EURO-CARTO VI, Brno, Češkoslovaška - Poročilo z mednarodnega simpozija o računalniški kartografiji Sedež šeste mednarodne konference Euro-Carto je bil letos v Brnu na Češ­ kem. Srečanja, ki je potekalo med 13. in 16. aprilom 1987, se je udele- žilo rekordnih 160 udeležencev iz vse Evrope, poleg njih pa tudi trije preQstavniki Kitajske, predstavnica Brazilije in predsednik Mednarodne lrartografske asociacije (ICA) Joel Morrison iz ZDA. Prva konferenca Ero-Carto, katere pobudnik je bil prof. Bickmore iz Velike Britanije, je bila leta 1981 v Oxfordu, od takrat pa so vsako leto. Pomenijo nekakšen evropski ekvivalent ameriškim konferencam Auto- Carto, ki skušajo slediti težnjam v avtomatizirani kartografiji. Referati letošnjega srečanja so bili razdeljeni na dve sekciji: - težnje v računalniški kartografiji (13 referatov), - geografski informacijski sistem (GIS) za regionalno planiranje, od- ločanje in napovedovanje (18 referatov). Kot je bilo pričakovati, so bistveni prispevek h konferenci dali karto- grafi in geografi iz zahodnih držav, čeprav so bili njihovi predstavni- ki v manjšini (30) glede na udeležence z Vzhoda (blizu 80 iz ČSSR, 50 iz ostalih socialističnih držav). Temu primerna je bila tudi številčna udeležba proizvajalcev opreme (samo Renker, Sokkisha, Opton, Laser-Scan in ESRI), ki so nastopili s svojimi komercialnimi referati. Vzhodne fir- me se niso predstavile niti z enim predstavnikom! V sklopu simpozija je bil organiziran tudi ogled avtomatiziranega kar- tografskega sistema EC 7942/AKS DIGIKART na Geografskem inštitutu v Brnu in razstave avtomatsko izdelanih kart, v glavnem iz držav vzhodne- ga sveta. Vtis, ki sem ga dobil ob obisku obeh in po pogovoru tako z vzhodnimi kot z zahodnimi kolegi, je bil, da smo stoletje za razvitimi, da pa se lahko primerjamo z Vzhodom, kjer ponekod avtomatizacija še ved- no temelji na batch obdelavah s papirnatimi trakovi in karticami (ne pa pov- sod). Zanimivo je tudi, da Kitajci uporabljajo računalnike IBM, medtem ko ostale socialistične države večinoma opremo lastne ali sovjetske pro- izvodnje. Presenečen sem bil tudi nad tem, da se Jugoslovani praviloma teh in podobnih srečanj o avtomatizaciji zelo redko udeležujejo (bil sem edini), kar nam onemogoča spremljanje razvoja vsaj evropske konkurence. V nadaljevanju bi rad opozoril na vsebino nekaterih pomembnejših refe- ratov, ki so bili deležni večje pozornosti. Morrison, J.L. (ZDA): Cartographic Data Manipulation in the Computer Age. Sistematičen pregled operacij pri manipulaciji s kartografskimi podat- ki, ki so sestavni del GIS. Avtor deli proces na štiri glavne faze: ob- likovanje datotek, editiranje datotek, preračunavanje podatkov in generi- ranje rezultatov. Bouille, F. (Franclja): A Survey on the H.B.D.S. Methodology Applied to Cartography and Land Planning. Avtor opisuje bistvene prednosti HBDS (Hypergraph-Based Data Structure) pri dostopu, arhiviranju in obdelavi izredno velikih in kompleksnih podat- kovnih struktur v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi bazami, ki temelje na teoriji grafov (npr. uporaba binarnih dreves). Obdelave s takšnimi podatkovnimi strukturami lahko zagotovimo s programskim jezikom ADT (Ab- stract Data Type) ali pa so podatki le osnova za zgradbo SES (Structured Expert System) okoli jedra HBDS. Haywood, P. (Velika Britanija): Ordnance Survey in 2000 AD Vizija karto- grafskega podjetja v letu 2000 s stališča