MERILNIK TEMPERATURE NA OSNOVI FLUORESCENCE OKSIDNIH SINTENTIČNIH MONOKRISTALOV
J. Križanj I. Bajsič^ in J. Možina^
^AMI d. o. o., Ruj, Slovenija ^Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, Slovenija
Kjučne besede: optična temperaturna zaznavala, fluorescenca, sintetični oksidni monol<ristali.
Izvleček: V prispevku so prikazani rezultati razvoja nove generacije temperaturnih merilnih zaznaval, ki delujejo na osnovi fluorescence sintetičnih oksid-nih monokristalov. Raziskane so nekatere termo-optične lastnosti sintetičnih oksidnih monokristalov na osnovi AI2O3, kakor so Cr^^MgAl204 (Cr:špinel) in Cr®^Y3Al50i2 {Cr:YAG) in več inačic kristalov z dodatki oksidov redkih zemelj. V prispevku je opisan eksperimentalni sistem za merjenje temperature na osnovi razmerja vrhov fluorescenčnega spektra. V ta namen je bila razvita tudi programska oprema za obdelavo merilnih signalov. Prvi od predstavljenih prototipov merilnega sistema temelji na prenosu merilnega signala po optičnem vlaknu, pri drugem pa se določa temperatura na površini merjenca brezdotikalno. Nakazane so tudi nekatere možnosti praktične uporabe tovrstnega merjenja temperature.
Thermometer Based on Syntetic Oxide Monocrystals
Fluorescence
Key words: optical temperature sensors, fluorescence, synthetic oxide monocrystals.
Abstract: The article presents some of the results of the development of new generation temperature sensors working on the basis of fluorescent synthetic oxide monocrystals. Research involved some termo-optical characteristics of synthetic oxide monocrystals with an AI2O3 basis such as: Cr®^MgAi204 (Cr:Spinel), Cr^'^Y3Al50i2 (Cr: YAG) and some other variations of crystals doped with rare earth oxides. The experimental system for temperature measurement on the basis of fluorescence spectrum peaks ratios is examined. Computer hardware and software for processing measured signals is catalogued. The first of the represented measurement systems prototypes is based on the transfer of the measuring signal via the optical fibre, the second uses non-contact measuring of the object surface temperature. Some possible applications of the discussed temperature measurement are also indicated.
1. Uvod
Merjenje temperature z optičnimi brezdotikalnimi merilniki ima v nekaterih praktičnih primerih prednost pred dotikaln-imi temperaturnimi merilniki ali pa je to celo edina možna rešitev za določanje temperaturnega stanja merjenca. V merilni praksi obstaja vrsta različnih termometrov na osnovi fluorescence oksidnih monokristalov /1 - 4/.
Obstajata dve temeljni metodi merjenja temperaturnega odziva termografskega materiala. Pri prvi metodi je uporabljen blisk-ovni svetlobni vir. Po vsakem svetlobnem blisku poteka ek-sponencialno ugašanje svetlobe, ki jo oddaja kristal. Časovna konstanta eksponencialnega ugašanja je temperaturno odvisna. Višja ko je temperatura, hitreje kristal ugaša. Časi ugašanja pri povišani temperaturi so tipično pod 1 ms.
Druga metoda temelji na temperaturni odvisnosti razmerja dveh spektralnih vrhov fluorescenčnega spektra in smo jo v tem prispevku preizkusili na kristalu špinela MgAl204 in kristalu Y3AI5O12 oba dopirana s kromom /11 -14/.
Brezdotikalna metoda je občutljiva na stransko svetlobo v spektralnem območju od 600 do 700 nm in jo je zato treba pred izračunom razmerja izločiti. Uporaba fosforjev z modro svetlobo zmanjša občutljivost na stransko svetlobo /5/. Merilno načelo, ki temelji na razmerju emisije dveh spektralnih črt, znatno zmanjša negotovost meritve.
2. Eksperimentalni sistem
2.1 Sinteza fluorescentnih monokristalov
v raziskavah uporabljeni kristali so bili izdelani po Verneui-levem postopku. V ta namen je bila zgrajena posodobljena verzija laboratorijske peči za rast monokristalov, ki je posebno primerna predvsem za safirje, rubine in špinele /6/.
