URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 13. 3. 1986	Št: 8
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
70.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1986
71.	Odlok o ustanovitvi sveta družbenega sistema informiranja občine Gornja Radgona
'	72. Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih par
cel v Črešnjevcih zapadno od ceste G. Radgona—Črešnjev-ci—Zbigovci
73.	Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona
74.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci
STRAN 15 VESTNIK, 13. MARCA 198«
70
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave št. 41/81 je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1986
1.	OSNOVNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE GORNJA RADGONA V LETU 1986
Osnovne usmeritve in cilji družbenega in gospodarskega razvoja občine izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Gor. Radgona ter iz osnovnih usmeritev družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1986.
V občini Gornja Radgona bomo v letu 1986 uresničevali naslednje cilje in naloge:
—	dosegali večji obseg proizvodnje s povečano produktivnostjo dela, z večjim koriščenjem naravnih danosti in širšim povezovanjem v reprodukcijskih verigah. Izboljšali bomo kakovost proizvodnje. Poudarek dajemo proizvodnji hrane, zlasti primarni kmetijski proizvodnji in višji stopnji predelave kmetijskih proizvodov
—	z racionalnim koriščenjem delovnih sredstev, večjim uveljavljanjem lastnega znanja in ustvarjalnosti ter hitrejšim prilagajanjem tržnim razmeram, moramo doseči večjo povezanost in delitev dela med gospodarskimi organizacijami združenega dela in drobnim gospodarstvom
—	povečali izvoz blaga predvsem na konvertibilno tržišče
—	vzpodbujali bomo razvojno raziskovalno delo in opredelili tehnološke in razvojno intenzivne programe s katerimi bomo postopoma prestrukturirali gospodarstvo
—	prilagajali vse oblike porabe razpoložljivemu dohodku
—	izboljšali rezultate gospodarjenja z boljšo organizacijo dela, boljšim gospodarjenjem z denarjem, spodbujanjem k zmanjšanju porabe surovin in energije, ustvarili pogoje za hitrejšo rast dohodka in s tem povečali materialne osnove združenega dela
—	večja bo odgovornost delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Delavci, delovni ljudje in občani bomo z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in s krepitvijo samoupravnih odnosov izvajali ukrepe gospodarske stabilizacije.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1986
Z uresničevanjem in izvajanjem temeljnih ciljev ekonomske politike, ki jih zastavljamo z resolucijo in doslednim izvajanjem nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, bo možno povečati družbeni proizvod za 3,5 %. Z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti ob normalni preskrbi z rabo tega, bo možno povečati industrijsko proizvodnjo za 3,5 &, kmetijsko proizvodnjo pa za 4 %.
V letu 1986 morajo vse organizacije združenega dela v občini težiti za povečanje izvoza proizvodov višje stopnje predelave, predvsem na konvertibilni trg. Hitreje se bodo prilagajale zahtevam tujega kupca v pogledu kakovosti in vrste proizvodov. Porast izvoza v posameznih organizacijah bo različen zaradi različnega dosedanjega vključevanja v mednarodno delitev dela.
Ocenjujemo, da se bo s sprejetjem novindeviznih zakonov izvoz v letu 1986 realno povečal za 8 %. Nosilci izvoza bodo DO Gorenje — Elrad, DO Radenska, Mura TOZD Moda in DO Avtoradgona. Uvoz bo možen le za nabavo reprodukcijskega materiala za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilni trg ter za opremo organizacij združenega dela, ki bodo modernizirale proizvodnjo za izvoz.
Pri razporejanju dohodka v letu 1986 bodo sledeče usmeritve:
-	_ z bistveno hitrejšo amortizacijo od rasti celotnega prihodka in dohodka zagotavljati del sredstev za obnovo osnovnih sredstev
—	v politiki delitve dohodka uresničiti, da se na ravni občine
ohrani vsaj delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985
—	naložbe usmeriti v najnujnejšo tehnološko posodobitev proizvodnje
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih organizacijah in skupnostih na področju gospodarstva in negospodarstva bodo v globalu lahko rastla skladno z rastjo doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki.
