346 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 347Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
Kaj vemo o netopirjih v posebnem 
ohranitvenem območju Drava?
Primož Presetnik, Monika Podgorelec, Jasmina Kotnik 
Preveč velikopotezno se nam je zdelo na kratko opisati netopirsko favno vseh stotriintride-
set kilometrov reke Drave v Sloveniji. Morali bi se zateči k velikemu posploševanju in vam, 
spoštovane bralke in bralci, ne bi mogli postreči z drobnimi, pa zato tako sočnimi dejstvi 
o nekaterih vrstah netopirjev. Zato smo se v tem prispevku omejili le na opis netopirjev 
spodnje polovice reke in njene okolice med Mariborom in Središčem ob Dravi, ki sta bolj 
ali manj vključeni v Posebno ohranitveno območje Drava (v nadaljevanju tudi Natura 2000 
Drava). Nekaj vednosti o netopirjih s severnega dela reke smo zbrali v tematski številki Pro-
teusa o Pohorju (Zamolo in sod., 2021), južnega dela reke pa smo se že dotaknili v tematski 
številki Proteusa o Halozah (Podgorelec in sod., 2022). Da se ne bomo ponavljali, bralcem 
priporočamo, da znanje o splošni biologiji netopirjev osvežijo v teh člankih.
V haloški številki Proteusa smo tako pisali o netopirjih gradu Borl, ki se na haloškem bregu 
na visoki skali dviguje nad Dravo. Grad nudi zatočišče več zavarovanim vrstam netopirjev, 
med drugim tudi velikim podkovnjakom (Rhinolophus ferrumequinum) in vejicatim ne-
topirjem (Myotis emarginatus). Ti vrsti sta v takšnem interesu Evropske unije, da je bilo 
zanju treba razglasiti varovana območja in eno od njih je tudi Natura 2000 Drava, za katero 
v pričujočem prispevku poskušamo odgovoriti na vprašanje v njegovem naslovu. 
Grad Borl ni samo najpomembnejše poletno 
zatočišče in kotišče velikih podkovnjakov in 
vejicatih netopirjev v območju Natura 2000 
Drava, temveč je tudi njihovo edino najdi-
šče znotraj območja. Kje ti netopirji prezi-
mujejo, ne vemo. Prav tako so neznanka 
njihovi prehranjevalni življenjski prostori. 
Vendar lahko na podlagi študij iz tujine in 
Parka Škocjanske jame sklepamo, da se ver-
jetno večinoma prehranjujejo nekje v šest-
kilometrskem območju okoli gradu. Ali je 
njihovih prehranjevališč dovolj, v kakšnem 
stanju so in ali se vejicati netopirji ali veliki 
podkovnjaki prehranjujejo tudi vzdolž bre-
gov Drave – so še neodgovorjena vprašanja. 
Za resno izvajanje zakonsko predvidenega 
ohranjanja njunih prehranjevališč bo najprej 
treba opraviti ustrezne raziskave. 
Da podamo bralcem vsaj še kakšno novost o 
teh dveh vrstah v Posebnem ohranitvenem ob-
močju Drava, na spodnjem grafu objavljamo 
število odraslih živali, ki smo jih v izbra-
nih poletjih prešteli v prostorih gradu Borl. 
Bralci seveda veste, da gre zgolj za opaženo 
število odraslih netopirjev in ne za velikost 
populacije v tem koncu Slovenije. Vide-
ti je, kot da je število odraslih živali obeh 
vrst v letih po letu 2014 naraslo, vendar 
je to lahko zgolj posledica bolj natančnega 
pregleda stavbe, saj smo s pregledi izredno 
pomembne grajske kleti lahko začeli šele po 
letu 2010. Podatkov za mnoga leta ni, kar 
Vrsta
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
veliki 
podkovnjak
31 24 10 21 21 19 30 25 21 68 65
vejicati 
netopir
15 20 6 1 0 20 11 24 59 75 140
Grad Borl je najpomembnejše znano najdišče netopirjev v posebnem ohranitvenem območju – Natura 2000 Drava.  
Foto: Monika Podgorelec.
Število odraslih velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum) in vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) 
na njihovem kotišču v gradu Borl v letih od 2003 do 2022.
