tJrcdaUkl In vpravnllkl pro ■tort: 2SA7 R. Lawada)o »V, j I rtu |j* v »k don »awo »o ■delj prssnikov. |nnu«'1 tb» Pit Offi- of Cklogo. HIU»it. By A. 3. Buri-«,,. r^msTHToII!^?* Ac«opU»oo fw mmMmg ol »e«cial r»U of *o«U(» pr««4d*4 for ki foolio« 1103. Aol of Ost. 3, ltlT, »ulkoci—4 oo J»»» 14, ISIS. KRVAVI BOJI V ITALIJANI IN JUGOSLOVANI oemta » senatu ČAKAJO NA WILS0NA. 0 m NW0MV' Obe stranki smatrata, da bo ameriški predsednik najboljii razsodnik. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo je zelo napeto. Kdaj so Italijani okupirali Ljubljano? Pariz, 9. dec. — Švicarski listi poročajo o naraščajočih sovražno stih med Italijo ia novo jugoslo vansko država Obe stranki imata zadnje upanje v predsednika Wil-sona, ki ga smatrata sa najsposobnejšega državnika, da lahko nastopi kot razsodnik. Razmerje med Italijani in Jugoelovani je napeto ie več mesecev, toda višek napetosti je prišel, ko so črnogorski ustali proglasili združitev s Srbijo in zavrgli kralja Nikito, kateri je oče italijanske kraljice. Glavni vzrok konflikta je tekmovanje sa kontrolo nad Jadranskim morjem. Dolgo Tasa je še javna tajnost, da Italija želi pretvoriti Jadransko morje v italijansko jezero. Dejstvo, da so Italijani potopili naj-boljšo in največjo avstrijsko bojno ladjo " Viribns Unitis" ravno tisti dan, ko so jugoslovanski pomor-šiski proglasili mornarico sa posest jugoslovanske države, je zelo podžgalo mršnjo Jugoslovanov do itaii}Ano«*,fcalajtf» pa UaUjasirtn čete okupirale Reko in Ljubljano. Okupacija teh mest je pffrsročila naravnost odprt prelom med Italijo in Jugoelavijo. Jugoslovanski sastopniki v Parisu. Pariz, 8. dec. — Zastopniki poljskega, jugoslovanskega, čeho-ulovaškega in rumunskega Narodnega Hveta imajo tukaj sestanek, na knlcrem raupravljajo o reor-irnniznciji srednje Evro«pe. Sarajevo — glavno mesto Jugoslavije. Amsterdam. — Iz Prago poročajo: "(U lavno mealo Velike Srbije j /n volit ve, ki ae vrše 2fi. janu-arjn pr. I. Volili ae bodo delegatje v ustavodajno skupščino. Vstop nn skopni no bodo imeli tudi Mopniki Litve in Hutenije kakor tudi i7. pruske Poljake. Italijanski socialisti proti tajnim pogodbam. Rim. — Komreneijn italijanske •><><• in I ist ično- reform iatične stranke J* sprejela resolucijo, ki zahteva odpravo tajne diplomacije in ligo narodov. Zadnji španaki kabinet pod kraljem. London. — Iz Madrida poročajo da je Rrof Komanones pr*'*el viavo novega mbiiatratva. Pri-Uomanoneaa so izjavili, da je najbrž zadnji kabinet v španski r»"»nnrliiji. Revolucionarni izbru-so na dnevnem redu in prihod "ji ipnnski parlament bo nedvom-' • \ veliki vrlini republičanski in Dva maka princa uemrdena. ^to. khokn, H. dec. — \r Petro-a»»«hi poročajo. d« je boljševlška *'«n*ija za pobijanje protirevo-ijc v Mobilevn obsodila na »a>rt U London. Velika Britanija bo zahtevalo osem miljard funtov šterlingov (#40,000,000,000) odškodnine od Nemčije. Toliko znašajo vojni izdatki Anglije in njenih kolonij in mnenje vlade je, da mora Nemčija rešiti britfike davkoplačevalce 400 miljonov funtov letnega davka. "Daily Alail" piše, da Francija zahteva še večjo odškodnlnb, kajti njeni vojni stroški so veliko večji. 'Angleški luirovni delegatje so^ >loyd (ieorsrc, zunanji WT Balfour ,zakladnWki minister Bo-nar Law, (leorge Nicoll Barnes, član delavske stranke v vojnem kabinetu, dočim ime petega de-legata Se ni znano. Pariz. — Itavasova časuikaralta agent ura javlja, da jie je WiUo-nov prihod zavlekel za en dan; namesto prihodnji četrtek pride v petek 13. decembra v Brest. Imena francoskih delegatov se niao ^ana kakor tudi ne italijanskih. Tukaj so mnenja, da mir ne bo podpisan pred začetkom meseca meseca ma ja 1910 "Ilumanite", glasilo francoske socialistične stranke, piše, da so socialisti sklenili prirediti velike manfestacije pri sprejemu Wilso-na. V tem oziru so ae zdruiile vse delavske organizacije In izvolile skupni odbor, ki je izdelal pro. gram in bo aranžiral parado in druge slavnosti. Mesto Brest, kjer se izkrca Wilson na suho, ima so-eialističnega župana in občinski avet. ki je tudi aranžiral slavnost-ni sprejem. V Spii j u se vrši konferenca zavezniških in nemških komisarjev, ki ao sklenili, da Nemčija takoj povrne denar, ki ga je vzela iz belgijskih bank in druge belgijske ter francoske vrednostne listine; obenem je Nemčija oblju; bila izročiti zaveznikom zlato, ki aa je vzela Husiji. poaebno pa 23 miljonov frankov, ki jih jf morala plačati sovjetska vlada London. - H»*ija "«* pana na mirovni konferenci Balfour je izjavil v soboto da je težko določiti, katert vlada v Rusiji ima več privržencev in 'stod teg* „c l>o nobeni zastopana. K«nb te-mn se Ih» konferenca l»avUa z m-skim vprašanjem. Pariz. — Delegacije na mirovni konferenci bodo ranici jene v de-de*e štiri kategorije: 1 Sovražne delrgacije is I ni-sije. Bavamke, Nemške Aratr je. (/grške. BoVgan-ke in Turčije. IV- fmjc teh držav »kh!o malo go%o-rili; sprejeti bodo morali pogoje, kakršni bodo prcdloienl. 