Ob predvideni gospodarski rasti v letu 1986 ter zahtevi za povečanje produktivnosti dela na vseh področjih, bo zaposlenost predvidoma rastla za 0,5 — 1 %, in to predvsem v gospodarskih dejavnostih. V družbenih dejavnostih se ne bo na novo zaposlovalo.
Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri novem zaposlovanju bodo imeli prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno izobrazbo. Zaradi nizke stopnje rasti zaposlovanja v združenem delu bo potrebno v letu 1986 več pozornosti posvetiti prenosu maloserijske in druge proizvodnje iz industrijskih organizacij v dejavnost drobnega gospodarstva in s tem povečati možnosti zaposlovanja v tej dejavnosti.
Z uveljavljanjem vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljšo organizacijo, racionalizacijo gospodarjenja, intenzivnejšim izkoriščanjem delovnega časa, boljšim odnosom do dela ter doslednejšim nagrajevanjem po delu in rezultatih dela bo produktivnost dela porastla za-2—3 %.
Politika cen bo v večji meri slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih. Organizacije združenega dela bodo samostojno oblikovale cene. Organizacije združenega dela morajo povečanje stroškov poslovanja kriti z uveljavljanjem kvalitetnih kazalcev gospodarjenja in varčevanja na vseh področjih in le v manjši meri s povečanjem cen.
Samoupravna stanovanjska in komunalna interesna skupnost bosta sprejeli družbeni dogovor o skupnih izhodiščin za oblikovanje stanarin in cen komunalnih storitev.
3.	RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
3.1.	Industrija in gradbeništvo
V letu 1986 lahko pričakujemo, da bo tast industrijske proizvodnje radgonskega gospodarstva temeljila na večjem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti zlasti v strojno, elektro in kovinsko-predelovalni industriji.
Organizacije združenega dela bodo, v procesu prestrukturiranja opuščale tržno nezanimive programe ter vključevale nove, razvojno obetavne programe.
Organizacije združenega dela, ki nimajo primemih*proizvodnih programov ali imajo neizkoriščene stroje, se bodo medsebojno čvrsteje samoupravno in poslovno povezale ter prevzemale kooperantske posle.	-
Nosilne industrijske OZD radgonskega gospodarstva v letu 1986 so:
3.1.1.	Gorenje — Elrad bo nadaljeval s proizvodnjo avdio in video opreme, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu. Razširil pa bo program in obseg dela na javnih komunikacijskih sistemih t.j. področje kabelske televizije in profesionalnih naprav. Prav tako bo poudarek na proizvodnji namenske opreme za potrebe JLA.
V letu 1986 se bo pristopilo k pripravi investicije za osvajanje proizvodnje optičnih vodnikov t.j. spletanje vlaken in plaščenje optičnih vodnikov. Vlagalo se bo tudi v nabavo opreme za računalnik.
3.1.2.	Avtoradgona bo nadaljevala s proizvodnjo bivalnih enot in nadgradenj za TAM vozila, predvsem pa se bodo tehnološko še bolj povezali z TAM-om. Da bi dosegli ta cilj, je potrebna sanacija tehnološkega procesa Avtoradgone v razširitvi proizvodnih prostorov. V letu 1986 bodo začeli z nekaterimi investicijskimi deli, ki bodo obsegala dograditev skladišča reprodukcijskega materiala, pokritje prostora med dvema halama za povečanje proizvodnih prostorov ter nabavo opreme. V transportu bodo nadaljevali z modernizacijo in razširitvijo obstoječega voznega parka ter nabavili avtopralnico, v servisih pa dogradili četrti raster za potrebe servisiranja.
3.1.3.	Radenska TOZD Mineralna voda, daje v letu 1986 pouda
rek zvišanju produktivnosti in kvaliteti dela v proizvodnji mineralne vode in brezalkoholnih pijač. V ta namen še bodo izvajala obsežna investicijska vlaganja v razširitev in modernizacijo proizvodnega programa mineralne vode z zamenjavo starih polnilnih linij z novimi in z uvajanjem proizvodnje nizkogazirane vode v plastenkah. Prav tako se bodo uvajali novi okusi brezalkoholnih pijač za diabetike.
V okviru TOZD Mineralna voda se bo vlagalo v razširitev kapacitete računalnika za vse TOZD Radenske.
