Italija toži
«Primorski dnevnik»
Poštnina plačana » gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 21. januarja 195%
juaji ii š č a m j e odpora proti posledicam aaiEKSioroTičiviE politike
DELAVCI DEMONSTRIRALI PO MESTU t iahteto po dela in proti znižanja zaslužka
Zaradi Gibraltarja
napetost med Londonom in Madridom
30. obletnica Leninove smrti
Danes poteka trideset let od smrti velikega ruskega revolucionarja tn misleca Vladimirja Iljiča - Lenina, ki je bil duhovni in politični voditelji prve zmagovite proletarske revolucije.
SPOR MED FRANCIJO IH SPRIMO ZRRRDI SPHHSKE6H MRROKH
vanju ne bo dana nobena pobuda za proglasitev novega sultana. y uradnih krogih izjavljajo, da je bojazen francoske vlade v zvezi s tem zborovanjem pretirana.
Ves egiptovski tisk govori danes odkrito o franeosko-španski «krizi» v zvezi z Marokom ter napoveduje, da te-tuanski kalif «začen.ia borbo* proti maroškemu sultanu Ben Arafi in se pripravlja na to, da se proglasi za edinega predstavnika zakonite oblasti maroškega sultana.
Medtem so francoske oblasti podvzele številne ukrepe, da preprečijo morebitne nerede. Danes so prišle v Mers El Kebir nekatere francoske vojne ladje. Mers El ivebir je pomorsko oporišče v Alžiru blizu meje z Marokom. Toda francoski diplomatski krogi v Parizu ianikvv.,3. da bi bil prihod teh bojnih ladij v zvezi z dogodki v španskem Maroku, ter dodajajo, da so te ladje sedaj na vežbanju.
Kar se tiče drugih vojaških ukrepov, ki so jih francoske oblasti podvzele v Maroku in ob meji s španskim Marokom, trdijo, da gre za normalne ukrepe v podobnih primerih. Zanikujejo tudi, da bi bil francoski poslanik v Madridu protestiral včeraj pri španskem zunanjem ministrstvu zaradi političnih dogodkov v španskem Maroku. Pripominjajo, da je poslanik zahteval samo pojasnila.
Francoska vlada pa je začela tudi diplomatsko akcijo ter obvestila o položaju londonsko ;n washingtonsko vlado, včeraj pa je, kakor rečeno, Bidault opozoril španskega poslanika v Parizu, da bo francoska vlada »branila z vsemi sredstvi enotnost Maroka«.
V Madridu zanikujejo možnosti udara. Vendar pa se v obveščenih krogih govori o bližnji objavi španske «bele knjige», ki bi Proglasila popolno neodvisnost španskega Maroka, kjer bi Francova vlada nadzorovala samo pristanišči Ceuta in Melilla.
V angleških uradnih krogih so zelo rezervirani ter ne potrjujejo i-1* tudi ne zanikujejo govoric, da sta o zadevi govorila danes zjutraj zunanji minister Eden in francoski poslanik v Londonu Mas-sigli. Znano pa je, da pariška vlada obvešča britansko vlado o razvoju dogodkov Pariški večerni list «Le Monde® piše danes, da je na današnji seji vlade zunanji minister Bidault sporočil, da je naroču francoskemu poslaniku v Wa-shingtonu, nai posreduje pri ameriški vladi. Ta naj bi opozorila Španijo na resnost dogodkov, ki bi se utegnili dogoditi v španskem Maroku.
Francoski tisk v glavnem pravi, da prevladuje v dogodkih vpliv španskih oblasti, in da so vso zadevo pripravili v Madridu s podporo Arabske lige. «Combat» piše, da je sedanji položaj posledica zarote, ki so jo francoski visoki funkcionarji v avgustu izvršili proti sultanu s sodelovanjem El Glauiia, ter posledica neaktivnosti francoske vlade, ki ni zmožna izvršiti dejanskih reform v Maroku List dodaja dalje, da je treba pri vsem tem upoštevati nove odnose med Parizom in Washingtonom ter a-meriško željo, da si zagotovi baze v španskem Maroku, ter da nima Francova politika nič opraviti z interesi maroškega ljudstva. Gre predvsem za to, da se izvaja pritisk na francosko vlado, zato da bi dobili koncesije na drugih področjih. Kominformistični list «Humanite» pa pravi, da je Francov načrt «postati posredovalec za račun Američanov#, in da Franco pošilja svoje posebne odposlance na ves Srednji vzhod.
V Washingtonu spremljajo z velikim zanimanjem razvoj v Maroku, ker je državnemu departmaju na tem, da na tem področju ne pride do zapletljajev, odkar so ZDA sklenile dogovor s Španijo o vojaških oporiščih in odkar skušajo prepričati ostale drža-
FANFANI SE POGAJA
za zaupnico v parlamentu
Združeno poveljstvo prevzelo
nerepatriirane ujetnike na Koreji
Februarja » Irstu
konferenca o tarifah
20' Kakor javlja na n ’ S(i na. ?ac*ni> konferenci lial-	Jer 50 razprav-
. prevoznih tarifah med
drua[m° ti ,,.Jadrar>om, med ifl	da bo februar-
ROS,^tn ?estanek med ju-avstrijskimi, tr-Žtavnit, ln ^alijanskiml pred-vorili ‘’_na , rem bodo go-Ir«to*a in u^£kurenci» med
»fomsuitl DKKVl
Na današnji dan je leta 1924 umiri Vladimir I.lji* - Lenin. Rojen je bil 22. aprila 1870.
DANES, četrtek 21. januarja
Neža. Janja Sonce vzide ob 7.39 in zatone <>B 16.55. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 8.37. JUTRI, petek 22. januarja Vincencij, Sviloj
MAMA MARIA MANISCALCO
Namesto odgovora na članek v «Giornale di Trieste»: Le foibe e <1 morti sulla bilancia» - SGOMENTO DEL COLPEVOLE
Dobro se spominjam tistega dne: vreme je bilo jesensko, narahlo je deževalo in po pesti je prišla sključena ženska drobnega, nagubanega obraza. Povabili so jo pod streho, ji dali toplega mleka in sirkovega kruha in jo prijazno vprašali, kaj jo nosi, tujko. iz daljnega laškega mesta, ko pa je že upehana in ji leta štejejo korake.
«Na sinov grob sem prišla« jim je hvaležno odgovorila.
«Kje pa je padel vaš sin?» to jo začudeno vprašali.
«V vaši vasi», uKdaj pa?»
«1943. leta. Nemci so ga ubili».
«/n kako vam je ime, go-spa?» so vprašali in zadržali dih.
«Maria Maniscalco».
Ljudje so se spogledali. Za-mencali so in nerodno jim je postalo. Mati je vendar mati! Se so ji nalili toplega mleka, potlej so potipali z besedo kot polž iz hišice in ko so videli njene začudene, prestrašene. bolščeče oči, so ponovili:
mJah, prav tako je bilo! Dobro smo poznali vašega sina.
Res so ga dobro poznali, Na pomlad 1943. leta je prišel. Nadut, polizan, z osladno zoprnim nasmeškom na tankih ustnicah in s črnim mrazom v širokih, okroglih očeh. Najprej si je, kot je rekel, «očistil pištolo». Kmet ni hotel z rimskim pozdravom počastiti italijanske zastave, ko je šel mimo njenega droga. Krogla mu je prebila lobanjo. Ko je prodana duša prinesla novico, da so trije dezerterji prespali nad vasjo, je zbral štirideset črnih srajc, ki .vo ob zori obkolile naselje nad vasjo, postrelile moške in :e s plamenico dotaknile slamnatih streh. Od revežnatega naselja je ostal suh pepel. Ko so ujeli Olgo, ranjeno plavolaso partizanko, je vzdignil v nasmehu svoje ozke ustnice in rekel:
uTako so delali rimski gusarji«.
Olgo so slekli, jo razpetih rok in nog privezali k vojaški postelji in potlej... Potlej je sedemindvajset črnih srajc utešilo na ubogem in okrvavljenem telesu svoje volčje, divjaške strasti. On je stal pri oknu, kadil in oblizoval tanki ustnik dolge pipice. Pravijo, da je Olga umrla. Trinajst črnih srajc je bilo zato prikrajšanih... Se istega večera se jih je zbralo, teh trinajst. Odšli so na kmete in nalovili kokoši, zaklali tele in izpraznili klet. Domača hči jim je morala gola, v samem predpasniku, streči. V utici, pred čebelnjakom, pod visoko razraščeno starodavno slovansko lipo. V lipo so zarili bajonete, na bajonete obesili puške in . svoje perjaste kape — in domača hči jim je stregla in domača hiša je gorela v krvavih zubljih in nesrečna mati in uničeni oče, privezana k deblu lipe, sta s steklenimi očmi gledala proti čebelnjaku, kjer se je na panju. v žaru gorečega doma, katoliško zmagoslavno smehljal Florijan...
Tako je tekel rožni venec tistega jesenskega deževnate-ga dne. In avemarije so bile krvave in očenaši so bili pregrešni in vera je bila.., vera je bila težka za ubogo, skrušeno mater.
Njenega sina 1943. leta ni-to bili ubili Nemci. Domačini, ki jim je bolečina razgrizla čelo, so mu pognali kroglo v hrbet. In ker jim je še mrtev in razpotegnjen vzbujal krvave spomine, so ga odvrgli na grobljišče. Potlej so se domislili, da bi ga lisice utegnile raznesti po deželi in da je slabo seme nevarno seme. In so se vrnili. Skopali so plitvo jamo, ga spustili vanjo in pa pokrili s kamenjem. Da ga '.te bi lisice raztrosile po deželi. Kajti slabo seme je nevarno seme...
Naslednjega dne je mati odšla, ne da bi obiskala sinov grob. Prespala je pri dobrih ljudeh, ki so ji bili dali mleka in kruha, ki pa niso mogli pozabiti, da jim je njen tin Antonio Maniscalco, poročnik izbranih oddelkov črnih srajc, prizadejal toliko nečloveškega trpljenja, žalostnih ur in mračnih spoznanj.
Kako ti je pri srcu. mama Maria Maniscalco? Slišal sem, da životariš... Da lezeš v dve gube, da je tvoj obraz kakor pahljača tankih in globokih brazd.
Kako ti je, mama Maria Maniscalco?
Slišal sem tudi, da so se v umazano, zatohlo predmestje starodavne Padove, v izgubljeno in vlažno Ulico Cristo Nazzareno pripeljali v bleščeče lepi limuzini plešasti in dostojanstveno rejeni gospodje. Vstavili so se pred številko 13. Nesrečno številko nosiš na vratih mama Maria Maniscalco! Ko so te pozdravili, niso sneli rokavic. In ker v tvojem mrzlotnem, smrdečem stanovanju niso mogli vzdržati in ker niso imeli s seboj stekleničic parfuma, so ti izročili rumeno kolajno kar na cesti, pod nesrečno številko trinajst, med mršavimi mački, krvavimi sardinjimi glavami in med človeškimi odpadki, ki se razkazujejo pred tvojimi vrati r Kristovi ulici — ne zameri mi. mama Maria Maniscalco — ki se razkazujejo tako nedolžno in tako mimogrede kot pomladanske grede na naših vrtovih. Dali so ti kolajno za sinovo hrabrost, ob kolajni listek v snežnobeli kuverti, a na listku besede;
u Antoniu Maniscalcu, ki je položil na oltar velike domovine Italije svoje mlado in cvetoče življenje takrat, ko se je z italijansko trikoloro v desni-
ci bojeval za slavo Italije, za moč madrepatrie in za naše svete vzhodne meje«.
In ti, mama Maria Maniscalco. ki so ti barbarski Balkanci dali mleko 'in kruh in posteljo in toplo besedo tistega zoprnega deževnega jesenskega večera, ti veš, kako je umrl tvoj sin. Pa nisi hotela užaliti dostojanstveno rejenih gospodov iz črne limuzine; sklonila si svojo trudno glavo, spustila bleščečo kolajno in belo kuverto v žep umazanega predpasnika in položila roke ob telo.
Potlej ti je velika Italija skozi roke plešastih gospodov podarila pomoč, vzdignila cilindre in se odpeljala.
Na drobni, od revmatizma skrivenčeni dlani ti je trepetalo pet sto lir. In v očeh se ti je zalesketala solza in mršava, razpojana mačka, ki ni mogla vedeti, ali se tvoja solza sramuje sina, ali se tvoja solza sramuje velike Italije, ali se tvoja solza sramuje u-mazanih pet sto lir na skrivenčeni dlani, se je namrgo-dila in izpljunila glavo sardine.
Pet sto lir, mama Maria Maniscalco!
Toliko prinese domov mlada hči tvoje mrtvoudne sosede Pinotte. Vsak večer prinese domov pet sto lir, težko dušo in omadeževano telo. Sleherni večer se petnajstletna Brunetta razkazuje v varljivih rožnatih tančicah in v turških copatkah kosmatim očem pohotnežev. In njeni beli, bisernati zobki se že majejo, njena lepa bela koža je že penasta in njene lešnika-ste oči so slaboten plamen, ki čezenj pljuska mlakast dež. Pa kaj to!
Mrtvoudna, zavaljena Pinot-ta je ponosna, ker zna Brunetta na izust dva stiha Danteja:
<(Nel mezzo del cammin di nostra vita mi ritrovai per una selva oscura ...»
Ker ve, da je Cavour nosil smešno jajčaste naočnike in kratko bradico od ušesa do ušesa, da je Italijan Marconi izdelal prvi radio, da so Mussoliniju rekali Duce in da Angleži v 4besiniji hvalijo italijanske ceste. Ponosna je na hčerino posteljo v ti stile hiši in skoraj ponosna na izlito oko. ki ji ga je s krepelcem izbil mož, preden so ga 1945. leta pred padovansko univerzo obesili revolucionarni študentje.
Vidiš, na kaj vse je ponosna mrtvoudna soseda Pinot-ta! A ti, mama Maria Maniscalco?
Dostojanstveno trebušasti gospodnje so podivjali tvojega sina, da je postal podlejši od obcestnega razbojnika in nizkotnejši od najbolj nizkotnega padovanskega vlačugar-ja. V imenu italijanske glorije, v imenu posvečenih vzhodnih meja, v imenu slavne starorimske kulture so poslali tvojega sina Antonia nad naše ponižne in skromne ljudi. In tvoj Antonio, edini sin matere vdove, je klal in mesaril. S cvilečo strastjo je pil toplo kri in se upijanil. In ker se pijancu lahko pripeti, da stopi v prazno in trešči na skale, je Antonio obležal kot nesrečna mrhovina. Tam daleč nekje, v daljni slovenski zemlji, pod kamenjem, pod preperelo rušo in pod gnilim mahom. Tvoj Antonio...