2 Zastopniki zaveznikov druge rrste in prijateljskih narodov, kl ho Belgljs tlraka. Romunija, PortugaUks. Tehoolo-vakija, Japonaka in morda Brszi-lija Delegatje teh drže* bodo pod RIKAilE REŠILA ZA-NIKE-PRAVI6E0RGE, Senator Lewis zagovarja neoboro- Angleški ministrski predsednik je ženo ligo narodov, ki mora sloneti na javnem mnenju. NASPROTNI SENATORJI. 0. — Sen a I olje izjavil, da Waahington, D. Ijewis iz lllinoisa naj Ibo javno mnenje ln ne vojaška sila faktor, s katerim naj li-ga narodov izved« svoje razaod« be. Javno mnenje je prineslo poraz Nemčiji, je rekel senator l^eMrfc. in na javno mnenje *ae mora svet liodoče ozirati, da ohrani mir. Senator je rekel, da mogočo« kakšen narod napravi zahtevo proti drugemu narodu, in lo bo liga znala stvar razložiti, bo vijč-ji uspeh, kakor če njene funkcije odpovedo. Za primero je navedej. Če v Aziji Japonska vzame Kitaj pod svojo pokroviteljatvo, bo prigovarjala Britaniji iu Franciji, da zahteva od nas kot zveste zaveznice, da opustimo izključitev Ayjatov od državljanstva. I11 če ti e v napaki zaveznik! odklonijo« postanejo Žrtve naraV-jie diakrimlksMje v trgovini Japonske, rts pristanejo «in doaršeio uspeh pri naa, tedaf&feodo «d Japonske in njenih zaveznic zahtevali, da nam zapovedo odpraviti razkril kritični položaj v aad-t nJem marcu, ko so Nemci drli proti Parisu. AJrOLEftKE LADJE IN AME riSka armada. London, 8. doc. — Llojrd (leor-gej je včeraj na jsa^nem kIio<1>i |»rl*ič raukril, kako slatbo ao stali za>r(»isn4kl v marcu zadnjo spo-rnltd, ko ao Nemci pričeli ofenzivo na zapadni fronti. Bila je velika kriza, največja kriza za Anglijo iti Francijo — in če bi ne bilo Amerike, bi bili Nemci vzeli Pa-jin iu razdvojili ter uničili za-v* niške armade. < feorge je 21. marca poslal te-lef raut Wilaonu, proseč ga, da ua MU« 120,000 mož moneično, ak > je le mogoče. Wilaon je od-go 'oril; "Pošljite ladje in mi poš-|je no armado." Tedaj je Anglija rlaprels živila in surov materi-jal Vae njene ladje ao bile zaporne v dovašaoju Mvil, katerih ja bilo vedno manj \nled nomške aubmariuke kamwpauje; kljut» temu Ja vlada omejila uvoa šiv« in drugih potrebščin in pacala ladje v Ameriko, da pripeljejo vačje Štetilo čet. kar ae je zgcalilo. An-glejfke Iskljc ho privetile ameriško 60 MRTVIH. SPARTAKOVCI BRANIJO PREDMESTJA SSTROJNIMI PUŠKAMI. V petek je divjala bitka v Berlinu med pristaši Eberto in Liebknechta, ki je tirjala 180 žrtev. Izvrievalni odbor sovjeta v zaporu. ovire z& Evropo v Juiiii in < «■ trfafo j, rriil« Mveaiilk« v OL ■ ■ ■ dm || ''mM MuMMilaV toenotkn, ko drle čez Mamo proti " Vai naši prihodnji dnevi so polni nevarnosti, sedanji pa svaril. "Zahtevati mo^tua^ieomfjfno svobo. med katerimi sts vodtfroa. '"di princ. Kristov in Hvaiopluk- ententnimi veledlnmi ki tajrtl "o- Mirročllo, da je resignlr«! Cfcea. M Hdiaab, ravnatelj brodovii* koaparocije In takoj Je to OsMfe M as g* 11.60 ta pol leta In 7 6 ss tri mm—cm; Chicago to inozemstvo $4.60 aa lato, 2 2* sa pol lata, $1.1« sa tri NmU* aa vaa, kar lana atik t •'PROSVETA" 2s57 s«. Law»iafe Avrnap, Ckkag«, Grik tiar dve leti iu pol. fli« M odru svojo dolžnost ha na. « r času ea*nega otru&kega oddelka SBPZ. - Mary čin, kot ao to storile onganizacije žbovauja v ameriški armad« *™aaT alara tri leta. Viktor bratskih narodov. P** M. «no se H"| JS atar 4 in pol leU. Oba P*d »eksj leti se ji Greei JU i U«. taborna z namenej 0 - Izid veaelice in sta Wla člana otroškega oddelka bargu izvršil .lučaj, a* katere«, da « potujemo "over■ there", Ko- . . "7 _ mirt »e morda labko naučimo. Neki ro- rakali amo IU milj daleč ,|„ Uri| shoda v prid SRZ. je bil povoljen. JSKJ. ^ "r . . „. «t>niU> (It® Pnin v « P tem so tudi barbcrtoiiaki Slo- Epidemija ie prišela te kraje U k je bil obtožen umora prve vr- ntan šča ity 1 otot, \a., kjer >,J vei£dokJSl v «0 znaša- ps.iporamo poskusati z vsemi moč-1 nem časut Ali naj spimof Mar naj I ^Torfolško pristani«(ve j,. ,,„, prispevkov mi preprečiti sedaj, ne pa tarna- niti z mazineem ne ganemo, ko se veliko. Daleč od brega je vse*„a. Artliur