3.1.4.	V okviru Radenske bodo v TOZD TPO nadaljevali proizvodnjo polnilnih linij. Prav tako pa bodo izvedli program 60 plovil za ZDA. Zaradi pomanjkanja prostora bodo iskali novo proizvodno halo za plovila.
3.1.5.	Tekstilna industrija bo s proizvodnjo težke konfekcije predvsem izvozno usmerjena.
3.1.6.	V okviru lesno predelovalne industrije bo potekala proizvodnja žaganega lesa. Nujno pa bo potrebno pristopiti k proizvodnji višje stopnje predelave lesa. Lina Apače bo nadaljevala s proizvodnjo pianin.
3.1.7.	V okviru Obrtne zadruge bo gradbena enota usmerjtena v prevzem samostojnih gradbenih del srednje zahtevnosti in sicer:
—	visoke in nizke gradnje ter gradbena dela večje zahtevnosti, vendar v manjšem obsegu
—	vzdrževalna dela v občini in izven nje
—	usluge za gradbeno mehanizacijo in prevoze.
3.2.	Kmetijstvo in kmetijsko živilska industrija
V skladu z dolgoročno usmeritvijo kmetijstva v občini bomo povečevali intenzivno poljedelsko proizvodnjo in živinorejo na doma pridelani krmi. V družbenem sektorju bomo proizvedli na 450 ha površin 2.700 ton pšenice, na 326 ha 14.600 ton sladkorne pese, koruza bo posejana na 1040 ha in bo dosežen pridelek 70 det zrnja na ha. V živinorejski proizvodnji bo dosežena proizvodnja 30.000 km pitanih prašičev na 1170 ton žive teže mladopitanega goveda.
V zasebnem sektorju bo dosežen odkup 1800 ton pšenice in 9400 ton sladkorne pese, ki jo bodo družbeno organizirani zasebni kmetijski proizvajalci proizvedli na 224 ha površin. V zasebnem sektorju bo največje tržne viške ustvarjala živinoreja; odkupljeno bo 7.050.0001 mleka in 1150 ton žive teže mladopitanega goveda.
Investicije na področju kmetijstva bodo v največji meri usmerjene v izboljšanje rodnosti zemlje in sicer:
—	melioracija in komasacija na področju k. o. Biserjane — Gra-bonoš na cca 450 ha
—	melioracija na področju Apaškega polja na cca 350 ha
—	gradnja gnojilno namakalnega sistema I. faza na 100 ha
—	obnova 35,5 ha vinogradov in 20 ha sadovnjakov
—	sanacija posledic pozebe na vinogradih in sadovnjakih
—	rekonstrukcija razsekovalnice v TOZD Mesoizdelki.
3.3.	Turizem in gostinstvo
Cilj turističnih in gostinskih samoupravnih organizacij je povečanje deleža inozemskih nočitev, kar pomeni, da je potrebno dati znatno večji poudarek tržnim in ekonomsko zanimivim programom s področja preventive, rekreacije športne medicine ter bogatitve turistične ponudbe s komerciaino-zdravstvenimi programi. Izvedena bodo tudi vlaganja v renoviranje velike terapije. Rast tujih nočitev se bo povečala za 25 %..
Pričakujemo, da bodo v letu 1986 bolj zaživela turistična društva in se nadaljevala sanacija blaguškega in negovskega jezera. Radenska, kot nosilec celovite turistične ponudbe v občini mora bolj izrabiti naravne in razvojne prednosti turistično zanimive občine Gornja Radgona.
3.4.	Trgovina in preskrba
Mercator — Sloga kot nosilec razvoja trgovine in preskrbe prebivalstva s proizvodi široke potrošnje se bo s ponudbo blaga boljše prilagajala potrebam proizvodnje, predvsem pa potrebam potrošnje. Ponudbo blaga, način postrežbe in poslovni čas bo trgovina prilagajala potrebam občanov in potrebi po doseganju večjega iztržka od turizma in od kupcev v maloobmejnem prometu.
V letu 1986 bo zgrajena samopostrežna trgovina v Vidmu ob Ščavnici, v industrijski coni bo izgrajen nakupni center in skladišče reprodukcijskega materiala pretežno za gradbeništvo in kovinsko predelovalno industrijo, v Gornji Radgoni bodo pridobljeni dodatni prodajni prostori za specializirano in bogatejšo ponudbo.