O. mama Maria Maniscalco! Gledaš pet sto lir na svoji od revmatizma spačeni dlani, gledaš velikodušno podporo velike Italije (in prav toliko dobi Pinottina hči, če preleži dve uri v javni hiši), gledaš, gledaš, mama Maria Mani-
scalco, in v tebi kipi, a ne prekipi, ker je velika Italija pozdravila s črnimi cilindri in se odpeljala iz tvoje smrdeče ulice, kjer je ostal le tuberkulozni zrak in mršava mačka z oguljenimi ušesi.
Morda bi ti, mama Maria Maniscalco, vprašala dostojanstveno Italijo:
«Cemu norite in divjate naše sinove in jih pošiljate klat mirne ljudi in požigat tihe domove? O, velika Italija! Moj sin leži raztepen pod slovensko grobljo. In jaz, njegova mati, se ga sramujem! Zakaj ste mi ga iztrgali, gospodje v črnih oblekah in zlatih verižicah? Zakaj ste ga povolčili, mene pa pustili v vlažni sobi, v zatohli ulici Crista Nazzarena z rumeno številko 13 nad hišnimi vrati? O, gospodje!»
Mar misliš, da bi ti odgovorili?
Vprašaj raje krokarje, ki so vsiljivo prhutali nad grobom tvojega podivanjega sina Antonia'
Sicer pa: mama Maria Maniscalco, skoraj nehvaležna si! Saj ti je vendar velika Italija dala kolajno, belo kuverto z lepimi besedami in pomisli, pet sto lir! Skoraj nehvaležna si — uboga, nesrečna mama Maria Maniscalco...
ALEKSANDER VUGA
Zahvala odbora
novoletne jelke I- okraja
Odbor za novgletno jelko J. okraja se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili, da je bilo obdarovanih nad 400 otrok. Enako se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so tako požrtvovalno sodelovali v nabiralni akciji ali na kakršen koli način pomagali, da je bil dosežen tako lep uspeh.
* * #
Včeraj zvečer je imel odbor za novoletno jelko I. okraja svojo zaključno sejo, na kateri so pregledali delo in uspehe nabiralne akcije in obdaritve otrok za novoletno jelko. Ugotovili so, da sta nabiralna akcija kakor tudi obdarovanje otrok lepo uspela. Dalje so ugotovili, da je ostalo še nekaj denarja. Odbor je odločil, da bodo s tem denarjem obdarovali še najbolj potrebne otroke iz okraja z oblačili ter da kupijo nekaj sto zvezkov, ki jih bodo dali na razpolago šolam v Rojanu in Barkovljah za revne otroke. Končno so namenili del tega ostanka za podporo Dijaški Matici.
Objava Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu januarju obnoviti dvo-lastniške izkaznice.
Za vsa pojasnila nat se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu.
ITALIJANSKI MANEVRI S SOLO V UL. LAZZARETTO VECCHIO
-■    —     » -         —-
Višja šolska uprava vztraja
pri odvzemu 6 učilnic slovenskim šolam
V odvzete učilnice na/ bi se vseli/ italijanski tehnično-trgovski inštitut tCarli« • Neznosen položaj slov. klasičnega in realnega liceja
V zvezi z dodelitvijo novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim šolam smo že pisali o nameri višje šolske uprave, da izroči italijanskim šolam prostore stare slovenske šole pri Sv. Ivanu (6 učilnic) še 6 učilnic v poslopju v Ul. Lazzaretto Vecchio, ki jih sedaj uporabljajo slovenske šole. To namero je potrdil sam načelnik višje šolske uprave prof. Rubini v svojem obvestilu ravnateljstvu slovenskega klasičnega in realnega liceja v katerem sporoča, da si pridržuje pravico razpolaganja s temi 6 učilnicami. Medtem pa se je tudi izvedelo, da naj bi teh šest učilnic zasedel italijanski «Ist. Tecn. Ccram. Carli«.
Kljub temu, da je bilo višji šolski upravi kakor tudi drugim kompetentnim oblastem nemudoma z dokumentiranim gradivom dokazano, da bi uresničitev te namere pomenila ne samo praktično razvrednotenje pridobitve z novo šolo pri Sv. Ivanu, pač pa še večje poslabšanje že itak neznosnega po-
TRETJ1 DAN RAZPRAVE PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM
BEDNI POSKUSI BRANILCEV
za razbremenitev krivde obtožencev
Čeprav fotografije jasno označujejo posamezne razgrajače med napadi, do trditvah odvetnikov za njihovo krivdo - m dokazov. Danes zaključek obrambnih govorov
Včeraj ob 9. se je nadaljevala razprava proti razgrajačem, ki so se udeležili fašističnih izgredov v Trstu. Odvetnik Roillucci je zahteval, naj se ponovno zasliši narednik civilne policije Armano, kateremu je pokazal nekaj slik in ga vprašal, če so bile oddane sodnim oblastem. Nato je začel izpraševati obtoženca Albertija, ki ga on zagovarja, in zaprosil sodišče, naj bi ga zaslišalp samo zaradi slik. Predsednik sodišča in javni tožilec nista pristala na to, ker sta hotela postaviti nekatera Vprašanja obtožencu. Alberti je ponovil, kar je izjavil pred policijo in je trdil, da se ni aktivno udeležil napada na angleški jeep v Ul. Mazzini, rekel je celo, da je prepričeval razgrajače, naj prenehajo, nato pa je, tako pravi on, dvignil s pločnika neki kos avtomobila in ga spravil v notranjost istega, da se ne bi kdo spotaknil in pobil. Predsednik ga je vprašal, zakaj mu je bilo prav tiste dni tako pri srcu čuvanje angleške vojaške imo-vine? Na to je Alberti odgovoril, da je videl vojaka v avtomobilu in da ga je zaskrbelo, da bo isti kaznovan, zaradi tega je «dvignil» kos in ga spravil v avto. Čudno, kako ta zaščitnik italijanstva Trsta «skrbi» le za angleškega vojaka in vojaški jeep v takih okoliščinah.
Predsednik sodišča je nato izjavil, da je po dolgem proučevanju odločil, da sprejme fotografije za dokazni material. Dejal je, da je dovolj, da kakšna priča izjavi, da slike predstavljajo neki dogodek, o katerem govori ob-
"La vostra
tolleranza
u
■
, -
.m
4ž<Z-/tst £
Bilo je le naključje, da se je včeraj na moji uredniški mizi poleg včerajšnje številke iiUltime Notiz ie» znašlo tudi neko pismo iz Zagreba, na katerem je, kot vidite na zgornji sliki, šovinistična roka italijanskega poštnega u-radnika(nice) prečrtala «Trst« in napisala <iTri«st«». Ko tem prebral pismo, sem odprl «Ultime Notiziei» in opazil na drugi strani fotografijo nekega pisma, poslanega v Trst z nep rečrtano besedo «Trst», a nad sliko je bilo z
velikimi črkami zapisano «La nostra intolleranza». V komentarju pod sliko pa se klerikalni novinar hvali: ((Glejte, kako smo tolerantni# — poleg drugih neumnosti ni največja tista, da so Tržačani zvedeli, da se Trstu pravi Trst, šele 194S.
Pripominjamo, da ni edini ta-le primer, da na tržaški pošti prečrtajo Trst in napišejo Trieste, pač pa je zelo redek primer, ko se to ne zgodi.
Hm
tožnica, da se jih potem lahko sprejme za dokazni material. Pripomnil je, da bi jih pod temi pogoji sprejeli tudi v italijanskem sodstvu.
Po kratkem odmoru so se začeli zagovori obrambe. Odvetnik Pagnini, ki zagovarja obtoženca Graziosa, je dejal, da je to druga izdaja procesa zaradi novembrskih dogodkov, ki je bil že pred nekaj tedni v Trstu, in da naj bi prenehali s takimi procesi. Nato je pripomnil, da je bil Gra-zioso že obsojen na prvem procesu in da ga zaradi tega ne bi smeli več soditi. Ugovarjal je uporabi fotografij za dokazni material in zahteval za obtoženca oprostitev, češ da ni javni tožilec dokazal njegove krivde. Odvetnik Tamaro, ki zagovarja Tribela, je po političnem u-vodu začel razpravljati o fotografiji, kateri ne gre mnogo zaupanja in je zahteval oprostitev, češ da ni bila dokazana obtoženčeva krivda. Isto je povedal odvetnik Nar-di, ki brani Tringaleja, in je dejal, da mu niso ničesar dokazali, zato zahteva oprostitev. Ob zaključku se je poslovil od predsednika sodišča, ker da bo kmalu zapustil Trst in mu priporočil, naj ob povratku v Ameriko pogleda na kip svobode in naj se spomni, da žive narodi, ki hrepenijo po svobodi. Ubogi revčki, ki je nimajo dovolj, medtem ko preganjajo druge.
Odvetnik Camber je dejal, da je obtoženec Enzo Mei (sam je priznal, da je dobil 15.000 lir od «Comitato per la difesa dell’italianitci di Trieste e dell’Istria») pred sedežem Fronte za neodvisnost le pomagal svojemu delodajalcu. Vztrajal je pri svoji trditvi in je hotel dokazati, da napad na sedež Fronte ni ogrožal javnega reda. Predsednik Grabb mu je od-govoril, da je na napačni poti in da je napad na sedež dejansko ogrožal javni red. Odv. Camber je ^otel še nadaljevati po tej poti.
Predsednik: «Bolj ko vztrajate po tej poti, bolj me prepričujete o mojem stališču.»
Končno je to odv. Camber uvidel in je zaključil svoj govor z zahtevo, da obtoženca oprostijo, ker ni zadostnih dokazov.
Odvetnik Coen se je predvsem zahvalil javnemu tožilcu, ker mu je na eni ijmed prejšnjih razprav rekel «dot-to collega«.
Predsednik Grabb: »Običajna formalna fraza.«
Po tej opazki predsednika sodišča je odvetnik Coen zatrjeval, da ni nobenega dokaza za krivdo obtoženega Ascaloneja, pač pa da so le neke fotografije in je ponovil znano mnenje o vrednosti fotografij.
Pripomnimo naj, da je na neki fotografiji, ki jo ima sodišče, jasno videti, kako Ascalone sedi za krmilom v policijskem avtu, ki ga drugi razgrajači vlečejo proti Por-tici di Chiozza, kjer so ga zažgali. Odv. Coen je zahteval, naj obtoženca oprostijo, ker ni proti njemu dovolj dokazov.
Kot zadnji je imel zagovor odv, Borgna. ki je z mladeniško vnemo zatrjeval, da obtoženec Venturi, ki ga on zagovarja, nima nobene krivde in da ga zaradi tega ne smejo obsoditi.
Razprava se je končala ob 13, in se bo nadaljevala danes ob 9., ko bodo še ostali odvetniki imeli svoje »zago-vore».
bini 5 zaradi zloma kolka leve noge Starka je zgodaj zjutraj nerodno padla na hod. niku svojega stanovanja in si pri tem zlomila nogo.
** *
Ob 18.30 pa so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnico 85-letno Alojzijo Panci-no vd. Cimetta iz Ul. Timeus 1, ki si je tudi zlomila kolk leve noge.
Njena hči Lucia vd. Coassin, ki jo je spremila v bolnico. j“ izjavila, da je njena mati nerodno padla V kuhinji in si pri tem zlomila nogo. zdravniki pravijo, da bosta starki ozdraveli v dveh ali treh mesecih.
ložaja v katerem sta slovenski klasični in realni licej v Ul. Lazzaretto Vecchio, hoče višja šolska uprava svojo namero sedaj za vsako ceno uresničiti.
Ce bi se to zgodilo, bi bil s^snjen slovenski klasični in realni licej s 238 dijaki in 11 razredi v 6 učilnic. Bil bi tako potisnjen v položaj v kakršn nem ni niti ena odgovarjajoča italijanska šola, katerih večina razpolaga s prav toliko učilnicami v modemih stavbah (!) kolikor imajo razredov (Licej D. Alighieri 17 učilnic za 17 razredov, licej Petrarca 17 razr., 17 učilnic, učiteljišče Car-ducci 19 razr., 19 učilnic itd.). Razen tega pa je treba dodati, da je slovenski klasični in realni licej v Ul. Lazzaretto Vecchio brez vseh dodatnih prostorov, potrebnih za redni pouk, s kakršnimi sicer razpolagajo vse navedene italijanske istovrstne šole. Slovenskemu klasičnemu in realnemu liceju primanjkuje na pr. fizikalni kabinet, pirirodoslovni kabinet, delavnica za fizikalne in druge aparate (v*saj trije prostori), učilnica za pouk fizike, učilnica za pouk prirodopisa. kemije in zemljepisa, lokal za učila, ravnateljska pisarna, tajništvo, arhiv, zbornica za profesorje, dijaška knjižnica, profesorska knjižnica, risalnica, prostor za sluge. prostor za sprejemanje staršev (še posebno nujno), čakalnica za učence in za učenke, ki se vozijo z dežele ter so odvisni od prihoda vlaka. Poslopju v Ul. Lazzaretto Vecchio manjkajo poleg teh še drugi higienski prostori, ki predstavljajo danes, takšni kot so, pravi škal-dal.
Posebej je treba poudariti tudi, da je učni načrt za slovenske šole obsežnejši kot italijanski in da imajo tako "Slsvenski učenci v raznih razredih od 32 do 35 ur pouka na teden, medtem ko imajo učenci italijanskih razredov le 27 do 30 ur pouka na teden. Ako naj ima vsaka učna ura po 60 minut, kot je predpisano, bi moral biti pouk od 8. do 14. ure brez odmorov: če pa računamo še odmore, bi se pouk raztegnil do 14.30. V tem primeru seveda ni mogoče govoriti o kakem turnusu dopoldne in popoldne.
Iz vseh navedenih razlogov
je torej nevzdržna namera višje šolske uprave, da vrine v šolsko poslopje slovenskih šol v Ul. Lazzaretto Vecchio italijansko šolo «Carli» z 256 dijaki in 11 razredi in si je nikakor ni mogoče tolmačiti drugače kot zlonamerno dejanje na škodo slovenskega klasičnega in realnega liceja in kot poskus maščevanja nad tem, da kljub vsakovrstnim odkritim m zahrbtnim poskusom šovinističnim krogom ni uspelo preprečiti dodelitve novega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim šolam.
Slovenske šole v Trstu so v takem položaju, da vsaka, tudi najmanjša okrnitev njihovih prostorov praktično ogroža njihov obstoj. Nič nimamo proti, če za italijanske šole zgradijo nova poslopja, če jih res potrebujejo, odločno pa zahtevamo, da se preneha z vsemi poskusi vrinja-nja italijanskih šol y prostore slovenskih
URADNE ŠTEVILKE 0 TRŽAŠKEM PROMETU V L. 1953
Pristaniški in železniški promet padla za 16 oziroma 26 odstotkov
Promet v našem pristanišču je v primeri z letom 1952 za 621.685 ton, železniški pa za 720.384 ton.