nrisbape, znuni urednik Hcorslovili lialov, je pred iiekuj dnevi piaul sledeče: "Znkuj ae umeriški vojuki Imj ju je jo v Huaiji? — Možje in fnnljr ao bili konskripliruni v urniudo. Od časa d« čmsu pride vest, du je lu uli oni uliil in ačusoiiiu jih bo šc več mrtvili, mordu tisoč — Mnogi Atueričuni, posebno očetje in matere vojakov v Ev lopi bi tndi slišuli precizno pojasnilo, i z kakšnega razlogu se uiueriški vojuki vojskujejo v Husiji. Kdaj je Amerika uupovedulu vojno Rusiji In kdaj jc kon gre. uradno aklenil, dn montjo ameriške čclc končati civilno vojno v Husiji? V Ameriki smo enkrat imeli civilno vojno. Nekateri An gleši in med njimi tudi Gludstonc ao bili mnenju, da bi bilo potrebno vmešali m* v naše gudeve in zdrobiti blokudo južnih držav, ki je zupiralu Angležem pot do bombažu, kuterega je potrebo valu Angliju. Todn nikomur nu Angleškem ni prišlo mi misel, du mi morale Angliju konskriptiruti mlljon Angležev ki jih posluti v Ajucriko, du bi bili uravnali naše zadeve. Pu Mili so nus. da snnii uravnamo naše zadeve. Gotovi posamezniki v Združenih drŽavah imajo interese Husiji. Nekuteri imujo tam svoje tovarne kot na primer Hur vesterjev trust. Drugi so kupili in z žulostnim srcem še zda posedujejo ruske bondc v vrednosti več miljonov dolurjev — pu danes niso vredni nič. Pisec teh vrstic je še oh času japonske vojne svaril in ve stor|e, du se nuj čuvujo bondov ruske uvtokruclje ,kajti luhko ae zgodi vsak čas, da revolucija opravi bondc ob vsako vred nost. To ae je zgodilo. Amcrlčuni imujo aevedu pravico kupiti bondc, Čc hočejo uli dejatvo, da ao Amcrlčuni alubo zuložili avoj denur v ruski zudolžnlcuh, Šc hc more bili opravičen razlog, du bi zurudi tega umeriški vojuki šrtvovuli svoju življenju v civilni vojni Rusije. Za vask dolar, ki ga je Amcriku poeodila sturi Ruaiji, jih jc Krunclju posodilo deset uli ato, todu fruncosku republika nc mara, du bi bil kateri Pruncos ubit zarudi ruskih dolgov." 11 gornjim vraticum ae num zdi potrebno dodati le toliko: Afera z Rusijo jc žc tickuj času velika zagonetka. Amcri-rko-zavczuišku vojašku ekapediciju jc bilu poalunu tju z izrecnim namenom, du očuvu pred Nemci municijeka skladišča v Vludivoatoku ln Arhiingclsku in du drži sibirsko železnico odprto zu čchoslovukc. Nemška nevarnost je minula, toda vojna v Husiji m* nadaljuje. S kakšnim namenom? Kaj je pruvsapruv v Huaiji? Ali se res )oin nc godi nič dru-gegfi kakor dnevni umori in «lu Lenin vsak teden enkrat nekam pobegne? To so vsu poročilu is Rusije! Povcduli smo že, kuj mislimo o Leninu In dejali amo, du je molk boljševikov tiho priznanje očituulh slodejstcv, posebno kur sc tiče umora mnogih socialistov. Todu uli ni tak molk sumljiv? Ali ni luhko res. da prihujujo Is Moskve dnevna poročilu. ki pa ne aežejo dalj od ruske meje? Ni II morda rea, da tiatc sile, ki kontrolirajo brsojuvke izven Rusije sploh nc dajo ludišcvikom boaede, du bi suj rekli ub'\ če te ne smejo reči 'V'? Itolj&cviki so res prave |>ošasti, ako delujo vse to kukor pi-^•jojisti, ki zagovurjajo tiste, kutcrl imujo interese v Rusiji Jcot pravi Hrislmnc. Ampak vprušunje jc vendarle, čc je vse tako! Vemo, du morajo veliki knezi v Rusiji danes trdo delati. Po nušem mnenju ni to nobcu zločin, todu po mnenju koga dru prgu je to mordu veliko liranstvo. Trdo delo sa knelu in grofa Je vsekakor malo manj kakor smrtna agonija. Kaj pa, če bi veliki knezi pošiljuli med svet vesti, da "umrjejo" vsuk dan pet desetkrat zato. ker morsjo vsak dan nablksatl petindvajset pn rov škorenj ali vreči petdeset lopat gnoja is cestnega jarka?! Tako delo je zu bivše carske postopače Žc prava smrt. Ali nI \M' mogoče? • Pred par meseci Je Kdj|ur Sisson priobčil s posredovanjem f.rcclovega Iviroju zu informiranje javnosti celo vrsto doku-mculov. ki so nudili dokuse, du je l^eninova vlada v zvezi 1 N. unijo Takoj nalo j« pu neki Ust v Ncw Vorku očital Creel U da s<» nekateri dolični dokumenti pnnari jcni. naročeni s name nont, dn ImhIo iHdjsevlki moralno ubili. Nekje amo Čitali. da eo vprašali Lnnsiiign, ka) misli o tistih dokumentih, ps nič rekel le nasmehnil se je. Nn drugI strmi! čitumo. da je Ravmond Hohhins urednik ameriškega Rdečega križa v Husiji. F.. Rrosvnc 111 več drugih predložilo (.reelovemu biroju prolidokasc. ki eo pobijuli Htoaonove dokumente, toda omenjeni protidokuzi k*' dalirs leže v NVaahingtomi nepriobčenl. Od začetka nismo odobravali l^rnimivc taktike niti je ne odobravamo, ampak to je atvnr Rusov, da aami obračunajo s njim. Ne vttknjmo se v njihove