3.5.	Drobno gospodarstvo
Tudi na področju drobnega gospodarstva pričakujemo nekatere kvalitetne premike za odpiranje novih obratovalnic zasebne obrti v občini Gor. Radgona. V ta namen se bo na novo formiral odbor za drobno gospodarstvo in se noveliral odlok ureditve nekaterih vprašanj s področja obrti.	*	1
Za celovitost ponudbe drobnega gospodarstva bo obrtna zadruga z ustanovitvijo enote za gradbeništvo začela z dejavnostjo gradbene operative.
Vzpodbujali bomo razvoj deficitarnih obrtnih dejavnosti z uvajanjem selektivnih olajšav pri pridobitvi poslovnih prostorov, kredit-ni-mi pogoji in v. skladu z določili republiških predpisov poenostavili postopke za pridobitev obrtnega dovoljenja.
4.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
4.1.	Izobraževanje in otroško varstvo
Na področju družbenih dejavnosti bomo v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu zagotavljali izvajanje osnovnega programa. Oddelki podaljšanega bivaiija in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu.
Investicije na področju šolstva bodo usmerjena v pričetek gradnje II. faze osnovne šole Videm.
4.2.	Zdravstvo
V zdravstvenem varstvu bomo okrepili osnovno zdravstveno dejavnost, širili preventivno dejavnost ter zdravljenje in nego bolnika na domu. Prednostna naloga zdravstvene dejavnosti bo ta, da prevzame nadzor nad zdravstvenim, stanjem delavcev. V ta namen bo ustanovljena obratna ambulanta'v Gorenju Elrad za potrebe delavcev Avto-radgone in Elrada.
4.3.	Socialno varstvo in skrbstvo
V socialnem skrbstvu bo dana večja skrb izven zavodski obliki skrbi za starejše občane (rejništvo za ostarele in sosedska pomoč).
Na področju socialnega varstva pa bomo dosledno izvajali samoupravni sporazum o socialno-varstvenih pomočeh in uvedli enotno evidenco prejemnikov socialno varstvenih pomoči.
4.4.	Kultura in telesna kultura
Na področju kulture bomo v omejenih materialnih možnostih iskali nove možnosti kulturnega udejstvovanja v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, predvsem preko amaterskih dejavnosti kulturnih društev.
Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo usmerjala v adaptacijo kulturnega doma v Gornji Radgoni in za vzdrževanje kulturne dediščine.
V telesni kulturi bomo nadaljevali z rekreativno dejavnostjo v OZD in KS, ob povečanih oblikah amaterskega strokovnega dela.
4.5.	Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna dejavnost bo zajemala vsklajevanje potreb gospodarstva, enotnega urejanja inventivne dejavnosti v DO in povezovanja razvojnih sektorjev v OZD.
Sredstva bomo razporejali na področju skupnih nalog, sofinansi-ranja raziskovalnih nalog in pospeševanje inovacijske dejavnosti.
5.	GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
5.1.	Energetika
Na področju energetike bomo v okviru SaS nadaljevali z izgradnjo in posodabljanjem električnega omrežja. To posodabljanje bo v okviru DES Elektro v letu 1986 obsegalo:
—	razdelilna trafo postaja 110/20/KV, Radenci,
—	trafo postaja in dalekovodi v Segovcih, Murski vrh, Podgrad, Terbegovci.
—	nizkonapetostno omrežje Segovci, Murski vrh, Podgrad, Mrzli studenec, Kapela, Radgona, Terbegovci.
Za zagotovitev novih virov energije se bodo nadaljevale aktivnosti za izgradnjo plinovoda od Ljutomera do Radenc in Gor. Radgone.
Nadaljevale se bodo priprave na izgradnjo hidrocentral na reki Muri, zato moramo realizirati predlagan osnutek programa raziskovalnega projekta Mura, ki mora zagotoviti zmanjšanje negativnih vplivov na človekovo bivalno okolje v smeri zaščite pitnih in mineralnih voda ter kmetijstva, pred gradnjo prve HE v Hrastju.