Neroden oadec dveh stark
Včeraj dopoldne so sprejeli v glavno bolnico 79-letno Emilijo Eeric vd. Lupi it Ul. Garo-
V našem listu smo že objavili približne podatke o prometu tržaškega pristanišča v decembru in v letu 1953, sedaj pa prinašamo še dokončne uradne številke. V decembru se je pomorski promet nekoliko popravil, v primerjavi z novembrom, in je dosegel 280.284 ton, medtem ko je novembra dosegel le 226.377 ton. Decembrska številka^ prometa tržaškega pristanišča je obenem tudi višja kot je bila v decembru 1952.
Kljub temu rekordnemu ob. segu prometa v zadnjem mesecu pa je skupni promet tržaškega pristanišča v letu 1953 še vedno ostal zelo nizek in je močno padel izpod ravni 1952. leta. Skupno so tako 1953. leta izkrcali v tržaškem pristanišču 2,357.555 ton blaga, vkrcali Pa milijon 84.150 ton. Skupni promet, ki znaša 3,441.705 ton, je torej za 621.685 ton nižji od prometa 1952. leta, ki je znašal 4,063.390 ton.
Dokončne številke o^ prometu tržaškega pristanišča v letu 1953 se torej bistveno ne razlikujejo mnogo od predvidenih številk in nam govore o zelo resnem padcu prometa. Skupno, se je tako v zadnjem letu znižal pomorski promet za okrog 16 odstotkov, kar pa je še mnogo bolj občutno,_ če upoštevamo da se je istočasno dvignil promet vseh najvažnejših svetovnih pristanišč in tudi promet Benetk, Genove ter severnih konkurentov Trsta. Ta dejstva pa obenem govore, da vzrok za krizo tržaškega pristanišča ni v nekakem splošnem svetovnem slabem gospodarskem položaju, temveč da je treba vzroke iskati v nepravilni gospodarski politiki.
Enako sliko kot pomorski promet nudi tudi železniški promet. V decembru so tudi po železnici prepeljali nekaj več blaga kot v ostalih mesecih preteklega leta, vendar pa je splošen obseg železniškega prometa še mnogo slabši od pomorskega in padec še bolj občuten.
V decembru so tako prepeljali po železnici skozi Trst 197.250 ton, medtem ko so prepeljali v novembru 190.978 ton. Celoletni promet pa znaša 984 980 ton pripeljanega in 1,205.606 ton odpeljanega blaga, skupno torej 2,100.586 ton. Ta promet je za 720.384 ton nižji od prometa doseženega 1952. leta, ki je znašal 2 milijona 820.970 ton.
Kot vidimo se je železniški promet relativno mnogo bolj
znižal kot pomorski, saj je padel kar za 26 odstotkov.
Prispela dva ponesrečenca z ladje .,Francesca“
Sinoči ob 20.30 sta prispela z vlakom iz Jugoslavije 35-letni Silvio Bdbri od Sp. Magdalene 999 in 61-letni Guido Di Giusto iz Barija, ki sta bila vkrcana na ladji «Fran-cesca», ki se je pred mese-sem potopila ob dalmatinski obali. Pri nesreči sta se rešila, toda Dobri je bil ranjen v noge, Di Giusto pa si je polomil rebra. Z rešilnim avtom so ju nato odpeljali v glavno bolnico.
Oglašanje
za Tržaški velesejem
Uprava Tržaškega velesejma sporoča, da bo kot doslej, tudi letos izdala poseben kato-log ob priliki VI. tržaškega velesejma
Uprava velesejma ne bo izdala nobene druge publikacije. v kateri bi bili vključeni tudi reklamni oglasi.
(itKlTIKK Ml POBOČjjiŽi)
Spominski koncert
na Proseku - Kontovelu
V nedeljo popoldne je Prosvetna društvo s Proseka - Kon-tovela priredilo v društveni dvorani na Kontovelu pevski koncert, katerega se je poleg domačega pevskega zbora udeležil še mešani pevski zbor iz Barkovelj in nekaj domačih solistov. Koncert je bil namenjen počasti-stvi spomina pok. učitelja Čermelja, ki je pred kratkim umrl v Lubljani. Tov. Cibic, član prosvetnega društva in bivši pevovodja je najprej orisal življenje zaslužnega pokojnika, ki je do zadnjega trenutka vedno deloval z dušo in telesom za dvig kulture in prosvete med našim ljudstvom. -Po govoru se je začel kulturni program. Prvi je nastopil barkovljanskl mešani pevski zbor pod vodstvom tov. Milana Per-tota, ki je zapel pet pesmi, in sicer: «V snegu», «Konjuh pianinom«, «Dva.iset let je kumaj stara«, «Skoči kolo« in »Svoboda«. Nato so sledili solisti. Baritonist Ljubo Stoka in tenorist Viktor Stoka sta zapela Vilharjevi «Ukazi» in «Ružici», medtem ko je altistka Anica Stoka zapela z velikim občutkom goriško narodno «Naše Gorice«. Od tenorista Marija Gerlanca smo slišali bosansko narodno «Aman djevoj-ko» Vilharjevo «Mornar» pa nam je zapel basist Marijan Puntar. Sopranistka Dora Skrk je zapela krasno Flajšmanovo {(Metuljček«. Kot zadnji od solistov je nastopil tenorist Rado Briščik, ki je zapel Hatzevo «Majka». Pohvala gre vsem solistom, ki so se dobro pokazali prav tako pa tudi tov. Milanu Pertotu, ki jih je pripravil.
Nato je sledil mešani pevski zbor Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom prof. Boštjančiča zapel pet pesmi in sicer: »Glejte, kako umira pravični«, »Bom šel na planine«, «Nove zarje«, «V hribih se dela dan« In kot zadnjo še ob spremljavi harmonike, na katero je igral tov. Zdravko Kante, Boštjančičevo »Naš Kras«. To pesem je moral pevski zbor ponoviti, ker jo je občinstvo z velikim navdušenjem in ploskanjem pozdravilo
M. M.
OD VČERAJ DO DANES j
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
V torek je ob 9. priplula z Reke v Trst grška ladja «Kozani» z 212 kub. m lesa.
Ob 13. iz Messine jugoslovanska ladja nUžice« s 423 t limonov in 1.000 t bombaža.
Ob 14. grška ladja «Rosa Vlas-si» iz Kiosa s 400 t pomaranč.
Ob 14.30 z Reke Jugoslovanska ladja »Lastovoi, prazna.
Ob 20. iz Jaffe izraelska ladja «Dromtt» z 8.000 gum za avtomobile.
Ob 20.30 lz Raše italijanska ladja «Stadium« z 1.240 t premoga.
Ob 22. iz Valencie italijanska ladja »Cltta di Messina« s 145 t raznega blaga.
Ob 22.30 iz Benetk italijanska ladja «Enri» s 350 t raznega blaga.
Ob 7. je odplula proti Reki jugoslovanska ladja «SlnJ» z dvema potnikoma.
Ob 11.30 proti Ravenni italijanska ladja cisterna *Fernan-da» s 415 t nafte.
Ob 15. proti Ravenni Italijanska ladja cisterna «Mantova« s 330 t nafte.
Ob 16, proti Ravenni italijanska ladja cisterna »Maria M.» s 245 t bencina.
Ob 18. proti Reki holandska ladja »Draco« s 112 t raznega blaga.
Ob 20. proti Pireju grška ladja »Kozani« s 150 t raznega blaga.
Ob 22. proti Reki Jugoslovanska ladja (Užtcea s 40 t raznega blaga.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Hdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija 2 - 23
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 20. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE:	carinski
agent Dante Cannarella in prodajalka Vittoria Miani, agent C. P. Fabio Glavina in Šivilja Au-rora Furlan.
UMRLI SO: 69-letna Ema Vad-njal, 71-letna Maria Fradl vd. Benes, 66-letnl Lorenzo Germani, 20 dni stara Antonia Tota, 59-letni Giusto Crlstiani.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 6,5, najnižja 2,8, ob 17. uri 6,2. Zračni tlak 1019,9 milibarov v upadanju, veter 4 km, vlaga 74 odstot., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarotti 11,; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro in Neri. Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah In Ntcoli v Skednju.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto, 23. januarja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
«VSAKIH STO LET»
Komedija v treh dejanjih (5 slikah)
Spihal: F. Hugh Herbert Prevedel: Herbert Griin Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar
Osebe:
Patty 0’Neill - Štefka Drolčeva:	Donald Gre-
sham - Miha Baloh: David Slater - Jožko Lukeš; Michael 0’Neill - Danilo Turk.
V nedeljo 24. januarja 1954
ob 15.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
,,Bbatouhciiia hinjegu gala&a"
Mladinska igra v petih dejanjih Spisal Lojze Filipič po poveisti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar
V nedeljo 24. januarja 1954
ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
komedije F. H. Herberta
ih sto let»
Prodaja vstopnic v Ul.
Roma 15/11.: v petek 22, t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto 23. t. m. od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave; v nedeljo 24. t. m. od 11. do 13. in od 14. do 20.30.
Prosvetni društvi •Vojka Smuc# in «Pinko Tomažič#
Jutri 22. januarja 1954 ob 20.30 uri
v društvenih prostorih v Ul. Roma 15 prvi večer DOKUMENTARNIH ZVOČNIH FILMOV V BARVAH
Vabljeni člani in prijatelji k številni udeležbi.
Osvobodilna fronta
OF LONJER . KATINARA
vabi vaščane Lonjerja in Ka-tinare na sestanek, ki bo v soboto 23. t. m. na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. Dr. Jože Dekleva bo podal politično-gospodarsko poročilo z obravnavanjem občinskih zadev.
Pridite polnoštevilno.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU
12. redna odborova seja bo jutri 22. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul, R. Manna 29.
Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve je udeležba obvezna.
PD VOJKA SMUC IN PD PINKO TOMAŽIČ
Danes ob 20. uri odborova seja v običajnih prostorih.
( GLKUALIŽČjTvERM )
Danes ob 20.30 prva predstava Donizettijeve opere »Ljubavni napoj« za red »A« v vseh prostorih. Opero bo dirigiral An-tonino Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopili:	Alda Nini,
Alma Pezzi, Rodolfo Moraro, Ferdinando Li Donni, Carlo Ba-dioli. Zbor je uvežbal Fanfani, koreografijo je oskrbela Nives Poli, režijo pa Carlo Piccinato. Sodelovale bodo tudi gojenke šole klasičnih plesov, Panzini -Marmoglia.
V soboto bo za red «A» v parterju in na balkonih ter za red »B« na galerijah prva predstava Puccinijeve opere »Boheme«. Dirigiral bo Antonino Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Rosana Carteri, Ornella Ro-vero, Mario Fllippeshi, Tito Gob. bi, Carlo Badiglio, Giorgio Tozzl.
Abonenti, katerim zamenjava opere «Otello» z opero «Boheme» ni pogodu, lahko vrnejo abonmajske listke.
Vse naročnike »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« v Jugoslaviji naprošamo, da nakažejo na kADITii — LJUBLJANA, tek. rač. Štev, 606T-892 naročnino za leto 1954.
Na/kažite po možnosti vsaj za 3—3 mesece vnaprej. Mesečna naročnina je din 210.—.
Citatelji in naročniki!
KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO ZA LETO 19?4- V ZNBSKU
3.900 lir
PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO.
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
Rossetti. 16.30:	«Dvoboj v
d’Argentu», A. MuTphy, F. LXr mergue.
Excelsior. 15.00:	«GiuSeppe Ver-
di«, Pierre Cressoy,
Nazionaie. 15.30: ((Ljubezen v m* stu«.
FilOdrammatico. 16.00: «SaharsKa legija«, A. Ladd, R. Conte.
Arcobaleno, 15.30: «Nočni paradiP M, Gaynor, S. Brady.
Auditorium. 16.30: ((Plavolaske J3 rešetkami«, B. Hutton, S. Tuffs.
Astra Rojan. 16.30: «Vrnitev maščevalcev«, P. Raymond, R' Greene.
CristaMo. (Trg Peruglno) 16.00:
«Carodejka«, M. Felix. Mladim izpod 16 let prepovedano.
Grattacielo. 16.00:	»Sanjana ne-
vesta«, G. Grant. D. Kerr.
Alabarda. 16.00: «Cesarske vi jo«1 ce«, C. Sevilla. L. Mariano.
Ariston. 16.00: «Slavna pustoto* ščina«, G. Cooper, A. Leeds.
Aurora. 15.45: ((Volkodlaki!*, Alf na Maria Pierangeli in Gen* Kelly.
Armonia. 15.30: «Gianni in Pin»J' to na severnem tečaju«, Green, B. Caldot.
Garibaldi. 15.00: «Nedeljsk,i jun*" ki«, R. Vallone, C. Greco.
Ideale. 16.00: «Veliki sovražnik** N. Eddy.
Impero. 16.00: «Ivanhoe», Robert Taylor. Elizabeth Taylor.
Italia. 16.00: ((Cesarske vijolic**' C. Sevilla, L. Mariano.
Viale. 16.00: ((Pustolovec zlategt mesta«, W. Beery.
Kino ob morju. 16.00: «La mala«* rida«, D. Del Rio.
Massimo. 16.00: ((Nahajamo se ' pasaži«, Sophia Loran.
Moderno. 16.00: »Moja prijatelji® Irma«, D. Martin.
Savona. 15.00: «Krik gozda«, p' Payne, S. Morrovv.
Vittorio Veneto. 15.15: «VdoV8t išče ženo«, Van Heflin, Patricl, Neal.
Azzurro. 16.00:	((Jekleni	živel*'
A. Sheridan, J. Lund.
Belvedere. 16.00: (cLetače raket**' Gianrei in Pinotto.
Marconi. 16.00: ((Čudovita podob** S. Granger.
Novo cine. 16.00: »Deželanka«, C' na Lollobrigida.
Odeon. 16.00: »Obhod opolnoči*' S. Laurel, O. Hardy.
Radio. 16.00: ((Rešite kralja«, A. Dexter,
ČETRTEK, 21. Januarja 1954,
■F lifiOSliOVAS MHA C O \ A T It S TA
254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.3®'
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pr^ gled tiska; 14.30 Javna tribun*: 14.40 Vaški kvintet; 17.00 PatriC« in Mario pojeta plesne popevke' 17.30 Igra Šramel Radia Munche"'
17.45 Narodne pesmi in plesi Crn® gore; 18.C0 Poročila v hrvaščini'
18.15 Arije in duete iz oper C*l' kovskega in Smetane pojo VanoJ Gerlovič. Rudolf Franci, LadK" Korošec in Janez Lipušček; 18.’^ Glasbena kronika: 23.00 Zadrt)* poročila v italijanščini; 23.10 Gl**" ba za lahko noč.
T U S T II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri: 13.00 P«*' ski duet in harmonika; 13.20 L»*' ke melodije; 14.00 Slavni violin'; rti; 14.20 Zabavna Rlasba; )7J/ Plesna glasba; 18.00 BoccherM;-Kvartet v D-duru; 18.15 Podeže* ski motivi; 18.40 Melodije iz f“' mov; 19.00 Mamičina pravljic*;
19.15 Pestra glasba; 20.00 Spo(2j 20.05 Pestra operna glasba; 20.31; Percy Faith in njegov orkester
21.00 Dramatizirana zgodba, na10 vesela glasba; 22.00 Glasbeno PrS davanje; 22.30 Večerni ples; 23^ Romance in balade: 23.30 Polno*' na glasba.