domače sndevr. S alnlišča prsvičnosil in denu»krarlje bi moral«- ameriške In saveznlške čete oditi ia Rualje šr predno ae |M>dpii«< mir. i $16. Prostovoljnih se je nabralo $54.25. Skupna »vota znaša $128.20, ki bo odposlana ek-aekutivi SRZ. Člani ao sklenili podvojiti aktivnost pri delovaiiju za program in utrditev SftZ. Kadar se govori o.uspehih, so najboljši dokaz za delo številko, cajti te dokazujejo, ds ae dela in koliko ae dela. Barhertonaki Slovenci zaslužijo v tem oziru priznanje, kajti dokazali so, da posedu jejo tudi oni moč pri organizacij skem in propagatoričnem delu. Vstrajajmo na tej poti toliko časa, da ae dosežejo naši cilji, kgjti še* le potem bomo lahko rekli, da je prišla tudi za nas doba počifki*. Ravno sedaj Živimo v dobi, ki zahteva od nas najvstrajnojŠojga dolg. Ne zamudimo nobene rahrate, ako hočemo pomagati demokratičnim elementom, da bodo sklsnili pravičen mir tudi zs Jugoalovane. Ki smo lahko prepričani, da jo pred sednik Wllaon na naši atrani, toda za naše zahteve moramo nttdlti našim prijateljem med drogimi na* rodi v» mogočo mor»l»o P^aukuilfcVSiov.nel, ibr.nl n. .ho-Mi vidimo kakoutegujejo poldep-- du y a„enrt)u^u'doe rga-|rovih v prvi vrsti odvisen od pro-|j€ navdajali nMt da je ti šele potem, ko bo prilika zamu-[gj(B xa bodočnost stotisočev Jogo-1 polnjeno /. ladjami, majhnimi ™ jena. Caa je drag in če ga zam^i- Ulovsnov? Poživljamo naše čaao- velikimi. Ko smo bili že skoro pri. dimo, je za nas togubljen, kajti pfcsje, naj preneha z napadi na S. p«avljeni, da odplujemo na odpr-Čas se nikdar ne povrača. Vsi poj- N, Z. in S. R. Z. ter londonski od- to morje proti evropskemu obre-dimo na delo in podpirajmo z bqr; porabi naj vso svojo energi- Uju, je dospela vest, da je pre-gmotnimi aredatvi gibanje Slov. j0 v to, da ae doseže skupen na- mi rje med zavezniki in Nemčijo rop. združenja. Po končani seji stop vaeh ameriških Slovencev podpisano. Med vojaštvom iu po. prej imenovanega drufitya so se proti imperialističnim težnjam moiiščaki je zavladalo veliko ve-na priporočilo br. Jecoba Ambro- Italije, ki škodujejo in ugrošajo sel je. Parne piščalke na ladjah so Žttto pobirali prostovoljni prispev- bodočnost svobodnega gofljpodar- pričele s svojimi koncerti, da je ki v prid SRZ. Nabrana avota zna- Lkega in kulturnega razvpja Ju- pretresalo ozračje. Od kraja niti Ša $11.14, ki je bila poslana na Lpsiovanov. nismo hoteli verjeti v resnif-nost določeno mesto. Slovenci v Moon Nabrali smo tudi $64.50 prosto- te v^ti, kajti pred par dnevi so Runu in okolici, Časi so važni, za- voljnih prispevkov. Ta svota se tu da ao bili nakladalci živil in drn- gih potrebščin gotovi z delom, SRZ. z gmotnemi sredstvi in nudimo naši organizaciji toliko moralne poa\oči, kolikor jo sploh mo-remo dati. V teh časih se ne smemo strašiti dela niti žrtev^ ki jih zahteva 9<| nas situacija. Frank Boh. (Vsled obilice dopisov vaše poročilo ni moglo priti preje ns vrsto, zato smo nekatere stvari izpustili, ker vsled zastaredosti niso več važne. Ured.) Moon Kun, Pa. — Po večtecjen ski epidemiji, ki je mučila neka tere od pet do šest tednov (tudi pisca teb vrstic) ln mnogim tudi oretrgala nit živlienjar amo ae ne toliko opomogli, da amo zopet pričeli z gibanjem na društvenem in političnem polju. Delavake razmere ne liom opi aoval, razun če omenim, da ae ratuje še vedno a polno paro. Kpldemija je zahtevala tn kakih 40 žrtev, katerih imena mi pa niso vsa znana, ker aem bil tudi sam privezan na poateljo vsled bo lesni. Skorsj nI bilo Že najti htte. da ne bi imeli v nji bolnika. V nekaterih so bili vsi od prvega do sadnjefa bolni. Med Slovenci je zahtevala sledeče žrtve kolikor je meni znano: Frank Kralj, valgo Prevlek, doma ia Hlagoviss pri Litiji, član dr. št. 60, SDPZ. hi H. P.Društva v Moon Run. — Frank Kralj (vulgo ftuitar) doma iz Hlagoviee pri Litiji, član dr. »U 60 8I)PZ. in S8PZ. Oba sta bito n«-oženjeoa. — Joe Podmiljšek, za pušča soprogo in štiri nepreskrbljene otroke. Doiba je bM h Bla govlce pri Litiji. Ril je člandr. št 88, SNIM., it. «0, HDP2. in M. 1*: Društva v Moon Itun. — Anton Koline, doma is vssi Glob ».'»ol, fr ra Mims peč ns Bolgnjakem. Ui? je član društva št. 15, K*&J., iu H P. Društva v Moon Rus. — šle-rijs Mlinar, doma nekja od fiv. Antona nad Skofjo loko. Uito jo članica nekaka angleškega društva. Kopnftča ata riše, brale in sc-atre. — Matt TLlUnger, zapušča mprogo in hčerko. Doma je bU pri Velenju na Spodnjem Atejerskem. Hll je član dr. it. 88, SffPJ.