5.2.	Vodno gospodarstvo
Vodno gospodarstvo bo nadaljevalo z regulacijo Ščavnice, ki bo v letu 1986 izvedena do Sp. Ivanje. Izvajale se bodo tudi regulacije potoka Plitvice, Boračevskega potoka. Prav tako bo vodno gospodarstvo opravljalo redno vzdrževalno delo na vseh vodnogospodarskih objektih.
5.3.	Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjsko gospodarstvo bo tudi v letu 1986 nadaljevalo s prenovo starega mestnega dela. Tako se bo izvršila prenova 4 stanovanj v Kerenčičevi ulici. Prav tako se bo pristopilo k novogradnji stanovanjskega bloka na Tratah, ki bo obsegal 4 enosobna stanovanja, 10 dvosobnih in 5 trisobnih stanovanj.
5.4.	Promet
V letu 1986 SIS za ceste predvideva modernizacijo ceste Hrastje Mota—Kapela in SKIS modernizacijo javne poti Police—Hercegovš-čak ter Stara Gora v dolžini 0,8 km.
5.5.	Komunalne dejavnosti
Dokončno se pristopi k ureditvi centralnega skladišča komunalnih odpadkov v Gornji Radgoni ter izgradnji čistilne naprave v Negovi.
6.	RAZPOREJANJE" DOHODKA
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v posameznih organizacijah združenega dela bo odvisna od rezultatov gospodarjenja, vendar ne sme hitreje rasti kot rast dohodka. Vse bo odvisno od dosežene proizvodnje, gospodarnosti in drugih kakovostnih dejavnikov.
V politiki delitve dohodka moramo ohraniti delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985 ohraniti naložbe v osnovna sredstva gospodarstva najmanj na realni ravni lanskega leta ter oblikovati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD
STRAN 16 VESTNIK, 13. MARCA 1986
skladno z rastjo doseženega dohodka in jih izračunavati po metodologiji, ki jo prinaša republiška resolucija za leto 1986.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za plačilo storitev družbenih dejavnosti, bodo v globalu ohranila realno raven iz leta 1985. Znotraj skupne porabe se bodo hitreje povečala sredstva za pokojnine in otroški dodatek.
Sredstva za dodeljevanje splošnih potreb v občini bodo v globalu ohranila raven iz leta 1985.
Rast sredstev OZD in skupnosti, ki sredstva pridobivajo preko SIS, se bo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohddke v gospodarstvu občine. Poleg tega bomo v letu 1986 nadaljevali z usklajevanjem ravni osebnih dohodkov zaposlenih v tistih OZD in skupnostih, ki bistveno zaostajajo za gospodarstvom.
V gospodarstvu se mora bolj vrednotiti ustvaqalno delo in inova-torstvo.
7.	OSTALE AKTIVNOSTI IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
7.1	. Do konca februarja 1986 morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva sprejeti planske dokumente za leto 1986 ter jih uskladiti z usmeritvami te resolucije.
Izvršni svet bo v okviru svojih pristojnosti spremljal uresničevanje usmeritev razporejanja dohodka na podlagi podatkov organizacij združenega dela in SDK. V primeru ugotovljenega odstopanja v posamezni organizaciji združenega dela v planskih aktih začrtanih razmerij, bo izvršni svet obvestil občinsko skupščino in ji predlagal ukrepe za preprečitev motenj v razporejanju'dohodka.
7.2	Spremljajoči dokumenti k resoluciji:
1.	Odlok o proračunu občine za leto 1986
2.	Metodologija za izvajanje usmeritev razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v letu 1986
3.	Odlok o davkih občanov
4.	Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialnih dejavnosti
5.	Plani OZD, TOZD in skupnosti s področja gospodarstva
6.	Samoupravni sporazumi dejavnosti.
številka: 30-7/85-11
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
71
Na podlagi 29. člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Ur. 1. SRS, št. 10/83) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SVETA DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva za izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: svet).