M I. O V K N 9 .1A
327,1 m. 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.35, 6.30, 7 25, 12.3P' 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Lahka in zabavna glasb*'
12.45 Zabvana glasba; 13.15 iz v pernih baletov; 14.00 Pesmi in
si naših narodov; 14.40 Zabavn* melodije; 15.15 Zabavna glasb*j
15.45 Glasba za cicibane: 17.10 0» melodije do melodije; 17.04 Igf* Plesni orkester Radia Ljubljani!
18.00 Uganite, kaj igramo! 20.™ Domače aktualnosti: 20.10 Več**" ni simfonični koncert; 21.00 DuK* Ellington, skldatelj, dirigent in pianist (s koment.)
Darovi in prispevki
Društvo slovenskih srednjf šolcev v Trstu daruje 5.000 l*r za Dijaško Matico. Barej An* daruje 300 lir za Dijaško Matic0,
SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH
Mladina organizira smučar*^ izlet v Crni vrh 31, jan. t, J Vpisovanje in pojasnila še dan** na sedežu mladinskega kroil4* »Spartacus« v Ul. Alfieri 8 V5**1 dan od 18. ure dalje. MOTOKLUB »JADRAN* OPClN® organizira za nedeljo 31. t. <*>■ izlet v Vipavsko dolino. Vpisuj vanje samo še danes 21. t. m.
18. do 19. ure na sedežu. SMUČARSKI IZLET V LOKV^ PDT organizira 7. februar)8 smučarski izlet v Lokve. Vpis®" vanje do 28. t. m. na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II., tel. 3649>' Odhod avtobusa v Crni v1 24. t. m. ob 5.30 iz Ul. F. S*" vero 5.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV
Mladinski odsek Zveze pf®" svetnih delavcev ima v načrt" poučno - zabavni izlet na Kof®” ško konec junija in ekskurzD po Jugoslaviji v poletnih poS*' nicah.
Interesenti naj v se zglasijo n sedežu, kjer jim bodo na raZP®' lago zadevne informacije.
ADEX IZLETI
-
31. JANUARJA 1954 ENODNEVNI IZLET V
ŠKOCIJAN
DIVAČO
30. in 31. JANUARJA 191* DVODNEVNI IZLET
PAZIN
ROVINJ
PUL0
Vpisovanje še jutri 22-1. n1-pri «Adria-Expres.s»,
F. Severo 5-b - tel. 29243-
Zdaj jo dopolnjuje novi tip ljudskih skupščin. Tu ustvarjamo mehanizem, ki edini lahko dejansko zagotovi razvoj socialistične demokracije, zdrav in organičen pa bo ta razvoj samo, če oblike ne bodo cepljene, marveč bodo u-strezale vlogi obstoječih razrednih nasprotij. Preskočiti pa Kolikor bo gospodarska sila socializma postajala čedalje j Prevladujoča, toliko se bo tudi izgubljala ostrina razrednih nasprotij. Preskočiti pa tu ne moremo ničesar, s takšnim organizacijskim mehanizmom demokratičnega družbenega samoupravljanja, ki ga danes gradimo — toda ne z razumarskim premodrovanjem in prepiri po debatnih klubih Prihajajo do izraza tiste divizije socializma, ki jih tovariš Djilas ne vidi, ki pa so edine sposobne braniti tako socializem kot demokracijo. To je delavski razred z vsemi delovnimi ljudmi — a z naj-zavednejšimi borci, organiziranimi v Zvezi komunistov Jugoslavije in s SZDLJ na čelu — in kateri skozi delavske svete in svete proizvajalcev lahko v dejanski demokratični obliki ostvarja svojo vodilno družbeno vlogo. Tu je delavski razred sam čedalje svobodnejši in prinaša svobodo vsej družbi. Prav ta močni demokratični organizem je edina dejanska ovira birokratizmu.
Ce bi ne bil, bi mi danes ne govorili o teh problemih kot govorimo. To je živa borba proti birokratizmu, stalen in stalno se izpreminjajoč socialistični demokratični proces. ki bo postopoma odstranil negativne pojave v našem si-5 emuj ki so in proti katerim Se moramo boriti. Hkrati pa Zagotavlja, da demokracija ne m°re postati geslo, za katerim ®e bodo skrivale protisocia-^stične in protidemokratične sile.
Potemtakem se tisti, ki z ®narhistično - liberalističnim Pojmovanjem demokracije na-Pada ves sedanji socialistični emokratični sistem in smer njegovega nadaljnjega razvo-|a. postavlja na protidemokra-■čne pozicije in otežkoča naš za socialistično demokra-CIJ°. Se več, vrata odpira vsem, ki hočejo udarjati po s°ciaiizmu.
Kajti kaj pravzaprav zahte-Va tov. Djilas s svojimi formulacijami glede demokraci ?■' ^abteva, naj bi komuni-s 1 spremenili Jugoslavijo v Vsesplošni debatni klub, v ka-erem bodo ljudje modrovali ° tem, kdo zahteva več demo-racije in več svobode, name-,°, da bi se s krepitvijo socialističnih odnosov borili za ejanski napredek socialističnega demokratizma. Temeljna trditev v Djilasovem pojmovanju borbe proti demokra->zmu je namreč tale; da mo-r?30 višje demokratične socia-!stične sile stalno izpodrivati 1l,anjše demokratične sociali-stične sile. Tako izrecno pra-1 v svojih člankih.
Vai je tisto, kar zahteva v ej formulaciji? Tov. Djilas azglaša boj za oblast, sprav-janie enih ljudi na oblast in
shranjevanje drugih z cb-
ast', kot edino možno obliko eniokracije. Cemu pa se je ^°tem delavski razred dvignil s '3°j za socializem? Zakaj so e delovni ljudje borili v re-°luciji_ če nam naj zdaj po-°vno postane ideal takšna de-°kracija, v kateri se bodo Judje bili za oblast? Mar ne ^’uti tov. Djilas, ko postavlja 0 Vprašanje tako, da se je s °m ustavil točno pred zadnjim sklepom, ki ga je bilo reba še napraviti — morda ®a je tudi napravil, a ga ni spisal — namreč, da mora-1110 dovoliti ustanovitev večstrankarskega sistema? Mar *'e čuti da je vsa njegova tr-Uev glede demokracije tuja socialističnemu sistemu, kakor ■»e razvija v naših lastnih podlih. da je izposojena na Za-°du, ki se je razvijal in ki se razvija v docela drugačnih gospodarskih in splošno političnih pogojih?
^Da bi videli, da to trditev ki sicer očitno izvira iz njegovih člankov — nisem skonstruiral, bom navedel vse-ino nekega mojega daljšega razgovora s tov. Djilasom 22. decembra lani. Nekaj dni po-Prej sem mu omenil, da se ne strinjam s tezami, ki jih je Postavil v svojih člankih, kot se ne strinjajo tudi mnogi
drugi komunisti. Dne 22. decembra sva se sestala, da bi mu razložil bistvo tega, o čemer se ne strinjam z njim. V prijateljskem tovariškem razgovoru sem mu povedal svoje kritične pripombe.
Tov. Djilas je na te moje pripombe reagiral zelo živčno, užaljeno, med razgovorom pa je postavil naslednje teze;
1. Da tov. Tito brani birokratizem in da se bo moral on prej ali kasneje z njim spopasti;
2. da se tov. Rankovič in jaz pravzaprav strinjava z njim, z Djilasom, da pa sva oportunista, pa se zato ne želiva prepirati s tov, Titom;
3. da pri nas — hočeš nočeš — že nastaja nekakšna socialistična «levica»;
4. da ni moč izključiti niti možnosti, da bi se pri nas razvili dve socialistični stranki.
REFERAT SEKRETARJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE TOV. EDVARDA KARDELJA
Seveda so me te Djilasove trditve osupnile in sem odklonil vse štiri njegove trditve. Med nadaljnjim razgovorom se je tov. Djilas v glavnem — takšen je bil vsaj moj vtis — strinjal z menoj in u-maknil vse štiri trditve, pojasnjujoč, da so bile to samo njegova površna trenutna razmišljanja, da pa sam ve, da so to neumnosti. Spričo njegovih zamisli, ki jih je objavljal v «Borbi», nisem imel jasnega vtisa, kako se je razgovor pravzaprav zaključil. Tov. Titu nisem rekel niti besedice o omenjenih trditvah tov. Djilasa. Veroval sem, da gre pri Djilasu morda vendarle samo za eno izmed tistih nepremišljenih in neresnih zaletavosti, na katere smo bili pri njem tudi sicer navajeni Pričakoval sem, da bo v prihodnjih člankih vendar bolj upošteval mnenje svojih tovarišev iz CK ZKJ. Kar se tega tiče, sem kmalu opustil vse upe po njegovem »odgovoru*, ki je bil natisnjen nekaj dni po mojem razgovoru z njim, — v katerem odgovarja meni in vsem tovarišem, ki so mu izrekli pripombe — vendar sem še nadalje obdržal omenjene njegove trditve zase, da ne bi otežkočil možnosti, da bi nesoglasja odstranili. Sele pred nekaj dnevi je tov. Djilas sam obvestil tov. Tita o vsebini tega razgovora. To navajam iz naslednjih razlogov; 1. Da bi pokazal, da
nima Djilas nobenega povoda, da bi se pritoževal na kakršnokoli, tudi najmanjšo osebno nelojalnost nasproti njemu;
2.	Da bi pokazal, kako ni nič, razen njegovih člankov, vplivalo na sklep izvršnega komiteja, da se izda javno sporočilo o tem, da se ne strinja s članki tov. Djilasa.
Toda zdaj, ko je prišla Dji-lasova koncepcija skozi njegove članke popolnoma do izraza, lahko rečemo, da imajo teze, ki jih je navedel v pogovoru z menoj, temeljito zvezo s tezami v njegovih člankih. Ko je ne bi imele, ne bi bil do njih prišel. In nasprotno — teze, ki mi jih je navedel v pogovoru, potrjujejo, kar sem malo prej rekel; da Dji-lasova koncepcija demokracije ni naša, ni socialistična, marveč mešanica anarhizma in buržoazno liberalističnih oblik. Mi ne odklanjamo pozitivnih pridobitev buržoazne demokracije. Mnoge so pri nas našle svoje mesto. Toda postaviti pred borce za socializem kot ideal večstrankarski sistem buržoazne demokracije, to je zame vračanje nazaj, to konec koncev pomeni odreči se socializmu.
Zveza komunistov je zapisala na svojo zastavo geslo socialistične demokracije. Zmeraj smo trdili da ni socializma brez demokracije. Prav tako pa moramo biti vztrajni na svojem stališču, ki je
znanstveno in politično edino pravilno, da morajo oblike socialistične demokracije organsko zrasti iz socialističnih družbenih odnosov. In ker socialistični družbeni odnosi pomenijo odmiranje razredne družbe sploh, ker pomenijo odpravo razrednih antagonizmov sploh, pomenijo konec koncev tudi ukinitev vsake oblasti sploh, tedaj je lahko tudi smer razvoja socialistične demokracije nesporno samo ena: takšna, ki bo omogočila slehernemu driauljanu, da bo sam neposredni udeleženec pri obravnavanju vseh družbenih problemov, tako da nihče ne bo čutil potrebe, da bi se postavljal v vrste s katerimi koli ljudmi in strankami in tako, da nihče ne bo čutil potrebe, da bi se prepiral zaradi oblasti.
Jaz ne trdim, da smo zelo blizu uresničitve takšnega tipa demokracije, brez partijske demokracije, da pa smo položili njene čvrste temelje v mehanizmu družbenega samoupravljanja. Nadaljnje razvijanje tega mehanizma pomeni krepitev vodilnega vpliva delavskega razreda na . čeitt vseh delovnih množic, to pa j* glavno orožje proti birokratskim težnjam in proti negativnim pojavom v našem sistemu. Drugega ni. In čim bclje in hitreje bomo gradili ta sistem, tem hitreje bodo izginjali birokratizem in negativni pojavi.
Demokracija in malomeščanske anarhistične težnje
Nasproti temu boju za socialistično demokracijo pa se razvija še drug proces. Malomeščanske anarhistične težnje, vsakršne protisocialistične skomine in razni negativni vplivi iz tujine se tudi skrivajo za besedo demokracija. Njihov cilj pa nikakor ni demokracija, čeprav se skriva za njenim imenom. Ta pritisk je močan, in ni manj velika nevarnost za razvoj socialističnega demokratizma, kakor so birokratske težnje. Namesto, da bi nastopil proti njemu, se je tovariš Djilas temu pritisku uklonil. Tu je po mojem mnenju vir koncepcij tovariša Djilasa.
Morda so pri nas tudi ljudje, ki čutijo, da je nekaj praznega v njih, odkar so izgubili vero v stalinske dogme, in ki zdaj na njihovo mesto postavljajo nove malomeščansko anarhistične ali buržoazno-libe-ralistične oblike kot nove dogme. Mi pa smo leta 1948 zmagali prav zato, ker komunistična partija ni bila dogmatična, in tudi zdaj ni treba z novimi dogmatičnimi šablonami zavirati komunistov in vseh borcev za socializem, da stoje v živi stvarnosti nasproti konkretnim pogojem. Tovariš Djilas pa vnaša prav takšne dogme. Po mojeTn mnenju je to samo po sebi škodljivo.
Na nekem mestu tov. Djilas pravi:
«Zavestne socialistične sile si ne bi mogle prilaščati demokracije samo zase, ker ni lahko jasno določiti, kaj je socialistično zavestno in kaj ni; še manj pa, kje te zavestne sile prenehajo in kje se začenja birokratsko buržoazna reakcija. Najti takšno mejo je težko tudi zato, ker birokratske sile svojo samovoljo in gospostvo nad ljudstvom utemeljujejo z nevarnostjo pred kontrarevolucijo, čeprav s pritiskom in z despotizmom
vzbujajo odpor in nejevoljo tudi preprostih delovnih ljudi.* («Za vse?* — «Borba* z dne 22. novembra 1953.)
Da bi takšno nevarnost preprečili, smatra tovariš Djilas za potrebno, ustvariti vzdušje za svobodno izražanje novih idej.
Vsako stvar tov. Djilas vidi. brž ko je začel z napačno predpostavko, v nasprotni obliki kakor je. Vse mu roji po glavi, na nogah pa ne stoji. Govoriti o problemu demokracije. «Za vse» ali isamo za socializem« moremo sicer v agitacijskem pogovoru, ne pa v teoretični analizi. Konec koncev je demokracija oblika države, demokratične pravice pa so samo pozitivna oblika omejevanja svobode. V polni svobodi ne bo več nobenih «pravic». Vsi dosedanji družbeni sistemi pa so svobodo omejevali in jo morali omejevati v odvisnosti od tega, koliko so bili gospodarsko močni — to se pravi, koliko so bili zgodovinsko edino možni in nenadomestljivi. To velja tudi za nas. Ce smo dozoreli za demokratičen in socialističen razvoj — vsi dosedanji uspehi pa dokazujejo, da smo objektivno in subjektivno, sicer tudi ne bi imeli današnje razprave, sicer ne bi imeli delavskih svetov, sicer ne bi govorili o komunah itd.