—'Anton Kos, aamee. dome Is Rejhen-banga. Spodnje Alajtesko. Ni bil elan aolienegs društva. — Prenk je. Ponovno amo se ukrcali v mal« ladjice, s katere smo se pripeljali! v Norfolk ter nato odpluli v New»j akaciji SRZ in SNZ. meato prepi- štora in delavca. Delo se tu la- Z^^ln l ^nrivu Li i p rs in brezplodnih polemik, s ka-hko dobi. Tuje prilika za Sloven-^a.k^ J ^to v to nris " terimi so begali narod in s .tem La, ki bi želel imeti hranilišče k5? l - \ P I" neposredno koristili na8im narod- (boarding houae). Večkrat pride ™ n^ in Z nim nasprotnikom, tajše našli pot tu kak Slovenec za delom, toda da 86 T " J u za sporazumno delo skupno z lin- ker ne dobi hrane in stanovala|ge Pr,Pre At«., Okioago, III Blagajniki A o ton J. Torbo*«, P. a Bo« 1, OUero, 111. i Zapisnikar: Joka klalek, 400« W. Sla% Bt., Okioago, DL % NADZOBNI ODSBKi . (1 *1 Ml Jalo AatbroU«, Bos Ml, Oaaaasbttrg, Pa. I • Paul Borgar, 8880 Bo. Karlov Ava,, Chleago, UL XI POBOTNI ODSBKi J « k ') + \ Anton Hrast, Bos 140, Oanoaabarg, Pa. , Jola Kadllok, Bo* 488, Bnlthton, Pa. ' ' ' Mudolf Plalerlsk, B01 48«, BrtdtovtUe, Pa. * Jakob MlklavAl«, L. Boa I, WUloak, Pa. II. Potrovlsk, 14810 Hala Ava., Golila**«, O. UBBDN1K PUOHVBTBt 1 1 Jola Zavsrtalk. V P4' ' . . HM VBHOVNI IDBAVNIKf ' I * ^ r. J. Kara, II. D., 0808 81. Oal« Ava., Olovelaal, Okla. VflE DENARNIC ZADBVB IN BTVABI, M aa Maja gl apmvaaga odbora la 8. N. P. J. aaj •• pollljajo aa naalov 1 JOHN VBRPKRBAB, 800T-08 Bo. Lairadala Ava, Okleago, DI. . PRITOŽBE OLEDB GENERALNEGA POSLOVANJA •« pollljajo aa aaalav JOŽB AMllKOŽlO, Boz 801, Oaaonsburg, Pa. Prltolb« prepirljiva vooblao, kl ata jlk ralUl prva ta draga laltaaaa aa pollljajo aa aaalav 1 ANTON BBABT, Bo« 140, Oaaaaabarg, h. VSI DOPISI, raaprava, Uaakl, aaaaaaUa Itd. m "Pnavata" aa pollljajo na aaalovi UREDNIŠTVO "PROSVHTB", 8M7-08 Ba. Uwa«ala Avo„ Okleago, IU. VSB UPRAVNtflKE BTVABI, aarelalaa, oglaal, ao pollljajo aa aaalovi UPBAVNIftTVO "P ROS VETE", 8007-08 Ba. Lairadalo Ava., Cktaago, III. V koreapondanol a tajalltveaa B. N. P. J., aredailtvoai la upravaiMvaai "Prosvets" na rabita l«ea atadalkav, mar val aaplllta aaalav, kl Ja ta aavedsa, ako lallta, da bo vaaka atvar kltro releaa. Nova moč, novo zdravjep nova čiata kri, za tri cente Bolgarski krvni ta| js nrAumrro zdravilo, katerega aiuajo vlivati val Man) v družini o<) malega deteta do Mura matere. Morali bi ga imotl v vaa-kem doma. J)»bro zdravilo za prehlad. Dala IzvTfitno, vzdržuje fllato kri. zdravi vata oblati čreva in ala-bi alelodoe. Polijemo vzakemu po pofiti en zavoj zn $1.25 ln 5 zavo-Jev pa za $5.00. Naalov jei II H. Vem Sehllek, Praaldent Marvel Produrta Oo. No. fl, Marvel Uldg, Pltabr.rgh, Pa. Hila v najem aa 1898 W. 22nd •traat, bliao Llnooln It. Izvrstno 4-zobno itano vaa ja. Kljad Ja v prodajalni aa 1881 W. 23nd SI. Vajatnnlaa ja $18,00. — Hanry P. Maua, 8118 W. Madiion St., Obi- __ Ameriške vesti. NAPREDEK aparappi *š»l***J* •stavka a »•u»»»ti». ' SPREJMI! SE »lužklnja v bol-alAaiea. Zklaalta aa prt; Saarlcklajr Valiay Hoapltal, Sawicklajr, Pa. Jaa asaa aajstarsjli odra volk Ipe sljahat aa Bleveaaa v PKtebargka. Zdravi« la vol kal 88 le« Ulae metk« la leeake. Oodravll ae« le aa Haels la tlaalo aaak la nersm tadl vaa. V adravljeaja raselk beleasl Isaass aajvelja Mmlaje. Baklaa aa-»• aajboljle adravtla. Ima« sa) beljll sl^kirlAoi stroj sa preiskan ajs, pel*« katersga ss vidi e#le vala tele ko« aa diasl. K «sal prihajajo Ijadja ad bllaa la dal*f da Jlk sdra Z ognjem in mečem, i ZGODOVINSKI ROMAM. Poljaki »pihal 8ienkiewiwies. — Poslovenil Podravikl »»♦tMMiMMt fr»*»9 00oooeoooo»oo»ooo<* (Nadaljevanja.) "Ne!" mIvrne hladnokrvno Verner. "Naša Vojaška služba nam veleva držati ae pogodb. Služba *c konča mcvc« junija. Slpžimo za denar, pa nismo izdejice. Drugače bi nos nihče ne vzel v službo'; vi »Mirni bi nam ne zaupali; kdo bi nam mogel biti porok, da v prvem boju ne prestopimo ftopet k hetmanom?" "Kaj hočete torej f" "Da nam dovolitf o^ti." "To ae ne zgodi, noro človeče. Fkažem vaa posekati do poslednjega." "Pa koliko avojih izgubite t" , "Niti eden od vaa ne uide t" "Polovka vaših ne ostane." Oba sta govorila reanleo, radi tegu tudi Kre-čovski, dasirovno je nemška hladnokrvni vzburilo v njem kri in mn vzkipela jeza, ni hotel Se pričeti boja. •"Premislite siw dokler solnce ne zaide, ker potem ukožein sprožhi!" Trno ae je peljal na avojem čolnu, da bi ae *e poavet oval a llnielniekim. Na hI al je trenolek čakanja. Kozaški hajdaki ko Ke teaueje atiauili nemške. Nemci .»o al ali hladnokrvni, kakor