2.	člen
Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na:
1.	razvoj družbenega informiranja v občini
2.	spremljanje stanja in izvajanja družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja in informatike v občini
3.	povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja v občini
4.	usklajevanje izvajanja planov in programov za delo in razvoj informacijskih služb v občini
5.	usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za subjekte družbenega informiranja v občini, zlasti glede vsebine skupnih registrov in evidenc, programov statističnih raziskovanj, dokumentacijske, knjigovodske in knjižničarske ter drugih dejavnosti družbenega sistema informiranja
6.	nabavo vzdrževanja in uporabo računalniške, strojne in programske opreme ter njeno tehnično in tehnološko enotnost v občini
7.	ukrepe za izvrševanje kakovosti podatkov in informacij informacijskih služb v občini
8.	Izdelavo in izvajanje projektov modernizacije dejavnosti družbenega sistema informiranja v občini
9.	druga vprašanja s področja družbenega sistema informiranja.
3.	člen
O vprašanjih, ki jih obravnava svet, sprejema stališča ter daje mnenje, pobude in priporočila informacijskim službam ter drugim organom in organizacijam v občini.
Informacijske službe ter drugi organi in organizacije morajo obravnavati stališča, mnenja, pobude in priporočila sveta, ki se nanašajo nanje.
Če informacijska služba oz. drug organ ali organizacija v občini ne sprejme stališča, mnenja, priporočila in pobude sveta, mora o tem obvestiti svet in pristojni organ, kateremu je odgovorna ter navesti razloge, zaradi katerih jih ni mogla sprejeti.
4.	člen
Svet daje pobude občinskim in republiškim organom in organizacijam zlasti svetu za družbeni sistem informiranja SRS. Svet spremlja in nadzoruje izvajanje svojih sklepov in o tem obvešča skupščino občine.	#
5.	člen
Za uspešno izvajanje svojih nalog svet sodeluje z upravnimi organi, z informacijskimi službami, ki opravljajo naloge na področju družbenega sistema informiranja, pomembne za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini in drugimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini,ter sveti družbenega sistema informiranja drugih občin.
6.	člen
Svet ima predsednika in 10 članov.
V svet delegirajo	Število članov
Skupščina občine	'	2
Izvršni svet skupščine občine	1
Občinska konferenca SZDL	1
Občinski svet zveze sindikatov	1
SIS družb, dejavnosti —	obč. raziskovalna skupnost	1
SIS materialne dejavnosti	1
DO Kmetijski kombinat	1
DO Radenska	1
DO Gorenje Elrad	1
DO Avtoradgona	1
7.	člen
Svet vodi predsednik sveta, ki ga imenuje skupščina občine za dobo štirih let.
Člani sveta se imenujejo za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani.
O svojem delu sprejme svet poslovnik s katerim natančneje določi način dela, uresničevanje javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo tega sveta.
Strokovne naloge za potrebe sveta opravlja občinska kadrovska služba.
8.	člen
Sredstva za delo sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 02-7/84-02
Datum: 13. 2. 1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
72
Na podlagi 1. odstavka 49. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 206. člena Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Črešnjevcih za-padno od ceste G. Radgona — Črešnjevci — Zbigovci.
1.	člen *
Da se zagotovi nemotena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje in delitve parcel v naselju Črešnjevci zapadno od lokalne ceste G. Radgona — Črešnjevci — Zbigovci, ki zajema naslednje parcele, vse k. o. Črešnjevci :
238/1, 326/1, 334/1, 348/1, 241/3, 326/2, 334/2, 1?5, 326, 334/3, 348/2, 348/3, 253/2, 326/4, 335/1 del, 348/4, 353/3, 326/5, 335/2, 349/1, 276/5, 327/1, 335/5, 349/2, 276/6, 327/2, 335/6, 350/1, 276/7, 327/3, 335/7, 350/2, 321/1, 327/4, 335/8, 350/4, 321/2,-327/5, 335/9, 350/5, 321/3, 327/6, 339/3, 350/6, 332, 327/7, 340, 350/7, 122, 327/8, 341/1, 350/8, 192, 215, 341/2, 351, 212, 216, 341/3, 352/2, 324/1, 218, 342/1, 352/3, 324/2, 329/1, 342/2, 352/4, 324/3, 329/2, 342/3, 353, 324/4, 329/3, 342/4, 354/2, 124, 329/4, 342/5, 354/3, 125, 329/5, 345/1, 354/4, 126, 329/6, 345/2, 354/2, 325/1, 332/3, 129, 525/2 del, 325/2, 33/4, 173, 526/2, 325/3, 332/5, 190, 526/3, 325/4, 206, 949/1, 949/2 del, 949/3 del.