—	če smo dozoreli ali če dozorevamo za takšen razvoj, tedaj bodo socialistične demokratične oblike organsko rasle iz socialističnih gospodarskih odnosov, ki se razvijajo. Tempo razvoja teh oblik pa bo določal sam mehanizem družbenega samoupravljanja s svojim razvojem, ker bomo v njem tudi najbolje čutili razmerje med silami. Razen tega se tov. Djilasu ni treba bati, da ni moč jasno določiti, kje se konča socializem, in kjer se začne buržoazna reakcija. Tega diskusijski klubi
ne morejo natanko določiti pač pa bodo delovni ljudje preko svojih samoupravnih organov sami zelo dobro videli in čutili. V naših delavskih svetih in v naših komunah gradimo instrumente, ki bodo lahko popolnoma natančno določili, kaj je in kaj ni socialistično. Naši delavski sveti in naše komune bodo same tudi nosilci tempa in oblik razvijanja socialistične demokracije. 2e zdaj so tako močni, da nihče več ne more obrniti kolesa zgodovine nazaj, in prav te velike zmage protibirokratičnega boja, te veiike zmage socialistične demokracije tov. Djilas sploh ne vidi. Ne vidi pa je zato, ker je ne presoja ne z znanstvenih pozicij marksizma, ne s stališča zgodovinske vloge delavskega razreda, marveč jo gleda skozi prizmo abstraktnih pojmov, od stvarnosti odmaknjenega intelektualca, obrnjenega z obrazom nazaj v zgodovinsko preteklost in prestrašenega spričo krika, da nismo dovolj demokratični Kakor sem že rekel, mi ne očitamo tov. Djilasu, da se je baje zaletel naprej v razvijanju naše demokracije. Mi za to ne bi nikomur dela-
li	očitkov, ker vsi mislimo na bodočnost. Veselilo bi nas, ko bi bili že dlje, kakor smo. Toda takšne teorije, kakršna je Djilasova, ne pomenijo zaletavanje naprej, marveč vzklik «NazajI* — Takšne teorije zdaj pomenijo izpodkopavanje tistih sil, ki so edino sposobne, da nosijo napredek socialistične demokracije, pomenijo pa orientacijo na tiste sUe, idejno ali materialno povezane z minulostjo, ki ga vlečejo nazaj, zlasti kadar si sposojajo oblike iz tujih zakladnic zgodovinsko bolj zaostalih od lastne demokratične zakladnice, čeprav je nova in še ne pretirano bogata. Toda tovariš Djilas pravi:
Bernsteinov revizionizem in demokracija
«Zdaj kaže, da je boj za obliko, za negovanje in razvijanje demokratičnih oblik življenja; ali še bolje; običajnih človeških oblik življenja, trenutno nekaj najvažnejšega, najnujnejšega in najbolj naprednega.® (((Važnost oblika; Borba z dni 8. novembra 1953.)
Ne trdim, da boj za oblike ni važen. Ta boj je zelo važen, kadar pa preberemo takšen stavek v splošni Djilasovi koncepciji, tedaj dobi poseben pomen. Lahko ga raztolmačimo kot tisto znano in staro geslo: najprej demokracija, potem pa socializem. Takšno geslo je seveda nesmisel, zlasti v naših razmerah, kjer je brez socializma nemogoča kakršna koli demokracija. Ce-
lo	buržoazno demokratična ne. Na podlagi podobne baze je
Bernstein svoj čas rekel, da je treba Nemce najprej vzgojiti v demokratičen narod in šele potem bo možno gojiti socializem. Ne trdim, da tovariš Djilas prav tako misli. Toda v njegovih tezah, o katerih sem govoril, so vse predpostavke za takšno razvijanje njegovih trditev, tembolj, ker v svojih člankih od začetka do konca nikjer ne govori prav o osnovnih predpostavkah za razvoj socialistične demokracije, o razvijanju gospodarskih odnosov v naši deželi. Zanj je tu glavno svobodna diskusija, ustvarjanje vzdušja svobodnega izražanja novih idej. Tako pravzaprav prenaša diskusijo s terena konkretnega boja za ustvaritev materialnih postavk in organizacijskega mehanizma socialistične demokracije na teren
diskusije o tem, ali imajo to pravico tudi protisocialistične ideje ali je nimajo, kajti kakor pravi, meje socializma in protisocializma ni moč jasno začrtati, drugače povedano, namesto tega, da razvijamo demokratični socializem od spodaj navzgor ter da njegov socialistični in demokratični značaj zagotovimo z aktivnim bojem ZKJ in SZDL
—	kar je zdaj še nujno potrebno. Tov. Djilas v bistvu zahteva, naj se prepustimo stihiji ne glede na posledice.
Na to temo je v razpravi z Bernsteinom svoj čas zelo dobro odgovoril plehanov, ko je rekel;
((Anarhistični nauk o svobodi je ves prežet z duhom abstraktnega ali — ali (ali svoboda ali despotizem), ta nauk je v celoti zgrajen po
Bernsteinovi drugi formuli: «da, da in ne, ne». Vtem ko socialni demokrati gledajo na vprašanje svobode s konkretnega stališča, socialni demokrati pomnijo da abstraktne resnice ni, da je resnica konkretna. V tem oziru so prežeti z duhom dialektike.«
(»Proti revizionizmu.*)
Tudi tovarišu Djilasu samemu je očitno jasno, da njegovi nazori o demokraciji popolnoma vise v zraku, zato skuša same objektivne razmere prikazati drugačne kakor so. Ker noče Mohamed h gori, naj pride gora k Mohamedu. Tov. Djilas nekako mimogrede ugotavlja, da v glavnem že imamo socialistične odnose, »razen na vasi«, in da se torej socializmu ni treba ničesar braniti razen birokracije. To je predvsem ostra kontradikcija, kajti če imamo socialistične odnose povsod, od kod tedaj birokratizem? Razen tega to njegovo «razen na vasi* predstavlja nad 65 odst. našega prebivalstva. Razen tega niti v mestih ne moremo reči, da ni več nobenih ostankov razrednih antagonizmov. Tov. Djilas je torej sliko olepšal, Kolikšna sreča, ko bi res bila takšna, kakršno prikazuje. To, kar z lahkoto v svoji glavi spreminja v stvarnost,
kadar ovira njegove teze, ka-, že tudi na pravo vrednost njegove teorije. Pri njem je vse tako lahko in preprosto, kakor naslednji stavek, ki ga je napisal v svojem članku ((Važnost oblik* v «Borbi* z dne 8. novembra 1953: «Ljudje že od nekdaj, kar so v družbi, žive in morajo živeti.* Zares znanstveno odkritje!
Najvažnejše izmed vsega pa je vprašanje, za katere nove ideje se je tov. Djilas taKo ogrel in misli, da jim je treba zagotoviti svobodo izražanja? Vse socialistične ideje so se pri nas svobodno pojavljale in svobodno smo o njih razpravljali. Brž ko pa nekdo postavi na prvo mesto vprašanje o demokratični proceduri izražanja novih idej na tak način, kakor ga postavlja tovariš Djilas. tedai je o-čitno, da so izhodišča teh idej že takšna, da pridejo navzkriž s samo politično osnovo našega sistema. Tu torej ne gre za vprašanje svobodne diskusije. marveč za koncepcijo tov. Djilasa’ kot takšno! in o njej moramo govoriti, ne pa o tem. ali pri nas imamo ali nimamo «dovolj» demokracije, tem prej. ker je imel tov. Djilas dovolj svobode, da je to tri mesece javno pojasnjeval. Mi tu kot komunisti pa moramo nastopiti prav proti tej teoriji, ne pa proti vprašanju o svobodi izražanja novih idej, ki je pri nas že zdavnaj rešeno.
Abstraktna razmotrivanja tov. Djilasa so pustila seveda komuniste in druge bralce njegovih člankov brez vsakršne perspektive. To velja celo tudi sa demokracijo samo, kajti tudi njo morajo nositi določene družbene sile. Potemtakem, če tov. Djiias proglaša komuniste, ki so na oblasti, za birokracijo, potem je v protislovju s samim seboj, če od njih pričakuje demokracijo. Vse to je čutil tudi tov. Djilas sam, ko je v članku «Brez sklepa* napisal naslednje;
«Ze zdavnaj sem tudi sam slutil, da bi bilo treba že drugače pisati in govoriti o perečih družbenih in .političnih vprašanjih. Čutil sem, da je sedanja protibirokratična kritika — vsaj ta moja — začela izgubljati tla pod nogami. Toda ne zato, ker bi birokra-tične težnje prenehale ali nevarnost birokratizma minila, ali pa zato, ker bi ne bila več dovolj ostra, marveč ker bi morala biti še stvarnejša in odkrivati novo, kar biva. ga podpirati, negovati demokratične klice, da bi bila bolj ustvarjalna če res hoče v danih pogojih — ko že začenjajo in že žive nekatere in mnoge demokratične oblike — da mora biti učinkovitejša. Brez tega stvarnega in ustvarjalnega bi se ta kritika spremenila v abstraktno in nemogoče negiranje nečesa — birokratizma — kar je tako stvarno in zakoreninjeno, da ga moramo potisniti, samo če bo druga stvarnost — demokracija — zrasla zoper njega, pa tudi iz njega (čeprav ne samo iz njega). Dejanska sila vse druge — da tako rečem; ustvarjalne kritike — je lahko pomembna samo, če bo konkret-
no ■— del kritike stvarnosti dejanska podpora dejanskim demokratičnim oblikam in težnjam.* (Borba z dne 1., 2., 3. januarja 1954.)
S temi stavki je tov. Djilas zelo dobro in točno očrtal bistvo svoje koncepcije kot nekaj enostranskega in destruktivnega. In dejansko, ko išče izhoda iz njegovih konstrukcij, človek samo globlje tone v meglo.
Razumljivo je, da se človek vpraša, ko prebere Djila-sove članke; katere so tiste nove sile, ki naj prinesejo o-svoboditev izpod vladajoče birokracije in kakšne naj bi bile spremembe?
Toda odgovora ni. In ga tudi ne more biti, brž ko se je avtor teh idej ločil tako od stvarnih sil kot tudi od konkretnih oblik, preko katerih obstoječe sile lahko razvijajo socialistično demokracijo. Namesto odgovora on le ponavlja besede: demokracija, svoboda, nove subjektivne sile, ukinitev formulacij — dejansko anarhistična stihija. V njej ni niti znanosti, niti politike. Drugače pa tudi biti ne more, ko je izhodiščna baza jalova, neznanstvena, ne-marksistična.
To ni prišlo nikjer toliko do izraza kot v članku «Brez sklepa*. Poglejmo, kaj tu beremo:
((Predvsem je ena izmed najresnejših .socialističnih’ zablod v naši državi dandanes v tem, če zahtevamo, naj bi sedanji razvoj uklenili v nekakšen točen sklep, v formu-
lacije. To je dejansko ostanek tistih usodnih dogmatičnih metod in miselne revščine, ki so zrasle iz pogojev surove nečloveške in nesocialistične stvarnosti stalinskega despot-stva...»
«... Zato je tudi videti danes ne samo bolj znanstveno, marveč tudi za socializem bolj koristno, če pojasnjujemo, če odstranjujemo buržoazno ali birokratično navlako iz mož-gan, iz mišljenja, kakor če sledimo dokončnim formulacijam. Formuliramo lahko, In moramo jih formulirati, le dogledne. praktične naloge.* (Borba z dne 1., 2., 3. januarja 1953.)
Kaže, da se je vse to tudi tov. Djilasu zdelo preveč zamotano in brezperspektivno, pa je zato na koncu članka obljubil, da bo v prihodnjih člankih dal ((perspektivo*. Tu pa se je očitno znašel v zagati, kajti kakšno perspektivo Ithko še da s socialističnih pozicij, ki bi bile drugačne od tistih, ki jih je naše socialistično gibanje na čelu z Zvezo komunistov že formuliralo? Na kakšne družbene sile je mogel opozoriti razen na tiste, ki so danes nosilci socializma in demokracije? Na kakšne cilje je mogel opozoriti, razen na tiste, ki so pri nas formulirani kot neposredni ali bolj oddaljeni cilji? In na kakšne oblike in metode je mogel pokazati, razen na obdelavo in na nadaljnje razvijanje tistih, ki so že postavljene v temelju celokupnega dela komunistov?
O oddaljenih ciljih
Toda on je hotel opozoriti na nekaj «novega», ne pa na tisto, na kar opozarja vsa politika ZKJ in SZDL. Nekaj pozitivno svojega ne more povedati, če izhaja iz svojih jalovih koncepcij, ;ato se je moral obrniti — proti formulacijam sploh. In ni obstal samo pri tem. Ker je obljubil v članku «Brez sklepa*, da bo pokazal perspektive na bazi svoje koncepcije, na njeni o-snovi pa ni mogel priti do nobene perspektive — se je lotil druge naloge: da poruši ali zamegli perspektivo, ki jo dajeta delavskemu gibanju marksizem, ideologija ter politika naše Zveze komunistov in SZDL. To je storil v članku «Ali so cilji?*,
«In tako, nobena teorija doslej ni določila nekakšnega daljnjega — končnega cilja, ki bi se res tudi uresničil. To ne pomeni, da ljudje lahko žive brez daljnjih idealov. Ti daljnji ideali pa so večidel izraz neposredne človeške nuje in pojmovanja bistva njihovega časa*
In dalje:
«Marx komunizma torej ni imel za plod genialnih glav ali plemenitih želja in ciljev, marveč za družbeno nujnost, kar pa je nujno, pravzaprav ni cilj, kajti cilj določajo ljudje zavestno — marveč je proces dogajanja, miren in buren, zavesten in elementaren, revolucionaren in evolucijski
proces, vsekakor pa neogiben, kakor so tudi vsi drugi objektivni procesi v zgodovini.*
In dalje;
«Zato; cilj ni in ne more biti komunizem, komunistična družba, ker bo do tega navsezadnje tako ali tako moralo priti preko nedogledne vrste uresničevanja stvarnih, otipljivih in zavestnih ciljev (na pr. boja za oblast, nacionalizacije, nenehnega razvoja demokracije, razvoja proizvajalnih sil itd.)*
Končno čeprav je dolgo, moram navesti še en citat iz taistega članka.