Posodobljena verzija Verneuileve peči za rast monokristalov, ki je prikazana na sliki 1, zagotavlja široke možnosti izdelave sintetičnih monokristalov /7/. Na sliki je prikazan tudi potek rasti kristala safirja pri 2050 °C od začetnega kristala do končnega premera, tako kakor se vidi skozi kontrolno odprtino. Sintetizirali smo različne kristale, ki so primerni za temperaturne meritve. Izdelali smo tudi kristale YAG in YAP dopirane z redkimi zemljami in več aluminatnih kristalov/13,15, 16, 17/. Med njimi so - poleg v prispevku prikazanih - še: Cr^'-iYAIOs - Cr:YAP, Tb3^Y3Al50i2 - Tb:YAG, Pr^+iYgAlgOia - Pr:YAG, Tb^'iYAlOs - Tb:YAP Yb^": Y3AI5O12 - Yb:YAG, Eu^^: Y3AI5O12 - Eu:YAG, Dy3":Y3Al50i2 - Dy:YAG, SrAl204 : Eu^^: Dy3^ GaAl204 :
Za meritve temperature je mogoče uporabiti tudi kristale v praškasti obliki. V nekaterih primerih je praškasti material potreben zaradi nanosa na merjeni objekt.
Slika 1: Laboratorijska peč in potek rasti kristala
2.2	Merilna oprema
Osnovni instrument je bil spektrometer OceanOptics USB4000, ki omogoča priključitev na prenosni računalnik brez dodatnega napajanja. Uporabili smo različne svetlobne vire, kakor so cenene LED diode različnih valovnih dolžin za osvetljevanje prek optičnega vlakna in diodni laser valovnih dolžin 405 nm in 532 nm za osvetljevanje pri brezdotikalnem merjenju. Za določanje značilnic kristalov na osnovi fosforjev /8/ smo izdelali grelni blok s primerjalno temperaturno meritvijo z uporovnim temperaturnim zaznavalom R100. Vključili smo tudi optične komponente različnih izdelovalcev in profesionalni optični sistem firme Hamamatsu Al 0043 z zrcalom 455 nm. Za snemanje poteka temperaturnih značilnic je bila oprema podprta z National Instruments LabView platformo in z DAQ merilno opremo NI-USB-6221. Za merjenje teh sprememb potrebujemo detektorje s hitrim frekvenčnim odzivom in fotopomnoževalko za šibke vire svetlobe /8/. Pri drugem dvobarvnem merilnem načelu imamo stalno ali bliskovno osvetljevanje. Merimo odziv v obliki temperaturno odvisnega razmerja vrhov dveh spektralnih črt, ki ju oddaja osvetljeni kristal /9/.
V tem prispevku je opisan sistem za merjenje temperature s Crdopiranimi kristali in USB spektrometrom. Isto merilno načelo je mogoče uporabiti tudi na drugih termografskih materialih, ki imajo lastnost, daje več spektralnih črt bolj ali manj temperaturno občutljivih. Idealno bi bilo, če bi bila ena spektralna črta neobčutljiva na temperaturo. Fluorescenčni materiali s temi lastnostmi lahko delujejo kot dvobarvni premazi. Pomembno je, da osvetljujemo z enim virom svetlobe in da je možno preprosto ločiti svetlobo dveh emitiranih črt /10/.
2.3	Programska oprema
Eksperimentalni sistem upravlja prenosni računalnik, ki je s spektrometrom povezan prek Omni gonilnika. Razvili smo lastno programsko opremo v okolju SpectraSuite za komu-
nikacijo merilnega sistema s spektrometrom in linearizaci-jo, za vrednotenje spektra in za prikaz temperature pa v programskem okolju Visual Basic. Merilni sistem je univerzalen in omogoča obdelavo in vpis kalibracijske krivulje za različne tipe kristalov.
Programska oprema je tudi podlaga za izvedbo samostojnega merilnega sistema. Iz priloženih vezalnih shem je razvidna končna verzija temperaturne merilne sonde na načelu fluorescence. Večina merilnih funkcij poteka neposredno v spektrometru, vključno z obdelavo merilnih signalov. Prilagajanje poteka prek izračuna parametrov, ki je del aplikacijske programske opreme. Gonilnik spektrometra omogoča uporabo teh funkcij iz različnih programskih okolij, zato smo lahko preizkusili tudi okolje LabView in programsko okolje Visual Basic. V aplikacijski programski opremi sta izdelana tudi grafični vmesnik in linearizacija izmerjenih vrednosti z uporabo polinomske funkcije, katere parametri so potrebni za izvedbo kalibracijskega postopka.