samo stari in izurjeui vojaki pred smrt jo za morejo atati. Na grožnje in zabavljanje, ki ao doletavale vsak hip iz kozaških bajdskov, odgovarjali so s prezirljivim molčanjem. Mično je bilo videti »tare Nemee mirno in nekako prezirljivo sredi teh izbruhov jeze vjedljlvih molojeev, ki ho potrenali grozne ovoje sulice in "piščele", k le-jietali z zobmi in nestrpljivo pričakovali boja. Medtem je solnce, ki se je že pomaknilo s po-ludneva na zahodno strsn, akrivalo polagoma svoje zlate žarke nad trsičjem, katero je čedalje bolj pokrivala tema. Naposled je zatouilo popolnoma. Ta čos ae je odzvala t romba in talfoj ua to je zeffemel iz daljave glas Krečovskegs: "Solnce je zašlo) Ali ste se že premislili!" "Že!" odvrne Verner. In obnilvšl se k vojakom. mahne s sabljo._____ ___________1 "Hprožite!" zapove z mirnim, hladnokrvnim glasom. Odzval ae jc strel. Pljuskot trupel, ki so padala v vodo. kriki bcspobe iu ognjeni strel, odgovarjali so pokom nemških mušket. Topovi, ki so jih izvlekli na breg, odzvali so ne, kakor basi ter za-čeli metati krogle ua ucmške bajdake. Dim zakrije trsičje ln sredi krika, streljanja, sikanja t star. akih pšle, robota jriftčel in pušk, so enokratni streli mušket naznanjali, da str Nemei še branijo. o selnčncm zahodu je bitka še1" vrela, toda zdelo ae je, da že pojema, llmelnieki, v družbi Krečovskego, Tuhoj-beja in neholiko tovarišev s-t anionov, je prihajal k bregu, da ai ogleda bojišče. Razširjeno njegove iumuIcc vohale ao smodnikov dim, a ušesa radostno poalušala krik utapljajočih oe in ranjenih Nemcev. Vwi trije vojskovodje so zrli tin to prikazen, katero ao amatrali za nekako napoved sreče.. . ' Borba je pojenjevala. Strel je umolknil, me-alii njega pa ao čedalje gloaneji kriki Kozakov /.niiigoaliivno odmevali do neba. "Tnhsj-bej," reče llmelnieki, "to je dan prve zmage." VVjetnikov nI," zsmrmra zamorec. "Takih zmag ne moram!" f; "DoMš jih na Fkrojini. Ven Rtambul in (is-loto napolniš s svojimi vjetniki." "Vzamem pa tebe, Če drugih ne bo." To rekši, se Tuhnj-bej zlobno nasmehne — in doda čez t renotek : "K, kako rad bi vzel te Franke!" .Medtem je vojsko popolnoma prenehala. Tuhaj-bej obrne konja proti taboru, za njim tudi to-viirlSi. "No. aedaj pa no žolle vode!" zokliče llmel-liiekt. XV. Namestnik. sliSotl boj, je koprneče čakal kon-eo. mUlcČ si. dn je llmelnieki naletel no skupno vojsko hetmauov. No večer mu je po atari Zahar atvar pojasnil. Novica, da .ie izdal vojnko Krečovski in da no bili pobiti Nemei, razburila je zelo dušo mladega vitezu. ker to jc napovedovalo ne več izdajatev. Na-, j mestniku je bil«, dobro znano, dn v hetmanakih vojikah služijo večinoma Kozaki. Nome-dulkove muke ko naročale in zmago-sla »je \ koioškem izboru dodajalo je Sc k temu pelinu \ m> je koralo nojalališe. O knezu ni bilo I »lišoti; hetmoni mo toviioli očlvidno neumno, ! i|o -»o. mesto poNtavili vso moč pred Kudak. ali po , •«i»j či*kali sovražnika v utrjenih taborih, roxdelili svoje iiittri: tako no se prostovoljno udahili ter • litli \ojnkniii priloioont k izdajstvom. V raporoŽ-kein taboru su govorili že poprej o ironpodu Krc-čo\ skem in »i vojaki pod |M)veljništvom ^tefnna Potnekegn Vimcstnik tej ^ovoriei ni hotel ver- j .teti Sodil n«, dn s«» t<> le mo«'ne prednje straže. I k mere s«- IhmIo ie prav(»časno umaknile. Medtem sc ' je zgodilo druga«' e l'o i/dujstvu Krcčovskegn je |Mouiioftil llniplnieki sv<^o moč r tisoč ljudmi I ot mlademu Potockcuiu je pretila veliko nevarnost Uropmiega mOči iu /ablodclcgn v puščavi, I inogrl j«- Hmelnicki sedaj lnltko nbkoliti in popol- j o<«»na nifonoltii i V liolerinah ron, ln v nočeh brc/ spanja. , tM.ifP «•>«• j,- 4Wrrto*ki snrao t mislijo na knesa. / ./d.t tlmelidekegn mora vendar ot»|is|eii. kndnr m- -tvivoi< km * v t.jubneiii T«nln kd«» more ve-<1.11. ,v j, h- rdrutil * lielmani* Kakor ie liiln lo«ti >rlil»i, t< m. 11 utelniekeun. Unkor mu jr Alo t ( poi-etUn vs« p<» srr.4, ter bil t njim rnvcanik Tu- haj-la-j. in V slučaju nezgode mu ae K4m "ear" krimski obljubil svojo pomoč, vendar se Skretuski ni mogel aprijezniti z mislijo, da bi t s nemir mogel dolgo trajati, da ji en Kozak mogel pretresli vso ljudovlado iu zdrobiti njeno grozno moč. "Na ukrajinskih pragovih se razbije ta val!" misli Skretunki. Kakb mo ae končale vse kozaške vntaje? Izbruhnile ao kakor plamen, pa vgaNiiile po prvi dotiki a bet mani. Tako jc bilo doalej, Kjer ae je na eni strsni gnezdo niŽevskih roparjev merilo z močjo, katere bregove je oblivalo dvojno morje, tam so *e