((Obravnavanje objektivne nujnosti kot cilja nas ne le zapeljuje v teološko mistiko in vulgarnost, marveč je njegov cilj praviloma posledica, da to ali ono konkretno nalogo, konkretno obliko — organizacijo, skupino, ukrep in podobno — prikazujemo kot absolutno, kot končno doseženi ideal, potem pa tudi našo subjektivno vlogo in akcijo kot nekaj, kar lahko u-stvarja tudi objektivno nujnost. In to je med drugim temelj vsakega plitvega in zainteresiranega empirizma («prakticizma»), v naših razmerah pa tudi eden izmed bistvenih virov birokratizma. Konkretno; pri nas navadno prikazujemo ta ali oni ukrep ali organizacijsko obliko v najboljšem primeru kot del ali organizacijsko obliko v
cializma, komunizma), v resnici pa ni tako. To so nedvomno členi, zavestni in organizirani, toda — na poti k cilju, ki ga časovno in drugače, natanko določenega pravzaprav ni, ker ni nekaj, kar se bo nenadoma zgodilo, marveč, kar se bo dogajalo, če pridemo do njega, z objektivnim razvojem, v katerem sta človeška volja in akcija samo del, element gibanja, neodvisna od človeške volje in akcije. Nekoliko djilasovsko zamotano lečeno. Morda. Se jasneje; do »končnega cilja* lahko pridemo samo preko konkretnih ciljev. Na primer: cilj je bil oblast; možen in stvaren cilj. Zdaj; demokracija; tudi možen in stvaren cilj. Niti oblast, niti demokracija pa nista končna cilja. A kaj bo jutri, po demokraciji, ((končni cilj*? Najbrž postopna ukinitev demokracije z njenim čedalje popolnejšim razvojem. A potem? In še potem? Končnega cilja kot konkretne akcije dejansko ni. Gibanje stalno in protislovno, toda tudi gibanje ne kot cilj, marveč kot neogibnost.* («Ali so cilji*, Borba z dne 6. dec. 1953.)
S temi svojimi stališči, ki so, mimogrede rečeno, zmeda protislovij — tov. Djilas pri nas dejansko vnovič začenja pravdo, ki jo je pred več kot 50 leti začel Bernstein, za njim pa mnogi drugi pisci in politiki, bodisi na desnem krilu socialne demokracije, bodisi na levem krilu buržoa-zije. Znano je, da je Bernstein formuliral svoje pojmovanje v stavku: «To, kar običajno imenujemo končni cilj socializma, ni zame nič, le gibanje je vse.*
To svojo tezo, sklicujoč se popolnoma neupravičeno na Marxa — kot je to storil tudi tov. Djilas — je Bernstein takole razložil;
((Kajti kaj je on (Marx — E. K.) končno drugega povedal, kot da je gibanje, vrsta procesov, vse — vsak poprejšnji femeljito fiksirani končni cilj pa potemtakem nebistven? Jaz sem že svojčas izjavil, da se rade volje odrečem obliki stavka o končnem cilju kolikor le ta dopušča tolmačenje, da je treba vsak splošni cilj delavskega gibanja, formuliran kot načelo, proglasiti za brezvrednega.* Tu gre tov. Djilas dalje od Bernsteina. «Toda tisto, kar v poprejšnjih teorijah o zaključku gibanja presega takšen na splošno pojmovani cilj, ki določa načelno smer in značaj gibanja, bo neogibno vedno zabredlo v utopijo in bo stalo kadarkoli kot ovira in zavora na poti k stvarnemu teoretičnemu in praktičnemu začetku gibanja.* (Eduart Bernstein «Die Voraussetzun-gen des Sozialismus und die Aufgaben der Socialdemokra-tie». 1920, str. 2., 3., 7.)
Iz takšne svoje teorije je Bernstein, kot je znano, povzel sklep, di je prvenstveni cilj delavskega gibanja borba za demokracijo, borba za pretvorbo Nemčije v demokratično nacijo.
(Nadaljevanje sledil
IZJAVA m. IMAM DJILASA
Tovariši, tu je zelo težko biti samokritičen, kakor temu pravimo komunisti. In sicer zato, ker gre za toliko napak, da bi bilo treba zelo obširno govoriti, da bi lahko ljudje, oziroma da bi lahko na neki način spoznali, da se je neki vrag vendarle v meni spremenil v teh zadnjih dveh dneh.
Seveda ne morem zahtevati, da bi mi verjeli. To je naposled odvisno od vašega vtisa in bodoče prakse in kaj jaz vem, od česa vsega je odvisno.
Najprej bom obravnaval vprašanje, ali bi bilo to mogoče zaključiti kako drugače kot prek plenuma. Prepričan sem bil do današnjega dne, da je bilo to možno. Mislil sem, da je to mogoče opraviti z nekakšnimi internimi razpravami s tovariši in tajništvom. Danes sem prepričan (Djilas povzdigne glas), da je to najboljši način, da bi vso to stvar zaključili. Nočem poseči v formalno plat, kako je to potekalo prej, da ne bi govoril o tem, toda to je bila edina pravilna in zdrava pot, da bi to zadevo zaključili.
Imam nek čuden občutek (govornik zniža glas), da bo to najkoristnejša stvar za Komunistično partijo Jugoslavije od spopada s Kominformom (premor). Morda nimam prav, toda imam nekako takšen občutek.
Drugič, prišel sem z istimi
stališči, s katerimi sem prišel včeraj. Včeraj sem dal tisto izjavo. Razume se, da ne more biti govora o samokritiki, marveč kvečjemu o spoznanjih. V izjavi sem dejansko ostal na istih pozicijah, na katerih sem bil (premor) v bistvu. Tu ni nobene razlike. Zato tudi to izjavo sploh ni moč pojmovati kot kakšno samokritiko ali kakšno spoznanje neke stvari. Meni se izraz »samokritika*, ne, morda, ali kot nekakšno spoznanje stvari...
2e davi, dopoldne, sem prišel do tega stališča. Ze v minuli noči, samemu sebi nisem mogel priznati, sem prišel do tega stališča, no, to je podrobnost, ki o njej ni treba govoriti. Ko je izbruhnil ta spor, jasno, s tovariši, sem sinoči... (sedaj je to podrobnost, ki ni važna, verjemite mi, prvo noč sem tako rekoč normalno spal) in tega po vaši kritiki nisem uvidel. Sodil sem, da nimate nrav. Toda iz Miničeve kritike, potlej sem to povezal s Kardeljem in tov. Titom, sem čutil, da plenum, boreč se proti tem mojim nazorom, ima dejansko protibirokratski kurz. In, ali je bilo to tisto, kar me je nekako pripravilo do tega, da sem razmišljal o teh stvareh? Dejansko je popolnoma gotovo, da sem se znašel v položaju, tu, na plenumu; ali da dokončno obra-
čunam z vsako komunistično prakso in idejo in s čimer koli hočete, ali pa da poskusim, čeprav kot zasebni državljan, da se nekako obrnem k vam, k delu, h komunistom, k Zvezi, k vsej tej naši politiki.
Ko sem poslušal te tovariše, zlasti Cazija, pa Miho in vrsto drugih tovarišev, kdo vse se je v Jugoslaviji izrekel zame, potem ni drugega izhoda, ko da se ali zaustavi ta reakcija, ali pa da se ustavim jaz, če ne gre drugače! Prav tako, ko sem bral Tanjugova poročila, čeprav jih poprej nisem bral v zvezi s tem — prebral sem le tri — in ko sem videl, kdo me pravzaprav brani, potem mi je postalo... To so očitne stvari in o njih ni treba več razpravljati niti misliti, razen kolikor bi bilo treba to stvar uveljaviti.
Neki tovariš je dejal, da je članek v «Novi misli* zaključek in sestavni del. Popolnoma točno. To je absolutno zaključek in sestavni del. Le s to razliko, da nisem objavil kakih deset člankov, ki sem jih nameraval priobčiti v »Borbi*. To je zaključek in sestavni del, to je celota. Vsi tovariši, ki to trdijo, imajo prav. To je celota.
Docela se strinjam z analizo Milentija Popoviča. Popolnoma se strinjam tudi z vsem tistim, kar je danes dejal Mo. ma Markovič, Tu nimam niče-
sar spreminjati ne dodajati.
Ne morem drugače, nekatere stvari v kritiki se mi zdijo preostre, in to moram povedati. Dejal bom, da gre tu za te frakcije. To se mi zdi preostro. Zdi se mi, da bi lahko sprejel tisto ugotovitev, ki jo je izrekel Tempo danes, ko je dejal, da je bilo to pisano tako, da je samo po sebi ustvarjalo frakcije, ne glede na to, ali sem zares organiziral skupine, nekakšen pro-tipartijski kaos, nekakšno pro-tipartijsko mobilizacijo malomeščanskih elementov ali re Ali sem ustvarjal nekakšne frakcije, je izhajalo očitno iz koncepcije, ki sem jo imel, naj je ne razlagam, da bi z nekakšno javno borbo, izven Zveze komunistov (ker se je meni zdelo, da bi bila to demokracija), začel boj in, jasno, to bi takoj razdvojilo Zvezo komunistov in ustvarilo fronte tudi izven Zveze komunistov — proti Zvezi komunistov.
To lahko priznam za objektivno oceno te stvari. Ne morem pa priznati svoje osebne vloge — nikar ne mislite, da se hočem izmakniti kazni ali tistemu, kar je Moša dejal, da sem formalno zagrešil, a nisem. To so docela postranske stvari. Kritika je tako huda, da so te formalne stvari postale postranske. Ne vem,
ali sem in koliko sem prekršil formalno disciplino. To nima, po mojem mnenju, nobenega pomena. Ta pomen je namreč, zelo majhen v primeri s celoto te zadeve.
Morda jaz ne vidim tega dovolj pri teh skupinah in frakcijah. Toda ne zavračam niti tega, da bi točno sprejel morda tudi te najostrejše formulacije. Le nekatera dejstva kot dejstva, mislim, niso točna in v izvajanjih nekaterih tovarišev so nekatere podrobnosti in dejstva, ki so preostra in preveč potencirana. To pa je povsem razumljivo, toda to so nebistvene stvari. Jaz v bistvu sprejemam tudi podrobnosti — povedal pa bom, o čem še nisem prepričan — sprejmem popolnoma vašo kritiko, vseh vas. Ne morem še uvideti nekaterih stvari, morda jni je potrebno še časa. Nekatere stvari v zvezi z dialektičnim materializmom mi še niso jasne. In tisto o leninizmu, tisto, o čemer sem včeraj govoril. Ne morem se nekako spreobrniti, ker sem do nekaterih teoretičnih stvari prišel prej, preden sem se sprl s CK. Sodim, da je Crvenkovski točno spoznal trenutek, ko se je ta spor začel. Začel se je s tistim člankom... (Glas; «Začetek konca.*)
(Nadaljevanje
V RK JI E
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno ja-sno vreme s pooblačitvami. — • Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 6.5 stopinje; najnižja pa 2.8 stopinje.
TRST, četrtek 21. januarja 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: ■
Arije in dueti iz oper Čajkovskega in Smetane.
Trst II.: 20.05: Pestra operna glasba. — Trst I.: 21.00: L. Pirandello: «Pamet drugih*, igra v treh dejanjih, rr Slovenija: 14.00: Pesmi in plesi naših narodov.
m---
!  r -----------------------------------------------
.	si?:v	"
VPRAŠANJE BREZPOSELNOSTI VEDNO BOLJ PEREČE
Brezposelni šestih občin
na razgovoru z goriškim prefektom
Obljubil jim je, da bo po županih poskrbel za čimprejšnji pričetek delounih cen> trov Nobenega namiga, da bi pričeli z namakalnimi deli na krminsko gradiščanskem polju • Brezposelni so bili tudi na sedežih sindikalnih organizacij Predstavniki treh sindikalnih organizacij pri prefektu
Z zimsko pomočjo in malo-1 sindikalnih organizacij UIL.
številnimi delovnimi centri, k; jih je odobrila oblast za gori-ako pokrajino, ne bo niti v najmanjši meri rešena kriza brezposelnih, ki samj in po svojih sindikatih zahtevajo večja javna dela, že zdavnaj obljubljena goriški pokrajini.
Javljeno je bilo, da bodo brezposelni začeli javno demonstrirati proti slabemu ravnanju, ki so ga deležni pri odgovornih organih. Zatorej so v torek prišli iz 6 občin (Kr-min, Gradiška, Romans, Ma-rian, Corona in Zagraj) v Gorico, kjer so zahtevali sprejem pri goriškem prefektu. Ta jih je sprejel in obljubil, da bo po županih občin poskrbel za čimprejšnji začetek del, ki so v programu zimske pomoči, in delovne centre. O večjih javnih delih, in sicer gradnji ceste Tržič	- Gradež, ter o melioraciji	gradiščansko - krmin-
skega polja, s katerima bi brezposelni dobili trajnejšo zaposlitev, seveda dr. Zerbi ni mogel dati	nobenih konkretnih
obljub. Iz njegovega izvajanja .je razvidno, da pokrajina nima razpoložljivih fondov.
Brezposelni so odšlj tudi na sedež sindikalne organizacije CISL in	na sedež Delavske
zbornice kjer so zaprosili, naj jim sindikata priskočita na pomoč v njihovi borbi za dosego najosnovnejših zahtev, to je za-
Delavske zbornice in CIST,, ki so mu objasnili težaven položaj gcriške pokrajine, ki se je še poslabšal po sprejemu ukrepa za zmanjšanje delovnega urnika v največjem industrijskem podjetju v pokrajini. Znano je namreč, da je bilo ravnateljstvo CRDA pozvano, da do danes razveljavi ukrep, s katerim bi se 800 delavcem zmanjšala mezda; v nasprotnem primeru bodo tržiš ki delavci javno nastopili proti delodajalcem, ki tako skopo režejo kruh delovnemu človeku.
Danes ob 21. uri občinska seja
Zvečer ob 21. uri se bodo v dvorani na Korzu zopet sestali občinski svetovalci in nadaljevali z delom, ki so ga prekinili na sobotni seji. Poleg številnih točk dnevnega reda, ki so vse upravnega značaja, bo prva točka najbrž interpelacija tajnika CISL dr. Ciana o gospodarskem položaju goriške pokrajine posebej glede na gorijko občino. Ker bo najbrž izvala daljšo diskusijo, ni upati, da bo z današnjo sejo izčrpan dnevni red.
občnj zbor, ki bo v soboto 23. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Turiju v Standrežu. Dnevni red je naslednji:	1. pozdrav
predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in 4. slučajnosti.
Vabimo vse člane društva, da se zbora polnoštevilno udeležijo.
Danes stavka
v CRDA v Tržiču
Ker je ravnateljstvo CRDA sklenilo skrajšati delovni čas na 40 tedenskih ur okoli 800 delavcem, so trj sindikalne organizacije napovedale za danes protestno stavko, ki bo trajala od 10.30 do 12. ure. Verjetno bo potem na Trgu republike protestno zborovanje.