3. Rezultati
3.1 Fluorescenčni spekter izdelanih monokristalov
Na slikah 2 in 3 sta prikazana fluorescenčna spektra dveh od večjega števila izdelanih monokristalov pri 25 §C. Kot vzbujevalni vir pri brezdotikalnem merjenju smo uporabili lasersko diodo, ki oddaja stalno modro svetlobo moči 5 mW in z valovno dolžino 405 nm, pri merilnem sistemu z optičnim vlaknom pa je uporabljena šibkejša 400 nm LED dioda. Oba kristala imata 4 izrazite vrhove, ki so različno občutljivi na temperaturo.
j [vmssa nn^
50^
I jjVrh63Smj i 1
[vrh 6/5 i | li 1
500
Valovna do!2i;ia
Slika 2: Spekter Cr.špinei (Cr:MgAl204), vzbujen s 400 nm LED pri 25 °C
3.2 Temperaturna odvisnost
Iz izmerjenega fluorescenčnega spektra je razvidno, da ima špinel štiri spektralne vrhove (slika 2). Vsi intenzitetni vrhovi so odvisni od temperature. Da se izognemo merjenju in računanju z absolutnimi vrednostmi, je smotrno uporabiti razmerja vršnih intenzitet za različne kombinacije vrhov. Za naš merilni sistem smo uporabili razmerje intenzitetnih vrhov pri valovnih dolžinah 675 nm in 688 nm, ki je se je pokaza-
[vth 690 nmj ||| | fll i
jVrh 679 nmj A'

400	500	600	700	800	900	1000
Valovna dolžina nni
S//ka 3: Spekter Cr:YAG (Cr^'' Y3AI5O12), vzbujen s 400 nm LED pri 25 "C
lo kot najbolj občutljivo na temperaturne spremembe. Z LabView razvojnim sistemom smo posneli zvezo med temperaturo kristala in razmerjem intenzivnosti, ki je prikazana v obliki točk na diagramu na sliki 4. Odvisnost razmerja fluorescence od temperature je aproksimirana s polinomom tretje stopnje, kakor je prikazano na sliki 4 z modro krivuljo, ki se zelo dobro prilega izmerjenim točkam. Vzbujanje kristala špinela je prav tako kakor pri rubinu možno z zeleno svetlobo ali UV svetlobo. Povezavo odvisnosti razmerja intenzitete fluorescence od temperature predstavlja splošna polinomska funkcija.
T°C = Ko + + K2X^ + Kax^
(1)
Ko do K3 so koeficienti polinoma, x je razmerje intenzitet izbranega para spektralnih vrhov.
jTcitip = -164.6 * &35.3ö'X - 1002,-i-X'-2

Slika 4: Zveza med temperaturo in razmerjem fluorescenčnih vrhov za spine!
Za vsak tip kristala smo posneli odvisnost razmerja vrhov od temperature in jo po metodi najmanjših kvadratov aproksimirali s polinomsko funkcijo, katere aproksimacijske koeficiente smo vnesli kot parametre v aplikacijsko programsko opremo.
Za kristal špinela, ki je dopiran z 0,5 wt % Cr203, in za razmerje vrhov pri 675 nm in 688 nm smo dobili naslednjo polinomsko povezavo:
r°C = -184,8+ (905,96)-x + (-1002,1)-X2 + (611)X3 (2)
Kristal špinela je primeren za uporabo v meritvi temperature po dvobarvnem merilnem načelu. Pri njem je primerno vzbujanje s svetlobo valovne dolžine blizu 400 nm ali s cenejšim virom svetlobe 530 nm.
Tudi kristal YAG dopiran z 0,5 wt % Cr203 ima štiri spektralne vrhove (slika 3).
V tem primeru smo za razmerje vrhov pri 724 nm in 707 nm dobili naslednji polinom:
r°C = -250,2 + (941,7)X + (-1020,4)x^ + (840,76)x^ (3)
Povezava med razmerjem fluorescenčnih vrhov in temperaturo je prikazana na sliki 5. in je bila posneta na enak način kot pri špinelu.