346 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 347Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
Kaj vemo o netopirjih v posebnem 
ohranitvenem območju Drava?
Primož Presetnik, Monika Podgorelec, Jasmina Kotnik 
Preveč velikopotezno se nam je zdelo na kratko opisati netopirsko favno vseh stotriintride-
set kilometrov reke Drave v Sloveniji. Morali bi se zateči k velikemu posploševanju in vam, 
spoštovane bralke in bralci, ne bi mogli postreči z drobnimi, pa zato tako sočnimi dejstvi 
o nekaterih vrstah netopirjev. Zato smo se v tem prispevku omejili le na opis netopirjev 
spodnje polovice reke in njene okolice med Mariborom in Središčem ob Dravi, ki sta bolj 
ali manj vključeni v Posebno ohranitveno območje Drava (v nadaljevanju tudi Natura 2000 
Drava). Nekaj vednosti o netopirjih s severnega dela reke smo zbrali v tematski številki Pro-
teusa o Pohorju (Zamolo in sod., 2021), južnega dela reke pa smo se že dotaknili v tematski 
številki Proteusa o Halozah (Podgorelec in sod., 2022). Da se ne bomo ponavljali, bralcem 
priporočamo, da znanje o splošni biologiji netopirjev osvežijo v teh člankih.
V haloški številki Proteusa smo tako pisali o netopirjih gradu Borl, ki se na haloškem bregu 
na visoki skali dviguje nad Dravo. Grad nudi zatočišče več zavarovanim vrstam netopirjev, 
med drugim tudi velikim podkovnjakom (Rhinolophus ferrumequinum) in vejicatim ne-
topirjem (Myotis emarginatus). Ti vrsti sta v takšnem interesu Evropske unije, da je bilo 
zanju treba razglasiti varovana območja in eno od njih je tudi Natura 2000 Drava, za katero 
v pričujočem prispevku poskušamo odgovoriti na vprašanje v njegovem naslovu. 
Grad Borl ni samo najpomembnejše poletno 
zatočišče in kotišče velikih podkovnjakov in 
vejicatih netopirjev v območju Natura 2000 
Drava, temveč je tudi njihovo edino najdi-
šče znotraj območja. Kje ti netopirji prezi-
mujejo, ne vemo. Prav tako so neznanka 
njihovi prehranjevalni življenjski prostori. 
Vendar lahko na podlagi študij iz tujine in 
Parka Škocjanske jame sklepamo, da se ver-
jetno večinoma prehranjujejo nekje v šest-
kilometrskem območju okoli gradu. Ali je 
njihovih prehranjevališč dovolj, v kakšnem 
stanju so in ali se vejicati netopirji ali veliki 
podkovnjaki prehranjujejo tudi vzdolž bre-
gov Drave – so še neodgovorjena vprašanja. 
Za resno izvajanje zakonsko predvidenega 
ohranjanja njunih prehranjevališč bo najprej 
treba opraviti ustrezne raziskave. 
Da podamo bralcem vsaj še kakšno novost o 
teh dveh vrstah v Posebnem ohranitvenem ob-
močju Drava, na spodnjem grafu objavljamo 
število odraslih živali, ki smo jih v izbra-
nih poletjih prešteli v prostorih gradu Borl. 
Bralci seveda veste, da gre zgolj za opaženo 
število odraslih netopirjev in ne za velikost 
populacije v tem koncu Slovenije. Vide-
ti je, kot da je število odraslih živali obeh 
vrst v letih po letu 2014 naraslo, vendar 
je to lahko zgolj posledica bolj natančnega 
pregleda stavbe, saj smo s pregledi izredno 
pomembne grajske kleti lahko začeli šele po 
letu 2010. Podatkov za mnoga leta ni, kar 
Vrsta
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
veliki 
podkovnjak
31 24 10 21 21 19 30 25 21 68 65
vejicati 
netopir
15 20 6 1 0 20 11 24 59 75 140
Grad Borl je najpomembnejše znano najdišče netopirjev v posebnem ohranitvenem območju – Natura 2000 Drava.  
Foto: Monika Podgorelec.
Število odraslih velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum) in vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) 
na njihovem kotišču v gradu Borl v letih od 2003 do 2022.