Pozivamo delavce, da se stavke in zborovanja udeležijo in s tem pokažejo svojo ogorčenost proti nesocialnim krivičnim odredbam ravnateljstva CRDA in nezaintere-
Iz beneških vasi
Št. Peter Sitnemu;
Preteklo nedeljo se je zgodila na cesti med St. Petrom Slovenov in Čedadom huda prometna nesreča, v kateri je našel smrt ?3-letr,i Gaetan Koren iz St. Petra. Mož se je vračal zvečer domov s svojim kolesom, ko ga je nenadoma podrl na tla neki motocikel, na katerem sta bila 20-letni Peter Dorbolo iz St.. Petra in nekdo drugi, katerega ime še ni znano. Koren je pri silovitem udarcu ob tla dobil več poškodb po vsem telesu in mu je tudi počila lobanja. Podlegel je poškodbam kmalu potem, ko so ga prepeljali v čedadsko bolnico. Peter Dorbolo je pri pad
siranosti oblasti za potrebe J cu dobil tudi precej hude delavcev.	|	poškodbe in zato je njegovo
STANDREZ
poslitve, brez katere je njihoj QJjgnj	ŽiVinOTejCeV
vo življenje ogroženo.
Isti dan je goriški prefekt »prejel tudi predstavnike treh
Društvo živinorejcev v Standrežu sklicuje svoj redni
NEKAJ KRATKIH IZ ST. MAVRA
LJUBEZEN MLADINE
DO PROSVETNEGA DELA
Dvakrat tedensko imajo pevske vaje • Ookonfioli bi bilo treba opuščeno • Misliti bi bilo treba tudi na kulturno prireditev
Dvakrat tedensko so v prijetni vasici pod Sabotinom v St. Mavru pevske vaje mladinskega moškega zbora, ki ga vodi tov. Pavlina Komel iz Gorice. Mladeniči se zbirajo v hiši nekega vaščana in se ob spremljavi harmonija učijo lepe slovenske pesmi.
Moški zbor iz St. Mavra je Že večkrat nastopil in mladeniči so dokazali, da se ljubezen do slovenske pesmi lepo
prenaša iz roda v rod in da ne bo nikdar zamrla. Pogoji pač niso najbolj rožnati, člani zbora so v veliki večini kmečki fantje, ki morajo trdo delati, da preživljajo -voje družine. Želeli bi, da bi oela tudi dekleta, toda teh skoraj ni; osem jih je pred časom odšlo služit v Anglijo, da bi pomagale sebi in domačim. Menimo, da jih je kljub temu dovolj, da bi nastopile skupno s fanti, če že ne v zboru, pa vsaj v kaki komediji ali v drugem odrskem delu. Lansko zimo so se štmavrska dekleta in fantje sami učili neko komedijo, toda ob zaključku, ko bi morali dokončno obdelati snov, ni prišel pravočasno obljubljeni režiser.
V letošnji zimi, ki bo, kakor se zdi. še preče dolga, bi morala ZSPD v Gorici nuditi potrebno pomoč štmavr-ski mladini, da postavi že skoraj naučeno komedijo na oder. Spomladi je zelo lepo v tej vasici; vabilo na kulturno prireditev, ki bi se morda lahko priredila na prostem, bi tako Goričani kot okoličani sprejeli z veseljem.
ugotovili, da so našli nerazstre-ljeno strelivo.
Granato so nato položili na tla in okrog nje postavili žico, dokler ne pridejo odstranjevalci streliva.
Pobiranje prispevkov za zimsko pomoč
Do 18, t. m. so .skupni pri-spevki za zimsko pomoč brez-
poselnim in onemoglim, ki jo je prejel pokrajinski odbor za zimsko pomoč pri goriški prefekturi, dosegli znesek 3 milijonov 127.700 lir.
Ker se bliža zaključek pobiranja prispevkov, se pokrajinski odbor za zimsko pomoč ponovno obrača do delavcev, delodajalcev, zasebnikov in podjetij, kj niso še oddali svojega prispevka za številne brezposelne in onemogle, da to čim-prej store-
IZPRED GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODISCA
ZARADI RDEČELIČNEGA OBRAZA SO GA OSUMILI PIJANOSTI?
Razpravo proti Chitarru so preložili in bodo poiskali nove priče - Pogojna kazen prebivalcu iz Catanie zaradi nedovoljenega prehoda meje
Goriško okrajno sodišče je največkrat kraj, kjer se odigravajo vesele ali žalostne zgodbice iz goriškega življenja. Osebnosti so večidel bolj ali manj znani prijatelji dobre kapljice, ki motijo ljubi mir meščanov ali pa se v veselem razpoloženju ne vedejo dovolj dostojno do organov oblasti, kar jih privede na sodnijo in včasih tudi v zapore. Tako je prišel včeraj pred sodišče tudi Guido Chitarro.
Stopil je zelo spoštjivo pred sodnika in povedal svoj priimek in ime.
.Sodnik: «Kot je zapisano v obtožbi, so vas organi javne varnosti aretirali, ko ste bili v zelo pijanem stanju v gostilni pri Rdeči hiši*.
Chitarro: «Nisem bil pijan!«
Sodnik:	«0 vdšem stanju
imamo za dokaz zdravniško spričevalo«.
Chitarro: «Toda gospod sod-
in sedaj bi se moral zagovarjati pred oblastjo. V odsotnosti mu je okrajno sodišče določilo 3 mesece zaporne kazni in 16-000 lir globe, vendar bo vso kazen prestajal le pogojno.
TEKMOVANJE ZA ZBOLJŠANJE POLJEDELSTVA
zadeti predložijo omenjenemu uradu do 20. vsakega meseca dokumentirano prošnjo na po- jen že aprila meseca leta
stanje nevarno; volač motorja pa je dobil le neznatne poškodbe, o vzroku nesreče preiskujejo organi javne varnosti.
Ščigla
V nedeljo zvečer okrog polnoči, ko se je vračal proti svojemu domu, je 33-letni Guido Gujon iz Sčigle zgubil ravnotežje in padel čez obcestni zid v jarek. Pri padcu je mož takoj zgubil zavest in šele pozneje, ko je prišel k zavesti, je začel klicati na pomoč, ker je začutil, da ne more več gibati nog. Ljudje so njegovo klicanje na pomoč zaslišali šele proti jutri, ko so šli na delo. Ubogega ponesrečenca so takoj odpeljali v čedadsko bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima Gujon zlomljeno hrbtenico in je zato zelo malo upanja, da bi ozdravel.
Torjan
Dne 17. t..m. je bila v Tor-janu slavnostna otvoritev dru. gega dela novega vodovoda. Stroške za to javno delo, ki znašajo 85 milijonov lir, je krila deloma država na podlagi Tupinijevega zakona, o-stalo pa občina sama, oziroma je napravila dolg za gradnjo vodovoda.
Prvi del vodovoda, ki združuje vas Skrila, je bil dogra-
sebnih obrazcih, ki se dobijo v uradih v Ul. Nazario Sauro.
Nabavile
OQ c i	;znamkice za pse:r
Z O. februarja j Goriško županstvo obvešča s
r a vrisal i Icsv/ r»»r»r»rl i vse lastnike psov. da so dolžni
rszaeiirev nagraa ipbei5jt. psom kovfnasto znam.
Ministrstvo za kmetijstvo je j kico. To določa člen 138 T.U., odredilo, da bo v nedeljo 28. j odobren z zakonskim dekretom februarja slavnostno razdelje-! dne 14. novembra 1931 št. 1175.
vanje nagrad zmaigovalcem pokrajinskega tekmovanja med kmečkimi podjetji za zvišanje produktivnosti v letu 1952-53. Ta dan bodo prejeli nagrade tudi tisti poljedelci goriške pokrajine, ki so bili nagrajeni pri okrajnem tekmovanju.
Slavnosti bodo prisostvovale najvišje oblasti pokrajine, predstavniki kmečkih organi-
..	.	_	...	    ,	.	zacij	ter veliko število polje-
mk, jaz sem bil samo vesel in , ,	..	,.	,	j
..	   „..,„11	i	delcev.	Vodja	kmečkega	nad-
zorništva prof. Marzano bo
orisal potek natečaja in nje-
Aretacija moža
zaradi slabega ravnaoia z ženo
Po odloku krajevne sodnije so v torek zjutraj aretirali 50-letnega Bruna Del Pina iz Ul.
Aquileia 56, ki je bil prijav- in čez državno mejo ilegalno
prišel v Jugoslavijo. Seveda so ga tamkajšnje oblasti vrnile
v bolnico me je spravil moj rdečj obraz«.
Sodnik: «Kako to mislite?«
Chitarro: «Veste, imam že po prirodi rdeč obraz. Tistega j ;a za dvig poljedelstva, dne, ko sem hotel v gostilni pri Rdeči hiši ponuditi brigadirju finance in njegovi zaročenki kozarec vina, se je v zadevo vpletel drugi brigadir j in začel zatrjevati, da sem pi- * z jan; zatem me je kar spodil iz družbe in poklical policijo, ki me je odvedla v njih pisarno, nato pa v bolnico«.
Sodnik:	«Vaše izjave kaj
čudno zvenijo, zatorej bomo
poklicali priče«.
Proces je bil zategadelj odložen, da bi se s pričami bolje ugotovila obtoženčeva krivda ali nedolžnost.
* # *
Seveda je med tolikimi veselimi zgodbami, ki se tedensko odvijajo pred goriškim okrajnim sodiščem, tudi mnogo takih, ki dokazujejo, da je še mnogo ljudi, ki tava brez dela in največkrat ne po svoji krivdi išče dela in kruha tudi v drugih državah po ilegalnih poteh, kajti stroški so previsoki in pota predolga za nabavo rednih dovoljenj.
Tako so včeraj v odsotnosti sodili 24-letnemu Giuseppu Rausi iz Catanije, ki je prišel v Gorico že meseca oktobra
Ijen zaradi groženj in slabega
ravnanja z ženo.
KRIMINALISTIKA V LETU 1953
PRIJAVLJENIH 3374 KAZNIVIH DEJANJ
Na Travniku našli	V primeri r lelom 1952 |e šlevilo	kaznivih dejanj nekoliko padlo
granato kalibra 305	suUstika sodne poJioije iz
leta 1953 nam daje sledeče podatke: goriški kvesturi, raznim policijskim uradom v pokrajini, obmejni, železniški in prometni policiji je bilo prijav-
Na Travniku. :n sicer na kraju, kjer je te dn-; podjetje Giuseppe D’Angelo pričelo s kopanjem temeljev novi palači Inštituta za socialno skrbstvo (INPS), so v torek zjutraj od-
uivrci, so v m.e«.	j	33?4	j	lh ^anj; 509
krili nerazpočeno granato ka- ,	j	_
je bilo zločinov; nadalje je bilo 2865 glob zaradi pijan-
libra 305 še iz prve svetovne vojne.
Za kopanje temeljev so pripeljali na kraj velik žerjav, ki koplje v globino kakih 5 metrov. Ko so v torek zjutraj delavci pričeli z delom, so zagledali, da je žerjav potegnil jz zemlje neki predmet.
Delo so takoj ustavili in
čevanja in nočnega razgrajanja, medtem ko je prometna policija kaznovala z globo, ki so jo kršilci plačali na kraju samem, 7082 oseb.
Iz statistike je tudi razvidno, da od vseh kaznivih dejanj, ki so se dogodila v letu 1953,
skoraj ni pravega zločina. 60 odstotkov viseh zločinov se nanaša na tatvino koles, poljskih pridelkov, perutnine in podobno.
V letu 1953 je bila edina družba zločincev v Tržiču, bilo je 13 umorov, 2 ropa, 186 poškodb zaradi cestnih nesreč ali pretepov, 91 hudih tatvin in 160 navadnih. Sleparij je bilo 35.
Ako vse te podatke primerjamo s onimi iz leta 1952, ugotovimo, da je bilo število prijavljenih kaznivih dejanj v letu 1953 manjše od onih iz leta 1952, ki dosega število 3958.
gov zaključek ter bo govoril o navodilih tehničnega znača-
Nesreče
Nekaj po 15. uri je padel lambrete na Korzu Verdi v bližini bara »Vittoria« 55-letni Beniamino De Vincen-zo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki pri pregledu ugotovili poleg večje rane in krvavitve iz čela tudi rahel pretres možganov.
V poznih dopoldanskih urah pa se je 36-letna Justina Si-bič iz Ul, Caprin 5 opekla po obrazu. Ni še točno znano, kaj je delala pri štedilniku, da je med kuhanjem polila bencin, ki se je vnel in jo opekel.
Pri delu na svojem domu se je okoli 76. ure ranil v čelo 54-letni Mario Zei iz Ul. Ospitale 10. Na pomoč so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia.
Sadna drevesca lahko naročile do 31. januarja
Zaradi številnih povpraševanj sadnih drevesc je kmečko nadzorništvo odločilo, da je rok za naročilo podaljšan do 31. januarja.
Naročila sprejema ob petkih kmečko nadzorništvo v Gorici, kmečki urad v Ronkah ter kmečko nadzorništvo v Krminu.
Nakazila za tekoče gorivo proste cone razdeljujejo
Avtomobilska zveza sporoča, da se je v začasnem novem uradu v Ul. Nazario Sauro včeraj začelo razdeljevanje nakazil za tekoče gorivo proste cone za mesec januar. Razdeljevanje se zaključi dne 29. t -m.
V prihodnjih mesecih se bo razdeljevanje pričelo kakor vedno 6. v mesecu. Urad &o odprt tudi ob nedeljah od 10. do 12, ure samo za razdeije-vanje omenjenih nakazil.
Zveza nadalje sporoča, ds se bodo s tem mesecem spet u-vedla dodatna nakazila za tekoče gorivo, zato naj vsi pri-
Kovinaste znamkice za leto 1954 se dobijo pri davčnem uradu v Ul. Crispi 5 do 28. februarja t. 1.
, Vsi psi, ki bodo po tem roku brez znamkice, bodo polovljeni in njih lastniki kaznovani po zakonu.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
KINO
COHSO. 16.30: »Lili«, L. Carol, barvni film.
VERDI. 14.30, 18. 21.30: «Quo vadiš«, barvni film, R. Tay-lor in D. Kerr.
CENTRALE. 17: »Morje izgubljenih ladij«, J. Dersk.
VITTORIA. 17: «Zločin v Luna Parku«.
MODERNO. 17: »General Quan. trill«, J. Wayne. in C. Trevor.
1949, sedaj pa so ga podaljšali za 5 km in 300 metrov, tako da pride do Torjana.
Pri otvoritvi novega dela vodovoda so bile prisotne vse lokalne dblašti. Seveda ni manjkalo «patriotičnih» gesel, s katerimi so poveličevali to veliko in koristno javno delo.
Čedad
Ministrstvo za javna dela je te dni sporočilo, da so nakazali 50 milijonv lir za dograditev nove bolnice v Čedadu. Dosedanji stroški za gradnjo bolnice so znašali 135 milijonov lir Uprava bolnice se je začela takoj zanimati za nove načrte in upamo, da bo delo čimprej dokončano.