|TE?,!P ° -250"2^941.7'X - 102Ö.4'X--2 + S4a7?-X"il
RaznstTfje !72-5,'1707
Siika 5: Zveza med temperaturo in razmerjem fluorescenčnih vrhov za YAG
S kromom dopirani YAG kristal je primeren za uporabo v meritvi temperature po dvobarvnem merilnem načelu. Pri njem je primerno vzbujanje s svetlobo valovne dolžine blizu 400 nm. Sprememba razmerja intenzitete fluorescence je dovolj velika, da omogoča občutljivost meritve 0,1 K na območju od 20 °G do 200 "C.
3.3 Prototipa merilnega sistema
Izdelana sta dva prototipa merilnega sistema, ki imata zelo podobno merilno opremo (sliki 6 in 7). Pri prvi merilni verigi je vzbujevalni žarek usmerjen prek kolimatorske leče v optično vlakno. Na drugem koncu vlakna je merilni kristal v obliki merilnega zaznavala/4/. Med kristalom in optičnim vlaknom mora biti optična in mehanska povezava, to pa je mogoče zagotoviti z lepljenjem kristala ali dopiranjem konice vlakna. Ker so optična vlakna navadno iz silicijevega oksida Si02, je dopiranje mogoče le pri silikatnem kristalu. Lepljenje je mogoče le s transparentnimi lepili, ki so tudi temperaturno in UV obstojna. Zaradi različnih termičnih raztezkov Si02 vlakna in keramičnega kristala so takšni spoji težko izvedljivi in zahtevajo posebna lepila. Tedaj je svetlobni vir lahko tudi LED dioda, saj zadošča manjša jakost svetlobe. Vsako merilno zaznavalo je treba umeriti. Koeficienti polinoma in fluorescenčni vrhovi karakterizirajo merilni kristal. Valovna dolžina osvetljevanja je odvisna od tipa kristala in od njegovega področja največje absorpcije vz-
bujalne svetlobe. Optična povezava med kristalom in vlaknom /4/ je bila izvedena s povezavo kristala in enega optičnega viakna, po katerem se prenaša vzbujanje in istočasno odziv.
>S'APAJ/UNIK :
LASER ^
405 n/r=	OPTIKA
Mftrjeni k r isla' ŠPINKI
Opüino «k-o
SPEKTROMETER
MERiLNA SONDA
PRENOSNIK S PROGRAMSKO OPREMO
Slika 6: Merilni sistem z optičnim vlaknom
V drugi merilni verigi za brezdotikalno meritev je kontinuirni laserski vir, ki omogoča vzbujanje iz razdalje nekaj metrov. Svetloba, ki jo fluorescira kristal, se zbira s sistemom leč in usmerja prek kolimatorja v optično vlakno spektrometra. S to merilno opremo je mogoče brezdotikalno meriti temperaturo in je kot takšna uporabna za meritve fluorescenčnih ognjevarnih premazov, pri katerih se skušamo izogniti direktnemu kontaktu ali pa ta sploh ni mogoč. Pri izbiri filtrov je treba upoštevati spektralni profil ozadja v različnih merilnih situacijah. Vsekakor je ugodneje, če je spekter emisije kristala pomaknjen proti modremu področju, kjer infrardeči spekter ozadja lahko preprosto izločimo. V našem primeru so spektralne črte v rdečem področju, to pa je bilo dovolj dobro za razvoj merilne metode. Kristali, kakor je BAM BaMgAlioOi7:Eu ali YAG:Dy (ima emisijo pri 455 nm in 497 nm), so zelo primerni tudi s tega stališča /5/. Programska oprema omogoča preprosto prilagoditev na različne fluorescenčne materiale. Parametri so valovne dolžine vrhov fluorescence, katerih razmerje se izračunava, in polinomski koeficienti ter nekateri parametri, povezani z delovanjem in občutljivostjo spektrometra. Programska oprema omogoča tudi hkratno zapisovanje merjenih vrednosti v spremenljivem rastru v datoteko, ki jo je možno obdelovati s klasično programsko opremo ali prikazati v grafikonu.