Splošna prepoved velja za vse nadzemne in podzemne objekte.
2.	člen
V času prepovedi graditve in delitve parcel se lahko opravljajo dela iz 3. in 4. odstavka 49. člena Zakona o urejanju in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85).
3.	člen
Meja.območja prepovedi gradnje so vrisana in prikazana v kopijah družbenega plana občine Gor. Radgona v merilu 1:5000.
Načrte hrani in vzdržuje geodetska uprava občine Gor.,Radgona in upravni organ, pristojen za urejanje prostora občine Gor. Radgona in so na vpogled občanom, organom in organizacijam.
4.	člen
Splošna prepoved gradnje in delitve parcel velja do sprejetja Zazidalnega načrta za naselje Crešnjevci.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-1/86 '
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
. 73
Na podlagi 2. odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona
1.	člen
S tein odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev.
2.	člen
Objekti iz 1. člena tega odloka so:
—	lesene ali zidane pritlične drvarnice, vrtne ute, steklenjaki, garaže za en osebni avto, lope za vrtno orodje, če ne presegajo v skupni površini 20 nr tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov
—	leseni ali zidani kumiki in zajčniki, svinjaki in hlevi za drobnico, lesene lope, leseni ali. zidani čebelnjaki, koruznjaki, če ne presegajo v skupni površini 30 m' tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
—	silosi za shranjevanje živinske krme, če ne presegajo v skupni kubaturi 40 m3 prostornine in ležijo v sklopu gospodarskih objektov,
—	nadstreški nad dostopom oz. dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranje osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, mopedov, motorjev in avtomobilskih prikolic pri individualnih stanovanjskih hišah,
—	pergole, dimniki, sončni kolektorji, zasteklitev balkonov, vetrolovi, zunanje stopnice in podobno pri individualnih stanovanjskih hišah,
—	kolesarnice (stojala za kolesa'z nadstrešnico) ob stanovanjskih hišah in javnih zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira prometnih ureditev,
—	dodatna oprema obstoječih parkov, počivališč, otroških igrišč in objektov ter naprav za rekreacijo,
—	oznake na zgradbah in na javnih površinah, svetlobni napisi, markize, reklamni napisi in podobno,
—	vrtne in dvoriščne ograje pod pogojem, da so visoke največ 1 m in da niso polno zidane ali grajene iz odpadnih materialov,
—	vkopane kleti, če ne presegajo v skupni površini 20 m2 tlorisne površine.
3.	člen
Naklon strešin, vrsta in barva kritine mora biti prilagojena okoliškim objektom. Kolenčno ostrešje ni dovoljeno, višina etaže je največ 2,80 m. Odmik posameznega objekta od sosedove parcelne meje je najmanj 2,0 m, ob soglasju soseda mejaša je ta odmik lahko tudi manjši.
4.	člen
Priglasitev za gradnjo pomožnih objektov navedenih v 2. členu tega odloka pristojni upravni organ zavrne, če je priglašena gradnja v nasprotju z določbami prostorskih izvedbenih aktov, ali če glede na funkcijo velikost in oblika ni primerna, ali če sp z njo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb in če je v nasprotju z drugimi predpisi, oz. če je z drugimi predpisi raka gradnja prepovedana.
5.	člen
Priglasitev nameravanih del po 2. členu tega odloka vsebuje opis nameravane gradnje in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo' katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem na katerem naj bi objekt stal.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja.
7.	člen
Ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati določila 6. člena Odloka o urbanističnem redu v občini Gor. Radgona (Ur. Objave, št. 6/82).
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 351-8/85-10
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
74
POPRAVEK sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci (Uradne objave, št. 6/86).
V 5. členu sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci se alinea »20.000.— din lastniki osebnih avtomobilov« spremeni in pravilno glasi: »30.000.— din lastniki osebnih avtomobilov«.
Enako se spremeni alinea v glasovnici za glasovanje na referendumu dne 16. marca 1986 o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci.
Predsednik
Sveta KS Mačkovci
Viktor CAR, 1. r.