nasledki takega boja dali lahko predvideti. Burja ne more dolgo trajati, torej preide in vremena se bodo zjasnils. Taka misel, je krepila uotfpoda Skrctuakega ter ga, rekel bi, držala na nogah; sicer ga je tlačilo hrome tako težko, kakoršnega še nikdar ni dvigal v življeujtL Nevihta, dasiravno mine. zamore opustošiti polja, razdreti hiše in povzročiti nepopisno škodo. Saj je le malo manjkalo, da valed te burje aam ni izgubil življenja, ni prišel v kruto su).noat, ob času, ko mu je postala svoboda tako draga, kakor živ-Ijeoje. Koliko bedo morala od te nevihte trpeti Sc alabejša bitja, ki se ne znsjo braniti? Kaj ac zgodi s Heleno v Rozlogih?" Helena je že gotovo v Ljubnem. Namestnik jo je videl večkrat v spanju oIhIoivo s prijaznimi obrazi, ljubljeno od kneza in knegiuje (jriselde, občudovano od vitezov, — vzdihajočo le po svojem huzarju, ki se je na Siču izgubil. Naposled napoči trenotek, da se ljubljenec vrne. Saj mu je Hmelnicki obljubil prostost; —- pa tudi kozaški val plava iu plava k pragu ljudovlade, kjer ae razbije; takrat bo konec vaehi mukam, trpljenju in nemirom. Val je iatinito plaval. Hmelnicki, ne odlašajoč, peljal je tabor naprej, da bi se spoprijel a lietmonovim sinom. Njegova moč je bila grozna. Vštevši vojake Krečovskega in krdela Tuhaj-beja, je vodil okrog petindvajset tisoč izurjenih in boja-željnih vojakov. O močeh Potoekega še ni bilo moči dobiti pravih poročil. Beguni so trdili, da ima seboj dva tisoč težkih jezdecev z nekoliko topovi. Dasiravno so bile moči teh dveh vojsk lako različne, vendar je bila zmaga še dvomljiva; primerilo sc jc večkrat, da so strašni huzorji v enem samem napadu pomandrali desetkrat številnejšo vojsko. Tako je gospod llodkevič, litevski hetman, s tremi tisoči huzarjev stri enkrat poti Kir-eholmom popolnoma osemnajst, tisoč izbrane pehote in četo švedskih jezdecev; tako je |»od Kluši-nom en polk oklopnikov razkadil v besni jezi več tisoč angleških in škotskih najemnikov. Hmelnicki je vedel vse to; pat o je še! po besedah r^ke-i ga letopisca. počeši ip previdno: "z mnogimi očmi svojega uma, kakot; zvitjovcc na vse strani gledajoč iu straže na miljo in še dalje naprej razpošiljajoč". Tako ae jc bližal Žo|tej vodi. Zopet so vjeli dva begunca. Potrdilo sta vest, da Število kraljevih vojakov res ni večje. Povedsla sto še, Vilsonu, smo se takoj lotili dela z nabiranjem podpisov od hiše do hiše. 7 , Najvažnejši problem, ki je sedaj pred nami, je pridobivanje sredstev za Slovensko republikansko združenje. Dasiravno smo skoro sami delavci. Kljub temu vemo, da se brez sredstev ne more napraviti nobenega večjega dela. Kamor koli se ganete, že so stroški. fte v veliko večji meri nastanejo stroški pri organizacijah, ki više tako delo kot SRZ.. Za propagando niso sredstva nikdar dovolj velika, kajti čim večja so, več dela in propagande sc lahko izvrši med njimi. V interesu ameriških Slovencev, kakor tudi dru-Jugoslovanov je, du se balkanski problemi rešijo pravično. Ako se to ztfodi, bo odpruvljcn en vzrok za nove vojne. Ako pa se uresničijo želje Italije, potem se moramo sprijazniti z mislijo, da se bodo Jugoslovani pripravljali na boj z Italijo toliko časa, da pride prilika za novo vojno. To vedo tudi mnogi državniki, zato Italija ne bo imela pray lahkega Stališča. Toda mi se ne 4memo zanašati preveč na druge. Sami moramo pokazati koliko je nas iu kakšna je nafta-moč. Sami se moramo zavzeti za vprašanja, ki se tičejo nas direktno. Ker smo majhen narod, moramo razviti toliko večje energije in posegati toliko globoke je v žep. Pozabiti moramo na nusprotat va, ki nas ločijo in no verske diference, pa sc združiti vsaj za tisto delo, ki je nam vsem skupno: ubraniti Italiji ali kaki kefii i/ Alaskc, fcj sc drJe^^^ vernih in \isokih gorskih kr;1Ji,( Sedaj so se te kokoši vrnile v ve^ likem številu v pokrajino Nenane, kar je domačinom povzročilo veliko vesolje. - NAZNANILO IN ZAHVALA Tužuiiu srcem naznanjam vaem sorodnikom, znancem iu prijateljem, da mi je moj ljubljeni so-prog, oziroma oče petih Še nedo. raslih otrok v starosti 2 do U let za vedno zaupal, dne 12. novem, bra t. L ob 11 url Najlepšo zaliva-lo izrekam vsem sosedom, ki ste mi pomagali v tem kritičnem momentu. Posebna hvala Jožefu Ti-čer iu njegovi soprogi ter Johu Podržaju in soprogi in vsem, ko-teri ste g^ spremili k zadnjem počitku na mirtlvor še enkrat lepa hvala vsem. Tebi moj nepoz;i4>. in soprog in oče naj bode lahka svobodna ameriška zemlja. Počivaj mimo. Žalujoči ostali: Marija Skubec, soprogo. Ana. hčerka: John, Tony in Louis, sinovi. Uu' is Zbočnik, svak. ' V l^tlcc. 1018. llibbing, Minn. j - . . . , , tiri. Pogreb se jc vršil 23 novem- držovi vzeti jugoslovanske deže-Vft ,m kato|iftko pokopaliWe v o I lOiiiAU i«o t luni a amoviti tn m t« * * Bridgeville, Pa. Pokoj niča jc bilu Članica društva "Zbudi sc Slovan", kic\. 319 SNPJ., katero ji jo podarilo krasen vencc in jo spremilo k zodnom počitku. Hvala predsedniku društva Mu-'tcvŠu Kos, za njegov krasen nagrobni govor. Lcpu hvala njenem stricu Matija Ipavcu zo darovani vcncc in hvala (udi njenim sturišem za vso pomoč in postrežbo v bolezni, ter za vencc, ki so ga položili na krsto svoji hčerki. Lcpu hvala sestram in bratom Za njih požrtvovalnost. Spavaj mirno drago žcukn in mali! Lahka nuj ti bode ameriška žemljica. Žalujoči ostali: John C.odel, soprog, John in Frank, sinčeka; Fronk in Frančiška Ipavec, storiši;. Marv, Agnes in Dorolhy, scslre; Frank in John, brala. Cuddf/, Pa. BAD A Til IZVEDELA le. Demokratični elementi tu in v domovini ne bodo spali, nego delali nato, da postane združeno Jugoslavija demokratična država v najširšem pomenu besede. To delo pa bo zanje toliko lažje, ako se najprvo ubranijo imperialistične nevarnosti zunanjih sil.* i Med ameriškimi .Slovenci je precej ljudi, ki gledajo vse to gibanje nekako postrani, Češ, kaj me briga, kako bodo uredili stvari v domovini. Juz bom ostal tukaj in me zadeve tam ne brigajo. Taki argumenti so Seveda« brez vsake podlage, kajti če stvar ne briga posameznika, ki je tam ro jen, kako morejo potemtakem brigati jugoslovanski in drugi ev--ropski problemi ameriško vlado, ki vendar ne eksistira v Evropi, nego tu v Ameriki? Toki ljudje, ki trdijo, da jih stvari, ki jih ne vidijo prav. pred seboj, nič ne brigajo, a tem le dokazujejo, kako malo znanja imajo o mednarodnih odnošajih narodov in o skupnih interesih človeštva. Taki ljudje bi sc morali Vsaj vprašati, zakaj so priili v to deželo. Ali se jim je doma predobro godilo? In če se jim ni, ali ni njihova dolžnost pomagati ljudstvu, ki je ostalo domu, doseči take pogoje, da si bodo v stanu izboljšati 'življenjski in kulturni položnj hi ne bo treba tisočem zapuščati dom, da si služijo kruh In pridobivajo znanje, katerega jim ni nudila domovina. Nismo prišli v Ameriko s polnimi žepi. Slišali smo, da no tu boljši življentfki pogoji, boljše razmere za delavno ljudstvo, ne smo zapustili kraje, kjer ni bilo dom«t drugega, kakor pomanjkanje živ-Ijenskih sredstev, /zatiranje, narodnostni boji iu druge take ntva-ri, ki mo nosile nesrečo ljudstvu. Ker vemo vse to, je sedaj vendar že čas. da ravno v teh česih, ko se odločuje o bodoči usodi tega ljudstva, storimo kar je v naših mo-ceh za odpravo vseh teh. ljudstvu škodljivih stvari in jim pomagamo položiti temelje, na katerih bodo zgradili državo zadovoljnej. šega in srečnejše«a ljudstva, f1* še niate aktivni v Slovenskem re-1 na S1y ln okolici aa priporočava publičanskem združenju, vstopite M krojaško delo noro obleko, v njegove vrste aedaj kot delavce gfcngke guknja, čist en je, krpanje, in borce. ^ „ likanje, barvanje, meško, iasake Anton Jure s, tajnik lokal. org. |n otročje obleke. Smo v svesi t V t/V 1 \ILO IN ZMIVALA. Tu naznanjam vsem sorodnikom. znancem in prijateljem žalostno vest, da mi je umriu moja ljuba soproga in mati FRANČIŠKA ČADEZ, m (rojena Ipavec) dne 20. novembra 1018, v svoji starosti 22 let. Hila jc bolna na influenci deset dni. Doma jc iz Rovi na Notranjskem, v Ameriki jc bila 8 lcl in 11 mesecev. Tu zapušča mene, žalujočemu soproga in dva sinčeka John star 3 leta in Frank star dve leti. Iskreno se zahvaljujem vsem ki so mi kaj primogli v ti žalostni za Petru Kralj doma iz Gorenje vasi pri Kanalu na Primorskem. Prošli leden sem prejela od njegove žene Ane Kralj pismo iz Italijanskega ujetništvu, v katerem me prav lepo prosi, do naj v časopisih pnišČem njenega soproga, ker ji ni ie dolgo časa nič pisal in se vsled lego nahaja v Velikih skrbeh za njega kaj sc jc z njim zgodilo. Cenjen e rojake prosim če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani ali pa naj ac mi sum prijavi na moj naslov: Jaz sem p<» domače poznana (iabrijclco Cotičcva iz Kanala pri Gorici Primorjc. Moj naslov je: Mr> (iabrielle Schmidt 65fi Gnrland Ave., Detroit, Mich. Krojača sns 9 __ »r » ^ RELE KOKOtI 80 8E VRNILE V A LAŠKO Pair banka, A laska — Zadnjo »pomlad ao izginile bele divje ko- najboljšim Dr? Cleaning in Dye Honse družbo. Naša delavnice jo v bivšem poštnem uradu. JOI KOMATAJL, and ELT. MINN.