Na sliki 8 je prikazan merilni sistem za brezdotikalno merjenje temperature. Vidni so optični blok z diodnim laserskim modulom na stojalu pred električno pečjo, spektrometer in prenosni računalnik z grafičnim vmesnikom. Spektrometer ima dovolj veliko optično občutljivost, tako da smo v večini primerov lahko izvajali meritve s časom vzorčenja 100 ms in krajše. Merilni sistem s pečjo je pripravljen za brezdotikalno merjenje v temperaturnem območju do 1400 °C - z njim bomo v nadaljnjih raziskavah testirali uporabo tudi drugih kristalov. Zato je konstrukcija peči prilagojena potrebam testnega merilnega sistema. Tako je
SPeKTROMETgR

MgRiLNI OBJEKT
PRENOSNIK S PROGRAMSKO OPREMO
Slika 7: Brezdotikalna meritev temperature
vgrajen primerjalni termopar RRh-R, ki se dotika merilnega kristala, zalitega v keramičnem nosilcu, in programska oprema za snemanje in prikaz merilnih podatkov in za njihovo analizo. Pri meritvah do 400 °C pa je predvidena primerjalna meritev s R100 uporovnim zaznavalom in s pripadajočim merilnim pretvornikom.

Slika 8: Sistem za brezdotikalno merjenje temperature
V	območju do 400 °C je mogoče uporabljati s kromom dopirane kristale. Na sliki 9 so prikazani različni kristali, zaliti v keramičnem nosilcu in pripravljeni za testiranje.
V	temperaturnem razponu od 25 °C do 200 °C je točnost merilnega sistema boljša od ± 0,4 °C. Pri tem je največji del izmerjenega odstopanja zaradi zakasnitve pri primerjalni meritvi temperature oksidnega kristala s R100 zaznavalom, ki ima tudi svojo termično vztrajnost. Za višje temperature so primerni kristali, dopirani z redkimi zemljami, na primer z Dy dopirani YAG. Do nedavnega je bil disprozij edini poznani aktivator iz družine redkih zemelj, ki kaže odziv v obliki razmerja intenzivnosti fluorescence pri visokih temperaturah /10/. Merilni sistem omogoča uporabo različnih merilnih oksidnih kristalov - z lastnostjo temperaturno odvis-
J. Križan, I. Bajsič' J. Možina: Merilnik temperature na osnovi fluorescence oksidnih sintentičnih monokristalov


■W
m.
Slika 9: Različni l<:nstali v keramičnem nosilcu
nega razmerja vrhov fluorescence - za različna temperaturna območja. Nadaljnji koraki začetih raziskav bodo usmerjeni v razvoj nanofluorescenčnih materialov, ki se potencialno lahko uporabljajo kot temperaturni fluorescenčni premazi ali kot inteligentni ognjevarni premazi /10/, /18/ in pri razvoju merilne opreme za določanje temperaturnega stanja v različnih industrijskih aplikacijah .
4. Sklepi
Rezultati opravljenih raziskav so pomembni za nadaljnji razvoj merilne opreme za merjenje temperature na temelju fluorescence oksidnih monokristalov. Načrtovana in izdelana je univerzalna cenovno ugodna prenosna merilna oprema, ki omogoča preprosto prilagoditev na različne tipe dvobarvnih merilnih fosforjev. S tem lahko optimalno prilagodimo merilni sistem na zahtevano aplikacijo in merilno področje temperatur od kriogenskega do visokih temperatur. Pri iskanju primernih fluorescenčnih materialov je bil obdelan širok spekter dosegljive novejše strokovne literature s področja lastnosti oksidnih kristalov in spremljajoče patentne dokumentacije. Izdelani so bili eksperimentalni ok-sidni monokristali na lastni tehnološki opremi, in to po Ver-neuilevem postopku. Pri izdelavi merilne opreme je potekalo razvojno delo načrtno od izbire najbolj temeljnih sestavnih elementov do konfiguriranja končnega merilnega sistema, ki omogoča snemanje temperaturnih karakteristik oksidnega monokristala, določanje korekcijskih funkcij ter shranjevanje in obdelavo izmerjenih signalov. Merilna oprema je primerna tudi za uporabo na fluorescenčnih temperaturnih premazih, na primer v nanotermometriji /19/.
/5/ Gustaf Sarner, Mattias Richter in Marcus Alden: investigations of blue emitting phosphors for thermometry, Meas, Sei. Tech-nol. 19, 125304 (lOpp), 2008
/6/ Verneuii, Auguste Victor Luise, Process for producing sinthet-icsapßhires, Patent US 988, 230, 28. mar. 1911
/7/ Križan, Janez: Sinteza in fluorescenoa oksidnih monokristalov : 1. podiplomski seminar. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2008
/8/ A. L. Heyes, 8. Seefeldt, J. P. Feist: Tvi(o-colour phosphor thermometry for surface temperature measurement. Optics & Laser Technology, 38 pp. 257-265, 2006
/9/ Maria Cristina Vergara: Window Glass Temperature With a Fluorescence Intensity Ratio Optical Fibre Sensor, A thesis for degree of Master of Science, Optical Technology Research Laboratory/School of Electrical Engineering, Victoria University, 2003
/10/ Ashiq Hussain Khalid in Konstantinos Kontis: Thermographic Phosphors for High Temperature Measurements: Principles, Current State of the Art and Recent Applications. Sensors 8, 5673 -5744, 20 08
/11 / J. Someya, C. Nojiri, H. Aizavi^a, T. Katsumata, S. Komuro in T Morikawa: Fluorescence Thermometer Application of Cr Doped Spinel Crystals, SiCE-ICASE International Joint Conference 2006, 18.-21. okt. 2006, in Bexco, Busan, Korea
/12/ M. Kaneda, K. Orihara, H. Aizavi^a, T. Katsumata, S. Komuro in T. Morikawa: Thermo-Sensor Based on Peak Intensity Ratio of Photoluminescence from Or Doped YAG Crystals, SICE-ICASE International Joint Conference 2006, 18.-21. okt. 2006, in Bexco, Busan, Korea
/13/ J. Someya, C. Nojiri, H. Aizawa, T. Katsumata, S. Komuro in T. Morikawa: Fluorescence Thermo-Sensor Sheet Using Cr Doped YA103 Crystals, SICE-ICASE International Joint Conference 2006, 18.-21. okt. 2006, in Bexco, Busan, Korea
/14/ T L. Phan in S. C. Yu, M. H. Phan, T P J. Han.: Photoluminescence Properties of Cr3+-Doped MgAI204 Natural Spinal. Journal of ttie Korean Physical Society, zv. 45, št. 1, julij 2004, pp. 63-66
/15/ Kokta, M., Stone-Sundberg, Jennifer: Spinel Articles and Methods for Forming Same. WO 2005/031048 A1, Patent
/16/ Falcenberg, R.: Verneuii Apparatus for Growing Spinel-Type Oxide, United States Patent US 3,876.382, 8. apr. 1975
/17/ William M. Yen, Shigeo Shionoya, Hajime Yamamoto: Phosphor Handbook, Second Edition, CRC Press is an imprint of the Taylor & Francis Group, 2006
/18/ S. W. Allison, D. L. Beshears, M. R. Cafes, M. Paranthaman: LED-induced fluorescence diagnostics for turbine and combustion engine thermometry, http://www.ornl.gov/phosphors
/19/ Jaebeom Lee and Nicholas A. Kotov: Thermometer design at the nanoscale. Nanotoday zv. 2, št. 1, pp. 48-51, 2007
5. Literatura
/1/ K. T. V. Grattan in Z. Y. Zhang: Fiber Optic Fluorescence Thermometry, Chapman and Hall, London, 1995 /2/ V. C. Fernicola, T. Sun, Z. Y. Zhang in K. T. V. Grattan: Investigations on exponential lifetime measurements for fluorescence thermometry. Review of Scientific Instruments, zv. 71, št. 7, julij 2000
/3/ De Huang in Hui Hu: Molecular tagging thermometry for transient temperature mapping within a water droplet. Optics Letters, zv. 32, št. 24/15. december 2007 /4/ Babnik, A., Kobe, A., Kuzman, D., Bajsič, I., Možina, J.: Improved probe geometry for fluorescence-based fibre-optic temperature sensor. Sensors and Actuators, A. Physical, zv. A 57, pp. 203-207, 1996
J. Križan,
AMI d. o. o., Trstenjakova 5, SI-2250 Ruj
I. Bajsič; J. Možina Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, S I-1000 Ljubljana