informacijskega businessa: zgradba podatkovne baze, velike 100 Gb, ki naj bi zagotovila popolnoma računalniško izdelavo karte v velikem merilu v 24 urah. GV 31 (1987) 2 179 Kainz, w. (Avstrija): A Classification of Digital Map Data Models Avtor modificira klasično delitev digitalnih podatkov za izdelavo kart na vek- torske in rastrske modele; predlaga novo razdelitev na vektorske, tese- lacijske in hibridne podatkovne modele. Lichtner, w. (ZRN): RAVEL - Raster/Vector Conversion Software Digita- lizacija s skanerjem nam daje podatke v rastrski obliki, geografski in- formacijski sistemi pa pretežno operirajo z vektorskimi podatkovnimi struktu~ami. Opisan je razvoj programske opreme za transformacijo rastr- skih podatkov v vektorske na podlagi skeletiranja z distančno matriko. Bickmore, D.P. (Velika Britanija): World Digital Database for Environmen- tal Science (WDDES). Leta 1984 je združena delovna komisija IGU/ICA (geografi in kartografi) začela raziskavo možnosti izdelave globalne bazične karte v digitalni ob- liki v merilu 1:1.000.000. Našteti so predvideni vsebinski elementi, vi- ~i podatkov, dosedanji testni poizkusi in financerji. Predvsem v drugi sekciji referatov je bilo prikazanih precej aplikativ- nih rešitev geografskih informacijskih sistemov tako na mikroračunalnikih kot tudi na velikih sistemih. Vse kaže, da kartografija dobiva z razvojem GIS popolnoma novo podobo informacijske znanosti (geoinformatike). Par- cialne rešitve produkcije računalniških kart in algoritmi za različne kartografske postopke ostajajo le še del programske opreme za upravlja- nje podatkovnih baz, v GIS-e pa se vključuje vedno več novih vrst po- datkov, ki so vezani na prostor. Največja pozornost se sedaj posveča organizac1J1, zajemanju in ekstrakciji pomembnih informacij, katerih uporabniki še zdaleč niso več samo kartografi. Dalibor Radovan POROČILO O OBISKU PREDAVANJ PROF. G. KONECNYJA V BEOGRADU Od 18. do 20. februarja 1987 je bil gost Inštituta za geodezijo na beo- grajski Gradbeni fakulteti dr. Gottfried Konecny, direktor Inštituta za fotogrametrijo in inženirsko geodezijo Univerze v Hannovru. Profesor Konecny je sedanji predsednik Mednarodnega združenja za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ter pisec številnih člankov in razprav v medna- rodno priznanih strokovnih revijah. Je tudi soavtor enega izmed najmo- dernejših učbenikov fotogrametrije. Med obiskom v Beogradu je imel dve predavanji na Inštitutu za geodezijo. Predavanji sta trajali vsako po uro in pol in sta bili spremljani z diapozitivi ter folijami na grafo- skopu (tekst v angleščini), ob tem pa še simultano prevajani iz nemšči­ ne v srbohrvaščino (prof. Joksic). Po predavanjih v nabito polni preda- valnici je stekla strokovna diskusija, možne pa so bile tudi kasnejše konzultacije. V nadaljevanju povzemam obe predavanji. Analitična fotogrametrija - sedanja raven in možnosti razvoja že na začetku je bilo poudarjeno, da bo naslovna tema obdelana le obrob- no, težišče pa bo na prostorskih informacijskih sistemih in njihovi po- vezavi s kartografijo in fotogrametrijo. Uvodoma je bil z diagramom opi- san razvoj fotogrametrije ter tehničnih odkritij in njihovih izumiteljev od urezovalne fotogrametrije (odkritje fotografije), preko analogne (avion) in analitične (računalnik) do digitalne (sateliti, digitalno procesiranje slik). Medtem ko analogna fotogrametrija temelji na optično~ 180 GV 31(1987)2