Popratilo cest
Pred nedavnim je ministrstvo za javna dela v Rimu na podlagi zakona od 15. februarja 1953 št. 184 dalo za našo deželo za zboljšanje in gradnjo novih cest državni prispevek, in sicer;
16 milijonov 200 tisoč lir za dograditev ceste iz Fojde v Rodcerkev in Pedrožo; 3 milijone 350 tisoč lir za gradnjo ceste, ki bo vezala vas Ccto z Mezzamonte; 35 milijonov lir za gradnjo ceste So-vodnje-Mašera in 29 milijonov lir za dograditev ceste v Matajur,
ir pij:
lllfe. jih
RALLYE MONTE OARLO SKOZI TRST
Movič še hrez kazenskih točk
mmmmmmmmmmmmmmmmmrmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmammmmmmmmKmmrnmmmtmimmmmmmmmm
Težave zaradi snega, sicer pa odlična organizacija po Jugoslaviji
Od udeležencev vožnje rallye Moute Carlo, ki so startali v Atenah in so včeraj zjutraj odpotovali iz Ljubljane, se je na bioku na Fernetičih prvi pojavil Chevrolet označen s št. 10, ki ga je vozil Grk Pesmazoglu s spremljevalcem Paspatisom. Takoj za njim je bil Talbot št. 1 z znanim dirkačem Stirlingom Mossom in Scannellom. Nato so v krajših in daljših presledkih prihajali še ostali, tako da jih je bilo včasih na bloku po več ^istočasno, toda vse formalnosti so bile opravljene zelo hitro in že so avtomobili vozili dalje. Tudi na drugi strani ni bilo nepotrebnega ustavljanja.
Ko smo nekega Grka vprašali, kaj je z Jugoslovanom Vukovičem in njegovim spremljevalcem Malnaričem, je nekoliko pomislil, potem pa se je spomnil: «Da, Vukovič, to je številka tri. Pa saj je startal v Ljubljani še pred nami«. Zaskrbelo nas je, da ni kakega hujšega defekta, M bi povzročil penal. Bili smo že zopet tostran, na tržaškem bloku, ko smo opazili, da je prispel majhen, nizek avto na jugoslovanski blok. To mora biti Porsche, torej Vukovič. Cez nekaj časa je na tej strani — res, št. 3. Vukovič izstopi in medtem ko daje službujočemu dokumente, se obrnemo do Malnariča.
«Kako to, tov. Malnarič, rekli so, da ste startali pred nekaterimi, ki so že šli mimo, pa ste prispeli šele sedaj«.
«Ustavili smo se, da smo na-polniji olja in uredili še nekatere stvari pri stroju. Časa imamo namreč dovolj: startati moramo iz Trsta šele po 13. in se nam torej ne mudi«. Rallye je posebne vrste vožnja, ko ti ni treba niti hiteti, če ti gre vse v redu.
Ko smo se odpeljali z bloka, bi bili lahko že vsi dirkači, ki so do tedaj šli mimo. že v Trstu. Toda čudno, ko smo prišli v Trst na Trg Duea degli Abruzzi, ki je bil določen kot kontrolno mesto, ni bilo tam še nikogar. Kam so se izgu-
J
Na blok na jugoslovanski strani je prvi privozil Chevro* let s št. 10, takoj za. njim pa Mossov Talbot (št. 1).
Jugoslovanska tekmovalca Milivoje Vukovič (desno) in Ds* šan Malnarič pri Fernetičih.
bili? Kmalu pa zvemo, da so in rdeči Porsche Vukoviča. F o*
se ustavili v neki gostilni nekje visoko blizu Faccanonije-vega kamnoloma. Mi smo pa vozili po Stari cesti in jih seveda nismo videli. Vendar ni bilo treba dolgo čakat« in že sta se pojavili prvi dve vozili, Citroen Grka Katapodita
NESREČA NA PLACUTI
Poročilo predsednika občinskih podjetij
na sobotni občinski seji
Občinska podjetja so nam v zvezi s tragično nesrečo, ki se je pripetila na Placuti 11. t. m. poslala poročilo svojega predsednika, ki ga je imel na seji goriškega občinskega sveta 16. t. m. Iz poročila povzemamo najvažnejše:
Gorilni plin v mestu vsebuje 8 do 10 odst. strupenega ogljikovega monoksida (do 15. maja 1973. je bilo tega vojnega plina 30 odstotkov.) Uhajati je začel iz litoželezne cevi s premerom 1 m, ki je bila 80 cm pod zemljo in dva metra od hiše štev. 27 na Placuti. Napeljavo je leta 1908 položila Dunajska družba za plinsko industrijo in je še vedno v dobrem stanju, ker je položena v prodnati teren. Razpoka je komaj vidna s prostim očesom, in sicer je nastala na dveh tretjinah zgornjega dela eevi, medtem ko je ena tretjina nepoškodovana. Razpoka je široka največ 0,2 mm. Celotna razpoka bi ustrezala luknji s premerom 3 do 4 mm, kar je enako odprtini domačih plinskih kuhalnikov.
Razpoka je nastala verjetno zaradi premikanja terena, zaradi zmrzovanja (minus 10 stop.), zaradi prehoda izredno težkih vozil (tlačilec, tank, železniški vozovi za prevažanje vagonov), ali pa zaradi del pri polaganju telefonskih kablov.
Izračunali so, da je na uro ušlo od 0,3 do 0.5 kub.m plina, ker znaša čez dan pri-
tisk 0£1 60 do 8t) mm. Zaradi svoje specifične teže (0,5 v primeri z zrakom, ki ima specifično težo 1,0) plin navadno pronica navzgor skoz; zemeljsko plast Njegov značilen smrad pešci navadno zavohajo in to sporočijo občinskim podjetjem. V tem primeru je bilo to nemogoče, ker je bila na vrhu 5 cm debela zmrznjena plast. Plin se je pod to plastjo nabiral in se širil v vodoravni smeri.
Poslopje štev. 27 ima od pritličja do strehe v steni razpoko, ki se začne v spalnici prizadete družine.
Plin je v	Zucchiattijevi
spalnici uhajal iz razpoke prav v višini	zakonske po-
stelje, v nekoliko manjši meri pa v spalnici družine Di Rosa in v stanovanju gospodične Celdini	na nasprotni
strani ceste.
Zakonca Di Rosa sta poklicala tudi dva	zdravnika, da
bi ugotovila vzroke, zakaj je bila žena bolna. Ker niso ugotovili prisotnosti plina, je prvi menil, da ima meningitis, drugi pa influenco in da naj bo zato doma.
V nadaljevanju svojega poročila ravnatelj občinskih podjetij zagotavlja prebivalstvu, da se take nesreče zelo poredko dogajajo in priporoča, naj povsod zaprejo pipico plinovoda v stanovanju preden gredo spat, in da se bodo ob sodelovanju vseh mogle preprečiti podobne nesreče.
1EKMA MLADIH REPREZEN1AMC				r/ BOLOGNI		
ITALIJA - A	NGL	IJA 3	:(	(	1:	0)
Angleži se bodo morali ie odločiti za nov način igranja
ANGLIJA: VVood; Gunther, mačini še tretji gol. Tortul
Ellis; VVhitefoot, Dodgin (kap ), Echvards; Finnev, Broadbent, Learv, Nicholis, Blunstone.
ITALIJA: Stefani; Comaschi (kap ), Zagatti; Turchi, Berna-scorvi, Invernizzi; Conti, Piva-telli. Virgili, Tortul, Savioni.
Sodnik: Harsig (Francija).
BOLOGNA. 20.	— Dobrih
20.000 gledalcev, med katerimi
so bili tudi Rimet, predsednik IIFA, Rous, predsednik angleške nogometne zveze, italijanski nogometni funkcionarji ter italijanska A-reprezentanca, je prisostvovalo lepi tekmi Voditelji italijanskega nogometa so trenutno pač lahko bolj zadovoljni s svojo mlado reprezentanco, kot pa s «starimi» inter-nacionalci. Zmaga z rezultatom 3:0, pa čeprav na domačem igrišču, je vedno lepa zmaga in mogoče še tem bolj dragocena. ker je prišla skoraj nepričakovano. Težko si je bilo namreč zamišljati da bi mladi Angleži ne bili boljši,, kot so se pokazali. In vendar niti ni mogoče	reči, da	so	bili kot
posamezniki slabi. Manjkalo pa jim je	prav	tistega,	česar je
pri mladih Italijanih več (in kar bo po nekaj letih verjetno tudi pri njih izginilo!), namreč živahne prizadevnosti, ki včasih celo več zaleže kot mlačno izvajana, tehnično sicer boljša igra. Nadalje so Angleži tudi tukaj pokazali isto napako,	kot	so	jo	pokazali
njihovi starejši bratje v tekmi z Madžarsko:	suženjsko	pri-
vrženost svoji stari šoli, ki je postala	zastarela	in	ki se ne
obnese več, čim moštvo naleti na kolikor toliko dobrega nasprotnika. (Mar je bilo za Angleže usodno, da so imeli tudi v tej tekmi opravka z Madžari, pravzaprav enim samim: tehničnim vodjo italijanske reprezentance Czeizlerjem?).
Prvi italijanski gol je dosegel Virgili z zelo rahlim strelom na predložek Savionlja v II' prvega polčasa. V 20’ doseže gol Savioni, toda sodnik ga ne prizna. Lep je bil drugi gol Pivatellija v 10’ drugega polčasa na predložek Contija. 2oga je letela mimo vse odprtine vrat in se zadela v prečko na drugi strani. Vratar ni uspel pravočasno preprečiti, da se žoga ne bi odbila v gol-V zadnji minuti dceežejo do
strelja koimer. Zoga leti mimo skoraj vseh igralcev pred vrat; in pride do Savionija, ki s kakih 4 m z volejem pošlje neubranljivo v mrežo.
>2 * b
Novosadska Vojvodina je odigrala v ponedeljek tekriyi z mešanim moštvom klubov »Makabi« in »Hapoel« iz Tel
Aviva. Tekma, ki ji je prisostvovalo 15.000 gledalcev, se je končala neodločeno 0:0.
Jugoslovanski nogometni program 1954
Na zadnji seji upravnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bo državna reprezentanca odigrala v letošnjem letu tele tekme: z Izraelom 21. marca v Tel Avivu, z Grčijo 28. marca v Atenah, z Belgijo 9. maja v Beogradu, z Anglijo 16, maja v Beogradu, z VVallesom 22. septembra v Dublinu, z Avstrijo 3. oktobra na Dunaju in s Turčijo 17. oktobra v Jugoslaviji. Na istj, seji je bilo sklenjeno, da bodo od 9. do 18. marca priprave za svetovno prvenstvo, 11. do. 18. marca sodelovanje jugoslovanske . mladinske reprezentance na tur nivju FIF, 3. maja do 15. junija priprave za svetovno prvenstvo, 16. junija Jugoslavija -Anglija (mladi ekipi v Ljubljani), od junija do julija turneja mlade reprezentance po azijskih državah, 27. junija in 4. julija kvalifikacijske tekme za II. ligo ter 25. do 27. septembra balkanski mladinski šampiona!.
togTafi so takoj obstopili vozili in vozače, ki so izstopili; da opravijo kontrolo na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba-
Imeli smo priložnost, da se nekoliko dlje pogovorimo * obema jugoslovanskima tekmovalcema, ki sta po svoji skromnosti obenem pa tudi’ samozavesti zelo simpatično učinkovala. Govorila sta o težavah vožnje, ki so bile zlasti ponekod precejšnje. Najhujši je bit predel od Niša do Beograda zaradi snega. Sicer pa je bilo v Jugoslaviji vse zelo dobro organizirano. Na kontrolnih mestih so vsi udeleženci prejeli v okusnih najlonskih vrečicah razna krepčila, kot čokolado, kekse, konjak itd. Tudi ves postopek kontrole je bit opravljen brezhibno, (Koliko* ie bilo opaziti, pa ne bi mogli reči. da je bilo v tem oziru V Trstu prav vse na višku).
Do Trsta so bili le štirje vozači. ki še niso imeli nikakega penala, med njimi tudi Vukovič.
Po 13. uri so pričeli startati za naslednji odsek do Padove. Iz Trsta je startalo še 12 vozil-od 16, ki so odpotovala iz Aten.
MILAN, 20. — Enajst vozil je regularno prispelo in nadaljevalo vožnjo iz Milana. V času od 22.52 do 23.07 so startali preostali tekmovalci; «W tega časa se namreč še ni pojavil na kontrolnem mestu Citroen Katapodisa.
Prvi Je startal Moss, drugi pa Vukovič.
Jugoslovanski odbojkarji v Lizboni
Tajništvo Odbojkarske zveze Jugoslavije je na svojem zadnjem sestanku sklenilo sprejeti povabilo portugalske federacije, naj se državno moštvo udeleži turnirja v Lizboni. Tekmovanje bo od 13. do 16. februarja. Poleg jugoslovanske reprezentance se ga bodo udeležile tudi reprezentance Francije Italije, Belgije in Nizozemske.
Danska-Švedska 3:2
KOPENHAGEN, 20. — Danska je zmagala v teniškem dvoboju za pokal švedskega kralja. Premagala je Švedsko s 3:2. Rezultata zadnjega dne! Davidson - Joergen Ulrich 6:3* 6:4 6:0. Torben Ulrich - Jo-haneson 6:3, 2:6. 6:4, 5:7, 6:3.
Izžrebani pari I. kola
za Davisov pokal
MELBOURNE, 20. — Žrebanje za tekmovanje za Daviso* pokal je dalo za pivo kol® evropske cone, naslednji i’e' zultat;
Brazilija - Švica, Monaco ' Jugoslavija, Holandska - Spa' nija, Egipt - Turčija, Avstrija * Irska, Finska . Norveška, Nov* Zelandija - Madžarska.
Drugo kolo: Anglija - zmag®' valeč iz dvoboja med BraziHi® in Švico, Belgija - zmagoval*® med Monacom in JugoslaviJ®1 Italija - zmagovalec med landsko in Španijo, Švedska ' zmagovalec med Egiptom i0 Turčijo, Indija - zmagoval*® med Avstrijo in Irsko, Francija - zmagovalec med Finsk® in Norveško, Nemčija -govalec med Novo ZelandU® in Madžarsko, Danska pa b° igrala proti Luksemburgu. M®* štva, ki bodo zmagala v prv*"' kolu, bodo lahko izbirala dež tekme za drugo kolo.
Odaovorol urednlK STANISLAV	KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH! St	6 III	nad	- Telefon	Številka »3-808 In	«4-638.	- Poltnl
predal 902	- UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka	37-338 —	OGLASI: od 8.	(10 12.30 ln od	19 • 18	— TeL
37-338 — Cene oglasov Za vsak	min višine v Slrtnl I stolpca trgovski 60 finančno	upravni	100,	osmrtnice »0	lir — Za FLRJ za	vsak mm širtne 1
stolpca za vse vrste oglasov po	29,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul,	8	Pelllco t-H. Tet 33-82 - Rokoolsl se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 112)374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-!., tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst