzel denar za projekte, kdo bo izvajal dela in kdo bo prevzel skrb za končno rešitev prometne zmede v našem mestu. Vredno je pohvaliti pobudo Družbenega sveta za prenovo starega mesta (strokovno telo), ki se je v zatečeni prometni situaciji enoglasno opredelil za izbor anketnega javnega natečaja. S številnimi občani, ki jim ni vsee-no, kakšna bo prometna ureditev mesta v prihodnje, se pridružujem strokovni pobudi družbenega sveta. BOJAN ŠLEGL 5 KAMNIŠKI OBČAN / 14. MARCA 1983 KEMIČNA ČISTILNICA JOŽE NOSE Medvedova 26 Kamnik obvešča občane, da smo odprli novo kemično čistilnico na Medvedovi 26 v Kamniku (na Grabnu, nasproti trgovine Univerzal). Čistilnica je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Se priporočamo! SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi doloćil Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev družbene pomoći in sklepa 6. seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 12. 1. 1983 JAVNI NATEČAJ o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoći Samoupravne stanovanjske skup-nosti občine Kamnik. Predmet tega natečaja so: 3 trisobna stanovanja 2 enosobni stanovanji 1 garsonjera ii. Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni lju-dje, občani in družine, kt živijo v težkih materialnih razmerah in to: - delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, - občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi resili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, - občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo resiti svojega stanovanjskega vprašanja, - uppkojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani. III. Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidar-nostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju, - da prosilec ali osebe, ki bi z njim uporabljala solidar-nostno stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS inSFRJ, . - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Kamnik in da na tem naslovu tuđi dejansko stanuje, - da prosilec ali član njegovega družinskega gospo-dinjstva ni neupravičeno nezaposlen, - da KS ali DO, kjer je prosilec zaposlen, da pismeno mnenje o vlogi prosilca, - da skupni čisti dohodek prosilca in članov družinskega gospodinjstva ne presega 50% povprečnega OD na za-poslenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvi-jo v stanovanje, - da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje, - da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo preselit v drugo družbeno stanovanje, ražen v primeru, da mu je bilo sedanje stanovanje dode-Ijeno z odločbo. rv. Prosilci morajo k vlogi za natečaj priložiti: - uradno overjeno dokazilo o OD, pokojnini za prosilca in zaposlene člane družinskega gospodinjstva, - potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Ka-menik, - dokazila o preživnini za otroke pri materah samohra-nilkah, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in članov družinskega gospodinjstva. V. Mvedbe v vlogi mora overiti temeljna organizacija zd uženega dela ali delovna skupnost, ustrezna služba socialnega skrbstva, društvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV oz. krajevna skupnost upoštevaje status prosilca. VI. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži prošnjo na posebnem obrazcu z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunal-nem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8. vn. Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8 v roku 30 dni od dneva objave natečaja. Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Jože Kadunc, I. r. SMRTI VIDMAR Terezija, gospodinja iz Kališ št. 2. stara 59 let - PRIMAN Jane/, os. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku št. 83, star 67 let - KLANĆAR Ivana, os. upokojenka iz Sp. Stranj 13. stara 62 let - JERETIN A Peter, os. upokojenec iz Podgorja 111, star 72 let - GJURIN Ivan, os. upokojene iz Kamnika. Kidričeva 50, star 82 let - LEVSTEK Luka, student prava iz Ljubljane, Prijateljeva 14, star 20 let -ŠURK Albina, trg. poslovodja iz Soteske 72, stara 41 let - ZVER-ŽINA Benedikt, kmečki upokojenec iz Brezja nad Kamnikom št. 1, star 85 let - COTOMAN Alojzij, kmečki upokojenec iz Godiča 59, star 78 let - SPRUK Tomaž, inv. upokojenec iz Kamnika, Pot na Poljane 17, star 55 let - BERNOT Marija, gospodinja iz Mekinj, Cankarjeva 39, stara 86 let - BERNOT MARIJA, osebna upokojenka iz Du-plice, Jakopičeva 18, stara 64 let - NADVEŽNIK Marija, osebna upokojenka iz Šmarce 42/B, stara 84 let KOŽELJ Vincencij, delavec iz Most št. 70/a, star 60 let; PER-NE Frančiška, družinska upokojenka iz Komende, Glavarjeva c. 66, stara 77 let; ŽAVBI Ciril, osebni upokojenec iz Pšajnovice št. 3, star 95 let; BALOH Marija, preužitkarica iz Cirkus 1, stara 83 let; KUHAR Anton, po-klicni gasilec iz Sovtnje peči št. 2, star 27 let; RESMK Janez, delavec v proizvodnji iz Žubejevega št. 7, star 16 let POROKE NOVAK Miroslav, pomoćnik barvarja iz Mekinj in MERĆUN Andrejka, delavka v sortirnici iz Mekinj; GUZEJ Vinko, avtokle-par iz Kranja in HOMAR Breda, delavka v šivalnici iz Podhruške; ČEBLJIJ Valentin, prodajalec iz Krašnje in DACAR Rozka, pro-dajalka iz Malega Rakitovca; POTOČNIK Peter, delavec v kamnolomu iz ZUPANJIH NJIV in KRIZMAN Helena, prodajalka iz Gmajnice; KRO-PIVŠEK Božidar, šofer tovor-njaka iz Češnjic v Tuhinju in NOVAK Marinka, delava v proizvodnji iz Zg. Tuhinja; ČER-NEVŠEK RudoK, avtomehanik iz Tiroseka in PANĆUR Angela, tkalka iz Koštanja; RAJSAR Stanko, tiskar iz Smartna v Tuhinju in PISTOTNIK Zvonka, iz-ddovalka kravat iz ŠpitaBca Prenavljate stanovanje? Ne vsete, kam z omarami, mizami in stoB? Z veseljem bi to prevzeb. Sporočite na HS Klavčičeva 4 ali na telefon 832-505. Mladina HS Klavčiceva 4 Prodam petdelni regal in sedežno garnituro. Gotovina - kredi«. Tel. 832-536 po 16. uri. V 4. številki Kamniškega občana je v zahvali za pokojnim Tomažem Sprukom v ti-skarni prišlo do napake, Za-lujoči so žena Mari in sinovi z družinami in ne sinova, kot smo napak objavili. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dobtega maza, očeta, sina, brata in strica FRANCA PETACIJA ml. se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem, ki ste tako množično pokazali, da ste ga spoštovali in imeli radi. V teh težkih trenutkih nam je bila vaša pozornost v veliko oporo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, nam vsestransko pomagali, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti v njegov mnogo prerani grob. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in družbe-nopolitičnim organizacijam delovnih organizacij Donit TOZD Trival Kamnik in Induplati Jarše, učencem 7. c. r. Osnovne sole Toma Brejca Kamnik, tovarišici Pečečnikovi, pevcem in godbi. Hvala dr. Ahlinu za trud, da bi ga ohranil pri življenju. Prav tako iskrena hvala dr. Dolenčevi za vso izkazano pomoč. Posebno se zahvaljujemo za vso nesebično pomoč v teh težkih trenutkih tovarišu Ivanu. Železniku in sosedom iz Jurčičeve ulice. Vsem še enkrat najiskre-nejša hvala. Žalujoči: žena Lidija, hčerki Mateja in Jasmina, un RozaGja, sestri Breda in Nika z družinama ter ostalo sorodstvo. Kamnik, Osijek, 2. marca 1983 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, dedka, atka, tasta, brata in strica FRANCETA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. Hvala kolektivu Rudnika kaolina Crna, častni straži, govornikoma, organizacijama ZZB in SZDL občine Kamnik, še posebej pevcem in godbi ter društvu upokojencev Kamnik. Iskrena hvala njegovemu sodelavcu in soborcu Frahcetu Podstudenšku za iskrene poslovilne besede. Zahvaljujemo se osebju ZD Kamnik za 'takojšnjo pomoč ob njegovi bolezni, oddelku za intenzivno nego na Golniku za pomoč in skrbno nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Mušićevi, vodji pulmološkga oddelka na Golniku, za vso skrb in pomoč ves čas njegove bolezni Vsi njegovi Kamnik, februarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, tašce in tete MINKE KLADNIK roj. Kramar p. d. Podlipceve mame iz Volčjega potoka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili ustna ali pisna sožalja. Vsa zahvala zdravnikom kamniškega zdravstvenega doma in osebju kardiološkega oddelka bolnišnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani. Hvala pevcem, kamniški godbi in govornikoma tovarišu Vinku Zebovcu in tovarišu Slavku Fid-lerju za tople besede ob slovesu. Žalujoči: vsi njeni Volčji potok, Kamnik, 25. februarja 1983 ZAHVALA Ob prerani, tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica TONETA KUHARJA . iz Sovinje peci 2 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa njegovim sodelavcem iz delovne organizacije KIK Kamnik za izraze sožalja, podar-jeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasil-cem gasilskega društva Sela in Srednja vas za organizacijo in izvedbo pogrebne svečanosti, vsem govornikom za tople besede slovesa in g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Sovinja peč, Ravne, Podgora, Jeranovo, 28. februarja 1983 ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata, dedek in pradedek CIRIL ŽAVBI Gregčev ata iz Pšajnovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala predstavniku ZB Tuhinj za poslovilni govor ob grobu in praporščaku. Hvala tuđi g. župniku za poslovilne besede in opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: Vsi njegovi Pšajnovica, februar 1983 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete . " :. FRANCKfl URŠIČ roj. Skrjanc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti- Hvala tuđi dr. Staretu za dolgoletno zdravljenje, pevcem za zapete pesmi in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Zg. Stranje, Kamnik, 22. februarja 1983 6 KAMNIŠKI OBČAN /14. MARCA 1983 . 7 gLetošnja zima, čeprav še vedno ni kpnčaha, vsaj v gorah še ne, ni bila i bogata s snegom. Lepi dnevi so »planincev«. Slednjim res ne moremo reći planinci, saj za njimi ostajajo po gorah kupi smeti in odpadkov, obna- abili v gore množico obiskovalcev, šajo se kot bi bili oni edini in najpo---—-^v in »planincev«. Da, žal tuđi membnejši na svetu, imajo skrajno Prizadevni kamniški gorski reševalci V pelek, osemnajstega februarja so se kamniški gorski reševalci zbrali na občnem zboru, katercga so se poleg aktivnih in nekaterih starejših in za-lužnih đanov GRS Kamnik, udeležili tuđi načelnik oddelka za notraje za-dev Zdenko Kugler, kot predstavnik SO Kamnik in načelnik Komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije Bine Vengust. Kot običajno, reševalci o svojih dc-janjih nišo veliko govorili. Videti je, da raje delajo kot govorijo in da je res tako, je bilo slišati iz poročila načelnika, ki je omenil le najbolj pomembne dclovne in reševalne akcije, opravlje-ne v 1982. letu. Postaja ima 28 reševalcev, 10 pripravnikov in 9 izrednih članov. Osem reševalcev je že prejelo častne znake GRS za 25 let neprekinjenega dela v GRS Slovnije. Postaja GRS Kamnik je v letu 1982 praznovala 60-letnico svojega dela, zato je bila to leto se bolj aktivna. Februarja so imeli reševalci zimski tečaj na Kamniškem sedlu, septembra pa vajo za stensko reševanje v Centralni smeri v Planjavi. SodelovaJi so na vsch republičkih tečajih GRS iz zimske in letne reševalne tehnike, reševanje s helikopterjem, lavinskimi psi in umetno proženje snežnih pla-zov. Aprila so sodelovali na Štuparje-vem memorialu in izvedli velesalocn za pokal Pavla Kemperla. Postaja GRS Kamnik ima dva reše-valca letalca, dva inštruktorja, dva vodnika iavinskih (*>ov, tri minerjc in dva zdravnika. Ce upoStevamo, da postajo sestavljajo tuđi najboljši kamniški alpinisti, upravite no lahko tr-dimo, da spada med najboljše postaje v Sloveniji. Za vaje in tečaje so reševalci pora-bili 1100 ur. Opravili so preko 150 plezalnih vzponov in pristopov ter vodili planini ce pod doniačih in tujih gorah. V juliju so organizirali odpravo v Francoske Alpe, pogorje Dauphine, kjer so se povzpeli na vrh Des Ecrins 4101 m in Mt. Pelvoux 3946 m. Av-gusta pa se je osem reševalcev, kot vodniki planincev SCT, povzpelo na Monte Roso 4634 m. V oktobru so pripravili nadvse zani-mivo razstavo razvoja GRS Kamnik v dvorani nad kavarno »Veronika« v Kamniku in proslavo v počastitev 60-letnice njenega razvoja s kulturnim programom. Ob tej priliki je postaji GRS Kamnik izročil predsednik SO Kamnik, mag. Ivan Justinek, visoko državno odlikovanje red zaslug za narod s srebmimi žarki. V pretcklem letu so kamniški reševalci opravili sedem reševalnih akcij. V dveh nesrećah je bila, žal, njihova pomoć prepozna, ponesrečenca sta zaradih hudih poškodb umrla na kraju nesreće. Izjemne okoliščine so od nekaterih reševalcev zahtevale pri reševanju izredne napore in požrtvovalnost. Za takšno dek) zasluži pohvalo Tone Tr-bevšek-Tanca pri reševanju pod Srebrnim sedlom in Marjan Kregar ter Janez Benkovič za reševanje v Vezici. Reševalci ugotavljajo, da so bili najbolj pogosti vzroki nesrečam ne-pazljivost, precenjevanje lastnih sposobnosti in pomankljiva oprema. Za reševalne akcije so reševalci porabili 924 ur, medtem ko je helikopter skupno sodeloval 5 ur in s svojo hitro intervencijo, zanesijivo rešil troje živ-Ijenj. Kamniški reševalci se SO Kamnik in Domžal zahvaljujejo za denarno pomoć, povedali pa so tuđi, da so z odpovedjo izplačila dnevnic za reševalne akcije in z lastnim prispevkom za nabavljeno opremo napolnili svojo blagajno z 80 tisoč dinarji. Tako bodo gospodarili tuđi v bodoče in dru/bena sredstva koristili izključno namensko. Reševalci so kritično ocenili name-ro izgradnje »okrepcevalnicc« pri. Pa-stircih. Vsa pohvala velja zelo delav-nim in prizadevnim članom PD Kamnik, vendar reševalci menijo, da bi okrepčevalnica predstavljala gospodarsko škodo Kamniškemu sedlu, še bolj nesprejemljivo pa je, da idiličen pastirski stan postane smetišče. Vsaj nekaj narave naj ostane naravne. Rešalci bodo v novi koči na Kamniškem sedlu uredili reševalno sobo in tuđi sicer imajo obsežen delovni program. Letos so morali že štirikrat v reševalne akcije. Dva alpinista sta ob nesreći umrla, zato reševalci ponovno opazarjajo na nevarnosti in previdno hojo. CEN nemaren odnos do vsega - do narave, kakor tuđi do dela človeških rok. Zimske sobe, ki so namenjene vsem obiskovalcem za nujno prenočitev in počitek, zapuščajo »planinci« nepo-spravljene, povsod polno smeti in odpadkov, niti na misel jim ne priđe, da bi poravnali in zložili odeje. Vrata puščajo na stežaj odprta in je zaradi-pomanjkanja padavin zimske sobe nišo polne snega. Ko na Kamniškem sedlu občuduješ veličasmo lepoto gora, nato pa iščeš zavetje pred vetrom v zimski sobi, se kaj zgroziš: kupi smeti, razmetane-odeje, vse pokapane od voska, povsod odpadki. Vse kaže, da bi morala posebna ekipa vsak teden hoditi tja gor, da bi pospravljala za »planinci« in popravljala uničeno. Letos so se tako »planinci« še posebno junaško izkazali. Pri Velikem Bolvanu na sedlu - malo nad Pastirji, ima kamniški AO shranjene kole, ki jih rabi vsako leto za izvedbo smućar-skega tekmovanja v veleslalomu za Štuparjev memorial. In te kole ti »ju-naški planinci« veselo kurijo ali pa jih uporabijajo za svoje smučarske ekshibicije. Po končanem »tekmovanju« se niti slučajno ne zgodi,da bi jih tuđi pospravili, pusti jo jih kjer so jih rabili, da jih prekrije sneg. Vse delajo po pravilu: »Če to ni moja last, potem ni nič vredno! Dajmo, uničujmo, saj ni moje!« Skrajno neodgovoren odnos do družbene lastnine, do dobrin, ki so last vseh, se prenaša tuđi v gore. Mar je res potrebno, da se nekultura, nevzgojenost, neodgovornost prenaša tuđi v gore? Mar nimamo tega že v dolinah već kot preveč? BOJC Vabimo vas v gore Med mnogimi aktivnostmi Planinskega društva Kamnik ima izletništvo oziroma obisk v naših planinah zelo pomembno mesto. Obiskovanje gora, varstvo narave, gorska straža, mladinski pohodi, odščevalne akcije in drugo, naj bi čimbolj približali gore v vsej svoji lepoti vsem planincem, drugim ljubiteljem gora in poho- dnikom, ki v vedno vecjem števi-lu obiskujejo naše vršace. Leto 1983 je za Planinsko društvo Kamnik jubilejno leto -90-letnico detovanja - zato je tuđi število načrtovanih obiskov v gorah nekoliko večje kot v prete-klih letih, povećan je zlasti obisk vrhov, ki bodo vključeni v »KAMNIŠKO PLANINSKO POT«. Vsakdo se lahko priključi ka-teremukoli od navedenih obiskov. Vsi bodo dobro organizirani in strokovno vodeni. Nekaterih manj zahtevnih vrhov se lahko lotijo tuđi začetniki, drugih zahtevnih pa že kar prekaljeni planinci, • Planinsko društvo priporoča vsem udeležencem, ki se bodo pridružili tem ali drugim obi-skom v gorah; da se za take obi-ske vsestransko pripravijo. Dobra opremljenost je med ostalim pogoj za varno hojo po gorah, zato naj vsakdo, ki želi postati »pravi« planinec, posebno skrb nameni prav pravilni izbiri opreme. Vse naštete izlete in pohode organizirajo propagandni odsek, mladinski odsek, alpinistični odsek, odsek za varstvo narave in gorska straža PD Kamnik. Poleg teh bodo še drugi izleti in pohodi, odvisno od potreb in želja večjih skupin oziroma bo PD Kamnik organiziralo vodniško službo za obiske posameznih vrhov v Ka-mniških Alpah, če bodo druge organizirane plininske skupine izrazile potrebo po takem vođenju. Organizatorji in planinsko društvo Kamnik želijo vsem po-hodnikom obilo planinskega užitka, varne hoje in srečno vrni-tev v dolino. STANE SIMŠIĆ Trideset let gasilstva v Križu Gasilsko društvo iz Križa pri Komendi je imelo ob letošnjih pregledih poslovanja svoj 30. let-ni občni zbor. OMetmri primer-no so se zbrali aktivni in podpor-ni činili, da analizirajo svoje delo in si zadajo nove naloge. V skrbno pripravljenih poroči-lih funkcionarjev je prevladovalo zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. To vsekakor ni naključje, saj je to gasilsko društvo vrsto let zelo aktivno, tako na strokbvnem in organizacijskem področju. Vsako leto sodelujejo s sedmimi desetinami na občinškem in se-veda tuđi na regijskem tekmovanju, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. V dokaz so jim številni pokali in plakete, za katere imajo že premajhno vitrino. Tuđi v organizacijskem delu so uspešni. Veliko skrb namenjajo spreje-manju mladih članov pionirjev -gasilcev. V ta namen so jim pred leti zgradili lepo asfaltirano igri-šče za košarko, odbojko in mali nogomet. Letos so jih popeljali tuđi na ekskurzijo, združeno z ogledom smučarske prireditve v Kranjski gori. Ker je to društvo iz majhne vaši, prebivalcev je le okrog 400, je res pohvalno, da v njen deluje skoraj 140 članov. Ob 30. letnem občnem zboru so si poleg vsako-letnih zadolžitev za tekmovanja lepo humano organizacijo. To pa, kot so gostje na 30. občnem zboru ugotavljali, prav gotovo ne bo težko, saj živi med vaščani mise! »kdor ni gasilec - ni Križan«. Želimo jim še naprej uspe-in prireditve zadali nalogo organizirati razvitje gasilskega mla-dinskega prapora. Želimo jim, da bi jim bil pra-por tuđi vnaprej kažipot za še večje vključevanje mladine v to hov, kajti ob nenehni skrbi za podmladek, njihovo strokovno vzgojo, jim je to zanesljiv porok za lepe rezultate in temu primer-no dobro požarno varnost. PETEK SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KAMNIK Datum: 9. 3. 1983 Skupščina skupnosti za zaposlovanje je na svoji seji dne 24. 2. 198,3 sprejela Nacrt zaposlovanja v občini Kamnik za leto 1983 in ga predlaga v sprejem zborom skupščine občine Kamnik kot spremljajoči dokument k resoluciji za leto 1983. Na podlagi 24. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije (Ur. list SRS, 1/81), 13. člena Družbenega dogovora SR Slovenije za obdobje 1981-1985 (Ur. list SRS, 12/81) ter 155., 170. in 175. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, 1-4/80) in na osnovi Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Kamnik je skupščina skupnosti za zaposlovanje Kamnik na svoji seji dne 24. februarja 1983 ter zbori skupščine občine Kamnik na svoji seji dne ......sprejela naslednji NACRT ZAPOSLOVANJA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1983 1. Nacrt zaposlovanja v občini Kamnik za leto 1983 temelji na samoupravnom sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki so ga sprejele OZD v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje. S tem sporazumom se OZD obvezu je jo za tak obseg zaposlovanja, da bo z njim dosežen večji prirast produktivnosti v dohodku, izboljšan izobra-zbeni sestav zaposlenih, povećanje števila pripravnikov v združenem delu in s tem intenzivnejše zaposlovanje mladine ter zmanjšan obseg nadurnega in pogodbenoga dela. 2. Na območju občine Kamnik se bo v predpostavki uresnićenih predvidevanj OZD glede visine dohodka v letu 1983 zaposlilo v poprečju leta okoli 456* delavcev, s cimer se bo poprečno število zaposlenih povećalo za 256 delavcev ali za 2,6%. V tem ovkiru se bo zaposlilo 86 pripranikov (59 za nedoločen čas). To pomeni, da bo število zaposlenih brez upoštevanja pripravnikov v letu 1983 poraslo za 1,9%. Rast zaposlenosti, ki jo predvidevajo nacrti zaposlovanja OZD globalni ni povsem usklajena z občinsko revolucijo, ki predvideva 0,8% rast zaposlenosti v letu 1983. Ocenjujemo, da bo znašal priliv v zaposlitev v letu 1983 430 oseb, kar pomeni presežek okoli 130** delavcev, v kolikor bo zaposlovanje potekalo skladno z resolucijskimi predvidevanji. Presežek bo predvi-doma usklajen v okviru dnevnih migracij pretežno v ljubljanske občine. 3. Občinska resolucija predvideva v globalu rast družbenega proizvoda v občini za 3%, pri čemer bi ob predvidenem porastu zaposlenosti za 0,8% znašal delež produktivnosti v porastu družbenega proizvoda 73%. 4. Po usklajenih načrtih (bilancah) zaposlovanja OZD, ki so sestavni del občinskega nacrta zaposlovanja, bodo OZD v občini zaposlile 68,7% novih delavcev od vključno HI. stopnje strokovne izobrazbe navzgor, kar bi pomenilo, da se bo delež strokovnih kadrov med vsemi zaposlenimi povečal za 3,4% in bo konec leta znašal 61,8%. 5. Z usklajenimi nacrti zaposlovanja so OZD napovedale, da bo v letu 1983 v občini Kamnik iz ekonomskih in tehnoloških razlogov nastal presežek le 14 delavcev, od tega 78,6% s strokovno izobrazbo. OZD so se s samoupravnim sporazumom zavezale, da bodo te delavce prerazporedile v okviru delovnih oz. sestavljenih organizacij, v katerih so združene ali s proizvodnjo povezanimi OZD. Kjer to ne bo mogoče, pa bo v okviru skupnosti za zaposlovanje organizirano preusposablja-nje in prezaposlovanje presežkov delavcev. * dodatne in nadomestne potrebe za določen in nedoločen čas v družbenem sektorju ** pri izračunu presežka nišo upoštevane možnosti novega zaposlovanja v privatnem sektorju, ki nišo znane 6. Organizacije združenega dela so napovedale, da bodo v letu 1983 razpisale 204 kadrovske stipendije. V okviru skupnosti za zaposlovanje bo podeljeno 120 štipendij iz združenih sredstev in 15 dopolnilnih štipendij iz združenih sredstev. 7. V letu 1983 bo preko skupnosti za zaposlovanje zaposlenih 270 iskalcev zaposlitve, 90 pripravnikov, za 35 oseb bo organizirana priprava za zaposlitev (usposabtjanje, pre, ćo-usposabljanje) in 10 invalidnini osebam bo posredovana zaposlitev. Zaoštrene razmere na področju zaposlovanja in spremenjeni Zakon o zaposlovanju in zavaravanju za primer brezposelnosti so razlog, da je v letu 1983 pričakovati povećanje šievila uživalcev socialne varnosti iz naslova brezposelnosti. Predvidoma bo v letu 1983 45 oseb prejemalo denarno nadomestilo in 15 oseb denarno pomoć. 8. Skupnost za zaposlovanje se z nacrtom zaposlovanja zavezuje, da bo med letom spremljala uresničevanje sporazuma, še zlasti glede gibanja dohodka in zaposlenosti ter v primeru odstopanj neposredno s prizadetimi OZD analizirala vzroke ter predlagala ustrezne ukrepe. 9. Sestavni del nacrta zaposlovanja so usklajeni kazalci letnih načrtov zaposlovanja TOZD v občini Kamnik. Predsednik skupščine: Jože Muhvič, 1. r. OBRAZLOŽITEV Nacrt zaposlovanja tvori s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov celoto, ki naj bi skupno z Resolucijo o izvajanju družbenega plana za leto 1983 vplivala na obseg in kvaliteto zaposlovanja v letu 1983. Medtem, ko samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja opredeljuje kriterij, merila in osnovne usmeritve za kadrovanja in zaposlovanje, pa nacrt zaposlovanja vse-buje konkretne kazalce zaposlovanja v letu 1983. Samoupravni sporazum sprejemajo organizacije združenega dela na svojih samoupravnih organih (predvidoma bo sprejet v februarju 1983), nacrt zaposlovanja pa delegati zborov občinske skupščine in skupščine skupnosti za zaposlovanje, glede na to, da je spremljajoči dokument Resolucije o izvajanju družbenega plana za leto 1983 v občini Kamnik. Priprave nacrta zaposlovanja za leto 1983 so se pričele že v avgustu 1982, ko je bil vsem organizacijam združenega dela posredovan pose-ben vprašalnik »Nacrt zaposlovanja za leto 1983 - predhodna ocena kazalcev«. Na osnovi zbranih in obdelanih podatkov je v novembru in decembru potekala v združenem delu akcija usklajevanja v katero so se poleg skupnosti za zaposlovanje vključevali tuđi ostali nosilci zaposlo-valske politike v občini (občinski sindikalni svet, izvršni svet občinske skupščine, enota gospodarske zbornice itd.). Usklajene napovedi kazalcev načrtov zaposlovanje za leto 1983 so bile organizacije združenega dela dolžne poslati do konca leta 1982. Zaradi odstopanja nekaterih so bili rezultati znani sele v prvi polovoci februarja, tako, da v osnutku nacrta še ni bilo mogoče posredovati usklajenih kazalcev zaposlovanja, ki so vključeni v predlog. Kljub akciji usklajevanja ostaja precejšen razkorak med plani zaposlovanja delovnih organizacij in resoluajsko stopnjo zaposlovanja. Poudariti pa moramo, da tuđi v primeru, da na področju zaposlovanja zaradi zaoštrene gospodarske situacije ne bo večjih zastojev, ne bo moč pokriti vseh potreb po kadrih zaradi strukturnih neskladij med prilivom v zaposlitev in potrebami in bo s tem dejanska rast zaposlenosti bliže resolucijskim okvirom. Seveda pa ostaja skupnosti za zaposlovanje pomembna naloga spremljanje izvajanja Nacrta zaposlovanja in Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, kar je tuđi osnova za ustrezno ukrepanje^v kolikor se zaposlovanje ne bo odvijalo v skladu z merili in kriteriji opredeljenimi v samoupravnem sporazumu. V tem letu so načrtovani naslednji obiski gora: Čas obiska Smer obiska 27. 3. 1983 * Pohod na Porezen 10. ali 17. 4. 1983 Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu 24. 4. 1983 Trimski pohod na Rasico 24. 4. 1983 S štafeto z Grintovca 29. 4.-3. 5. 1983 Mladinski tabor v Beli 15. 5. 1983 Kamniški'vrh 22. 5. 1983 13. tabor MDO - Kurešček 5. 6. 1983 Trimski pohod na Veliko planino 12.6. 1983 . Obisk na Golico 9.710. 7. Naskok na Krn Trimski pohod na Kamniško sedlo 23. 7. 1983 Pohod na Kamniško sedlo - otvoritev koče 6.-7. 8. 1983 Sprehod po Kaninu 13.-14. 8. 1983 Kokrško sedlo - Krvavec 19.-22. 8. 1983 Po grebenu Kamniških Alp 3. 9. 1983 Grintovec - Kočna 4. 9. 1983 Trimski pohod na Kokrško sedlo 11. 9. 1983 15. dan planincev pri kovinarski koči v Sp. Krmi 18. 9. 1983 Očišcevalna akcija po naših gorah 22.-23. 10. 1983 Po poteh 11. grupe odredov 25. 12. 1983 Pohod na Kostavsko planino Lokostrelci uspešni v Tivoliju Zadnjo nedeljo v januarju so se lokostrelci v instiktivnem slogu pomerili na državnem dvtfranskem prvenstvu, ki je bilo v ljubljanski hali Tivoli. Tuđi tokrat so tekmovalci LK Kamnik, ki tekmujejo v instiktivnem slogu, dosegli odlične rezultate, tako člani, kot ludi mladinci. V kategoriji članov se je Boris Jemec uvrstil na 2. mesto in tako dosegel svoj največji uspeh, za njim se je na (xllično 3. mesto uvrstil Dušan Letnar, peto mesto pa je osvojil Vojko Colnar - ti trije so sestavljali ekipo, ki je osvojila 1. mesto. V mladinski konkurenci je naslov mladinskega državnega prvaka - instiktivno osvojil Kamnićan Miha Koscc, kar je glede na njegovo mladost izreden uspeh. Ostale uvrstitve: člani instiktivno - 13. mesto Matjaž Poga-ćar; članice instiktivno - 1. mesto Ksenija Sušnik; mladinci instiktivno - 5. mesto Robert Stradovnik, 7. mesto Mitja Dolinšek, 11. mesto Milan Flerin. Istočasno so lokostrelci v prostem slogu tekmovali za jugo-slovanski pokal. Tuđi tu so kamniški lokostrelci dosegli dobre rezultate, predvsem to velja za Dragana Desnico, ki je v mladinski konkurenci osvojil odlično 2. mesto. Lep uspeh je dosegel tuđi Dušan Orehek, ki se je v zelo močni konkurenci uvrstil na 6. mesto v kategoriji članov prosto. Ostlale uvrstitve člani prosto: 21. Janez Kraševec, 25. Emil Andrejka in 27. Mile Desnica. -do- Tek na smučeh vse bolj množičen Taborniške novice ZBOR JUGOSLOVANSKIH TABORNIKOV Zveza tabornikov Jugoslavije letos pripravlja že sedmi zlet ju-goslovanskih tabornikov. Letoš-njega zleta se bo udeležilo dva tisoč tabornikov iz vse Jugoslavije, trajal bo od 1. do 10. julija v dolini Sutjeske. Cilj tega zleta je negovanje, razvijanje in utrjevanje bratstva in enotnosti, negovanje tradicij NOB, posebno ob priliki 40-let-nice bitke na Sutješki. Kamniški taborniki borno na ta zlet poslali deset svojih članov in se s tem spomnili dogodkov v dolini Sutjeske pred štiridesetimi leti. Na zletu nas bo združevalo geslo: SUTJESKA VEČNO BUCI! NOĆNA ORIENTACIJA Taborniški Odred bistriških garnsov iz Kamnika bo letos že Regijsko te km ova nje za zlato puščico »Zlata puščica« je tekmova-nje, ki ga prirejajo samo v Sloveniji in ima že dolgo tradicijo. Tekmovanje poteka po stopnjah od družinskega, občinskega in regijskega tekmovanja do repu-bliškega prvenstva. Zmagovalec tekmovanja dobi lično izdelano plaketo, Regijsko tekmovanje za »Zlato puščico« je bilo 26. in 27. februarja 1983 na strelišču strel^ ske družine »STOL« na Duplici. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo 45 strelcev, od tega samo 2 strel-ki, je bilo odlično organizirano in je potekalo v 5 skupinah. Vsak strelec ima na razpolago 2 uri in 15 minut za 60 + 15 strelov. REZULTATI: 1. PERNE Andrej (TRZIN) 558 krogov, 2. KOVIč Marjan (DOMŽALE) 545 krogov, 3. REPIC Marjan (KIK) 543 krogov, 4. MAJERLE Brane (TABOR J.) 542 krogov, 5. RI-HTAR Ivan (KIK) 542 krogov, 5. ČIK Boris (HEROJ V.) 541 krogov, 7. MUŠIČ Franc (TRZIN) 541 krogov, 8. KER-ŽAN Niko (DOMZALE) 541 krogov, 9. DEGIACINTO Zdenko (PROLETER) 539 krogov, 10. HORVAT Edo (STOL) 538 krogov. SABINA BERTONCELJ četrtič sodeloval na republiškem nočnem orientacijskem tekmo-vanju, ki bo od 19. do 20. marca v Ljubljani. Tekmovanja se borno udeležili s štirimi ekipami. To tekmovanje je dokaj nena-vadno, saj poteka v noćnih pogo-jih. Orientacijski pohod se prične sele ob desetih zvečer in traja do jutranjih ur. Poleg nočnega pohoda po neznanem terenu tekmovalci rešujejo tuđi topografske teste ter teste iz varstva nara-ve in prve pomoči. Na progi kurijo ognje in s pomočjo baterije sprejemajo in oddajajo Morseje-ve znake. To tekmovanje je zelo zahtev-no, saj je treba usklajevati teore-tično in praktično znanje. Naši tekmovalci se pripravljajo že ne-kaj tednov in so že več noči pre-živeli s karto, kompasom in baterijo v roki. PRIZNANJA RK ZTS Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije vsako leto podeljuje republiška priznanja Ko je to zimo končno zapadel sneg, se Je na zasneženih poljanah iz dneva v dan srecevalo na desetine smućarjev tekaćev, med njim) so bile tuđi cekrt-ne družine. Smucali so po neurejenih progah in ker jih je bilo veliko, se jim je porodila misel, da bi se spla&uo proge urediti. In res, že čez dva dni so pripeljali teptalni stroj, s katerim so severno od ceste Moste - Križ in naprej proti Tunjicam steptali več čkot 15 km te-kaških prog. Navdušenje nad lepimi progami, naravo in smučarskim tekom je rastlo iz dneva v dan, zato so v želji, da se ustrezno organiziraju in tuđi vnaprej urejajo proge, priredili tekaško tekmovanje. Tako je KS Moste prvič organizirala smučarsko pri-reditev. Načrtov, idej in dobre volje jim res ne manjka, z delovno akcijo nameravajo urediti progo do Tunjic. Tekaška tekmovanja pa naj bi postala tradicionalna. V prihodnjem letu nameravajo pripraviti nočni tek, kakrš-ne prirejajo v alpskih in skandinavskih deželah, pri nas pa ga še ni bilo. Urejene proge in čudovita narava, zlasti dolina proti Tunjicam, ki poteka ob potoku Tunjica od Most naprej za Križkim in Podgorskim hribom, pri-vabljajo smučarje tuđi