348 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 349Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
je posledica omejenih sredstev za državno 
spremljanje stanja netopirjev (monitoring), 
ki naj bi ga izvajali na več kot štiristo pole-
tnih zatočiščih netopirjev (Presetnik in sod., 
2020). Ne smemo pozabiti, da je v vseh teh 
letih bilo na Borlu najdeno tudi manjše šte-
vilo ali le posamezniki še treh vrst neto-
pirjev - malih podkovnjakov (Rhinolophus 
hipposideros), navadnih netopirjev (Myotis 
myotis) in sivih uhatih netopirjev (Plecotus 
austriacus), zaradi česar Borl sodi med stav-
be kulturne dediščine z najbolj pestro neto-
pirsko vrstno sestavo v Slovenji (Presetnik, 
Zamolo, 2021). 
Leta 2020 je Ministrstvo za kulturo Repu-
blike Slovenije začelo obnovo dela Borla. 
Že s pregledom načrtov in sprotnimi ogle-
di smo pazili, da je vse potekalo tako, da 
so bili netopirji čim manj moteni, njihovi 
prostori za kotenje pa ohranjeni. Dela so 
potekala predvsem v hladnih delih leta, ko 
na gradu ni bilo netopirjev. V kleti so bila 
v sklopu obnovitvenih del nameščena nova 
vrata, ki netopirjem omogočajo lažji prelet. 
V projektu zaDravo so bile netopirjem na 
podoben način prilagojene še kletne oken-
ske odprtine. Seveda vse te možne preletni-
ce niso osvetljene, saj bi s tem poslabšali ali 
celo uničili kotišče, tako veliki podkovnjaki 
kot vejicati netopirji se namreč izogibajo 
svetlobi. Netopirjem bo namenjen del nara-
voslovne razstave na gradu. 
V celotnem šestdesetkilometrskem odse-
ku Posebnega ohranitvenega območja Drava 
poznamo poleg gradu Borl le še petnajst 
najdišč netopirjev (CKFF, 2023). Z njimi 
bi si pri opisu prisotne združbe netopirjev 
lahko le malo pomagali, če ne bi bilo med 
njimi na bregu Drave pri vasi Rošnja mesto 
državnega spremljanja stanja za transektni 
popis netopirjev z ultrazvočnim detektor-
jem. To je eden izmed enajstih obvodnih 
transektnih (linearnih) popisov, ki jih ve-
činoma v juliju opravljamo za dolgoročno 
spremljanje stanja nekaterih vrst netopirjev 
v Sloveniji. Metoda je sledeča. Na bregu re-
ke je v razdalji enega kilometra razporeje-
nih deset točk v bolj ali manj enakomerni 
medsebojni oddaljenosti (približno sto deset 
metrov). Na začetni točki začne popisova-
lec ob sončnem zahodu poslušati in snemati 
vse klice netopirjev. Pravi transektni popis 
se začne trideset minut po sončnem zaho-
du, ko popisovalec na vsaki vnaprej določe-
ni točki posluša po tri minute, nakar se po-
makne do naslednje točke in tudi med tem 
beleži morebitne mimolete netopirjev. Čas 
sprehoda med dvema sosednjima točkama 
je, če se le da, prav tako dolg tri minute. 
Posnetke potem analiziramo s programi, ki 
zvok vidno upodobijo in s katerimi lahko 
merimo posamezne znake, ki so pomembni 
za prepoznavanje orientacijskih (eholokacij-
skih) in socialnih klicev netopirjev. Pogo-
stost opažanj za vsako zabeleženo vrsto ali 
skupino vrst je seštevek prisotnosti na vseh 
točkah (deset) in odsekih (devet) med njimi 
(najmanj torej nič, največ pa devetnajst), saj 
je bil čas poslušanja na posamezni točki in 
na odseku med točkama zelo podoben. Ta 
številka ne pomeni števila živali posamezne 
vrste na posameznem transektu, temveč slu-
ži zgolj za primerjavo relativne pogostosti 
posameznih vrst netopirjev med različnimi 
popisnimi transekti in med ponovitvami po-
pisov istih transektov. Spodnja tabela kaže, 
kakšne pogostosti smo zabeležili na bregu 
Drave pri Rošnji za izbrane vrste netopir-
jev in skupine vrst, ki jih med seboj nismo 
mogli ločiti po eholokacijskih klicih. Taka 
skupina so tudi najpogosteje zaznani be-
lorobi/Nathusijevi netopirji (Pipistrellus 
kuhlii/nathusii), ki jih lahko razlikujemo le 
po njihovih socialnih klicih. Te smo slišali 
le enkrat in s tem nedvomno potrdili pri-
sotnost belorobih netopirjev (Pipistrellus 
kuhlii). Nadalje se vidi, da so zelo pogosti 
še obvodni netopirji (Myotis daubentonii), 
V skupine vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) se včasih primešajo tudi toplote željni mladiči velikih 
podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum). Ga najdete? Foto: Jasmina Kotnik.
Za nemoten prelet veliki podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum) potrebujejo odprtino, široko vsaj petdeset 
centimetrov in visoko vsaj dvajset centimetrov. Kletna okna pred obnovo in po njej. Foto: Jasmina Kotnik.
348 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 349Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
je posledica omejenih sredstev za državno 
spremljanje stanja netopirjev (monitoring), 
ki naj bi ga izvajali na več kot štiristo pole-
tnih zatočiščih netopirjev (Presetnik in sod., 
2020). Ne smemo pozabiti, da je v vseh teh 
letih bilo na Borlu najdeno tudi manjše šte-
vilo ali le posamezniki še treh vrst neto-
pirjev - malih podkovnjakov (Rhinolophus 
hipposideros), navadnih netopirjev (Myotis 
myotis) in sivih uhatih netopirjev (Plecotus 
austriacus), zaradi česar Borl sodi med stav-
be kulturne dediščine z najbolj pestro neto-
pirsko vrstno sestavo v Slovenji (Presetnik, 
Zamolo, 2021). 
Leta 2020 je Ministrstvo za kulturo Repu-
blike Slovenije začelo obnovo dela Borla. 
Že s pregledom načrtov in sprotnimi ogle-
di smo pazili, da je vse potekalo tako, da 
so bili netopirji čim manj moteni, njihovi 
prostori za kotenje pa ohranjeni. Dela so 
potekala predvsem v hladnih delih leta, ko 
na gradu ni bilo netopirjev. V kleti so bila 
v sklopu obnovitvenih del nameščena nova 
vrata, ki netopirjem omogočajo lažji prelet. 
V projektu zaDravo so bile netopirjem na 
podoben način prilagojene še kletne oken-
ske odprtine. Seveda vse te možne preletni-
ce niso osvetljene, saj bi s tem poslabšali ali 
celo uničili kotišče, tako veliki podkovnjaki 
kot vejicati netopirji se namreč izogibajo 
svetlobi. Netopirjem bo namenjen del nara-
voslovne razstave na gradu. 
V celotnem šestdesetkilometrskem odse-
ku Posebnega ohranitvenega območja Drava 
poznamo poleg gradu Borl le še petnajst 
najdišč netopirjev (CKFF, 2023). Z njimi 
bi si pri opisu prisotne združbe netopirjev 
lahko le malo pomagali, če ne bi bilo med 
njimi na bregu Drave pri vasi Rošnja mesto 
državnega spremljanja stanja za transektni 
popis netopirjev z ultrazvočnim detektor-
jem. To je eden izmed enajstih obvodnih 
transektnih (linearnih) popisov, ki jih ve-
činoma v juliju opravljamo za dolgoročno 
spremljanje stanja nekaterih vrst netopirjev 
v Sloveniji. Metoda je sledeča. Na bregu re-
ke je v razdalji enega kilometra razporeje-
nih deset točk v bolj ali manj enakomerni 
medsebojni oddaljenosti (približno sto deset 
metrov). Na začetni točki začne popisova-
lec ob sončnem zahodu poslušati in snemati 
vse klice netopirjev. Pravi transektni popis 
se začne trideset minut po sončnem zaho-
du, ko popisovalec na vsaki vnaprej določe-
ni točki posluša po tri minute, nakar se po-
makne do naslednje točke in tudi med tem 
beleži morebitne mimolete netopirjev. Čas 
sprehoda med dvema sosednjima točkama 
je, če se le da, prav tako dolg tri minute. 
Posnetke potem analiziramo s programi, ki 
zvok vidno upodobijo in s katerimi lahko 
merimo posamezne znake, ki so pomembni 
za prepoznavanje orientacijskih (eholokacij-
skih) in socialnih klicev netopirjev. Pogo-
stost opažanj za vsako zabeleženo vrsto ali 
skupino vrst je seštevek prisotnosti na vseh 
točkah (deset) in odsekih (devet) med njimi 
(najmanj torej nič, največ pa devetnajst), saj 
je bil čas poslušanja na posamezni točki in 
na odseku med točkama zelo podoben. Ta 
številka ne pomeni števila živali posamezne 
vrste na posameznem transektu, temveč slu-
ži zgolj za primerjavo relativne pogostosti 
posameznih vrst netopirjev med različnimi 
popisnimi transekti in med ponovitvami po-
pisov istih transektov. Spodnja tabela kaže, 
kakšne pogostosti smo zabeležili na bregu 
Drave pri Rošnji za izbrane vrste netopir-
jev in skupine vrst, ki jih med seboj nismo 
mogli ločiti po eholokacijskih klicih. Taka 
skupina so tudi najpogosteje zaznani be-
lorobi/Nathusijevi netopirji (Pipistrellus 
kuhlii/nathusii), ki jih lahko razlikujemo le 
po njihovih socialnih klicih. Te smo slišali 
le enkrat in s tem nedvomno potrdili pri-
sotnost belorobih netopirjev (Pipistrellus 
kuhlii). Nadalje se vidi, da so zelo pogosti 
še obvodni netopirji (Myotis daubentonii), 
V skupine vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) se včasih primešajo tudi toplote željni mladiči velikih 
podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum). Ga najdete? Foto: Jasmina Kotnik.
Za nemoten prelet veliki podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum) potrebujejo odprtino, široko vsaj petdeset 
centimetrov in visoko vsaj dvajset centimetrov. Kletna okna pred obnovo in po njej. Foto: Jasmina Kotnik.
350 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 351Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
malo manj, vendar so izredno stalni, tudi 
drobni netopirji (Pipistrellus pygmaeus) in 
navadni mračniki (Nyctalus noctula). Mali 
(Pipistrellus pipistrellus) in Savijevi neto-
pirji (Hypsugo savii) se pojavljajo posame-
zno, poznega netopirja (Eptesicus serotinus) 
in širokouhega netopirja (Barbastella bar-
bastellus) pa smo slišali dvakrat oziroma le 
enkrat v enajstih izvedenih popisih. Za za-
dnjega je to edina najdba v območju Natura 
2000 Drava. 
In s tem bi lahko ta prispevek končali, saj 
drugih javno dostopnih podatkov ne bi bi-
lo, če se ne bi člani Slovenskega društva za 
proučevanje in varstvo netopirjev v prostem 
času ukvarjali z občasnim raziskovalnim 
delom in odgovarjanjem na tako imenova-
ne »SOS klice« ali netopirofon, s čimer se 
odzivajo na klice zavednih posameznikov o 
najdbah onemoglih in ranjenih netopirjev 
(na primer Podgorelec, 2015; Krivec, 2019). 
Tako je bila na primer zunaj Posebnega ohra-
nitvenega območja Drava, vendar znotraj ki-
lometrskega pasu ob Dravi, v vasi Dolane 
zabeležena še ena vrsta - dvobarvni netopir 
(Vespertilio murinus). 
V zadnjih letih člani društva jeseni štejemo 
navadne mračnike. To so dokaj veliki ne-
topirji, za katere je znano, da se jeseni in 
spomladi selijo na dolge razdalje (Presetnik, 
2016a). Velikokrat se jeseni lahko selijo že 
popoldne in zgodaj zvečer, zato se je av-
strijskim kolegom leta 2016 utrnila misel, 
da bi lahko relativno številčno stanje te vr-
ste spremljali z večernim opazovanjem, kar 
so poimenovali »Abendsegler-Simultanzä-
hlung« (Simultano štetje navadnega mrač-
nika). »Mi tudi,« smo si rekli in se akciji 
nemudoma pridružili (Presetnik, 2016b), le 
da se naša akcija imenuje »Koliko je mrač-
nikov na nebu?« ali na kratko: »Glej, mrač-
nik!«. Akciji se v obeh državah odvijata v 
istem tednu septembra. Sodelovanje je zelo 
enostavno, zato sta bralka in bralec vabljena, 
da se nam pridružita. V določenem tednu 
greš zvečer sam, še bolje, s tovariši, na me-
sto, najbolje ob reki, ki si ga izbereš. Potem 
si od petnajst minut pred sončnim zahodom 
do približno petinštirideset minut po njem, 
ali do kolikor ti dovoli mrak, v petminutnih 
intervalih zapisuješ, koliko si največ hkra-
ti videl navadnih mračnikov letati po nebu. 
S podatki, kot so datum, koordinate mesta 
opazovanja, uporabljena metoda ..., izpol-
niš še kratek obrazec in to je to. Če štetje 
ponoviš v dveh večerih, pa si sploh pohva-
ljen (Presetnik, 2019). Zaradi akcije »Glej, 
mračnik!« tako po Dravi južno od Mari-
Relativna pogostost netopirjev med različni popisi z ultrazvočnimi detektorji na bregu reke Drave pri Rošnji.
Vrsta ali skupina vrst
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
obvodni netopir 8 10 6 8 10 7 8 6 9 / / 12 / / 4
navadni mračnik 3 2 4 3 3 5 5 3 7 / / 2 / / 5
mali netopir - - 3 - - - 2 1 1 / / 2 / / -
drobni netopir 2 5 5 7 9 1 9 5 6 / / 2 / / 6
belorobi/Nathusijev 
netopir
6 11 18 10 12 9 13 14 7 / / 14 / / 18
belorobi netopir - - - - - - - - - / / - / / 1
Savijev netopir - - - - - - 1 2 2 / / 1 / / 1
pozni netopir - 1 - - - - 8 - - / / - / / -
širokouhi netopir - - - - 1 - - - - / / - / / -
Sonogrami hkratnih posnetkov eholokacijskih klicev kar štirih vrst netopirjev na bregu Drave pri Rošnji. 
Posnetek in slika: Primož Presetnik.
Breg reke Drave pri Rošnji je mesto državnega spremljanja stanja netopirjev. Foto: Monika Podgorelec.
350 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 351Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
malo manj, vendar so izredno stalni, tudi 
drobni netopirji (Pipistrellus pygmaeus) in 
navadni mračniki (Nyctalus noctula). Mali 
(Pipistrellus pipistrellus) in Savijevi neto-
pirji (Hypsugo savii) se pojavljajo posame-
zno, poznega netopirja (Eptesicus serotinus) 
in širokouhega netopirja (Barbastella bar-
bastellus) pa smo slišali dvakrat oziroma le 
enkrat v enajstih izvedenih popisih. Za za-
dnjega je to edina najdba v območju Natura 
2000 Drava. 
In s tem bi lahko ta prispevek končali, saj 
drugih javno dostopnih podatkov ne bi bi-
lo, če se ne bi člani Slovenskega društva za 
proučevanje in varstvo netopirjev v prostem 
času ukvarjali z občasnim raziskovalnim 
delom in odgovarjanjem na tako imenova-
ne »SOS klice« ali netopirofon, s čimer se 
odzivajo na klice zavednih posameznikov o 
najdbah onemoglih in ranjenih netopirjev 
(na primer Podgorelec, 2015; Krivec, 2019). 
Tako je bila na primer zunaj Posebnega ohra-
nitvenega območja Drava, vendar znotraj ki-
lometrskega pasu ob Dravi, v vasi Dolane 
zabeležena še ena vrsta - dvobarvni netopir 
(Vespertilio murinus). 
V zadnjih letih člani društva jeseni štejemo 
navadne mračnike. To so dokaj veliki ne-
topirji, za katere je znano, da se jeseni in 
spomladi selijo na dolge razdalje (Presetnik, 
2016a). Velikokrat se jeseni lahko selijo že 
popoldne in zgodaj zvečer, zato se je av-
strijskim kolegom leta 2016 utrnila misel, 
da bi lahko relativno številčno stanje te vr-
ste spremljali z večernim opazovanjem, kar 
so poimenovali »Abendsegler-Simultanzä-
hlung« (Simultano štetje navadnega mrač-
nika). »Mi tudi,« smo si rekli in se akciji 
nemudoma pridružili (Presetnik, 2016b), le 
da se naša akcija imenuje »Koliko je mrač-
nikov na nebu?« ali na kratko: »Glej, mrač-
nik!«. Akciji se v obeh državah odvijata v 
istem tednu septembra. Sodelovanje je zelo 
enostavno, zato sta bralka in bralec vabljena, 
da se nam pridružita. V določenem tednu 
greš zvečer sam, še bolje, s tovariši, na me-
sto, najbolje ob reki, ki si ga izbereš. Potem 
si od petnajst minut pred sončnim zahodom 
do približno petinštirideset minut po njem, 
ali do kolikor ti dovoli mrak, v petminutnih 
intervalih zapisuješ, koliko si največ hkra-
ti videl navadnih mračnikov letati po nebu. 
S podatki, kot so datum, koordinate mesta 
opazovanja, uporabljena metoda ..., izpol-
niš še kratek obrazec in to je to. Če štetje 
ponoviš v dveh večerih, pa si sploh pohva-
ljen (Presetnik, 2019). Zaradi akcije »Glej, 
mračnik!« tako po Dravi južno od Mari-
Relativna pogostost netopirjev med različni popisi z ultrazvočnimi detektorji na bregu reke Drave pri Rošnji.
Vrsta ali skupina vrst
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
obvodni netopir 8 10 6 8 10 7 8 6 9 / / 12 / / 4
navadni mračnik 3 2 4 3 3 5 5 3 7 / / 2 / / 5
mali netopir - - 3 - - - 2 1 1 / / 2 / / -
drobni netopir 2 5 5 7 9 1 9 5 6 / / 2 / / 6
belorobi/Nathusijev 
netopir
6 11 18 10 12 9 13 14 7 / / 14 / / 18
belorobi netopir - - - - - - - - - / / - / / 1
Savijev netopir - - - - - - 1 2 2 / / 1 / / 1
pozni netopir - 1 - - - - 8 - - / / - / / -
širokouhi netopir - - - - 1 - - - - / / - / / -
Sonogrami hkratnih posnetkov eholokacijskih klicev kar štirih vrst netopirjev na bregu Drave pri Rošnji. 
Posnetek in slika: Primož Presetnik.
Breg reke Drave pri Rošnji je mesto državnega spremljanja stanja netopirjev. Foto: Monika Podgorelec.
352 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 353Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
bora poznamo kar nekaj opazovanj nava-
dnih mračnikov. Na primer: ob reki Dravi 
pod zapornicami v Melju smo jih prešteli 
sedemindvajset, ob Ptujskem jezeru pa kar 
petintrideset. Poznamo pa poročilo (Denac, 
2004) o celo petsto mračnikih, ki so leteli 
iz smeri Drave proti Ormoškim lagunam, 
kjer so se prehranjevali, kljub temu da jih je 
lovil škrjančar. 
Da so Drava, Ptujsko jezero in Ormoške 
lagune morda res pomemben selitveni kori-
dor, govori še ena »SOS« najdba ob izlivu 
potoka Rogoznica, in sicer najdba Nathu-
sijevega netopirja (Pipistrellus nathusii), 
ki je prav tako sezonski selivec na dolge 
razdalje, čeprav nekateri samci ostajajo pri 
nas tudi čez poletje. Vsakoletne najdbe v 
netopirnicah in ptičjih gnezdilnicah v Or-
moških lagunah nakazujejo, da tam samci 
čakajo seleče netopirke. Pri tem jih celo ne 
moti to, da si včasih zatočišče delijo z osami 
(Podgorelec, 2019). 
Omenjenih štirinajst vrst netopirjev v ob-
močju Natura 2000 Drava se na prvi pogled 
zdi veliko za tako malo izvedenih raziskav, 
vendar se moramo zavedati, da še nismo 
raziskali in zato niti ne vemo, ali sta Drava 
in njeno obrežje res življenjski prostor veli-
kih podkovnjakov in vejicatih netopirjev, ki 
domujejo na gradu Borl. Prav tako pričaku-
jemo, da so obvodna okolja prehranjevališča 
mnogih netopirjev tistih vrst, ki jih nismo 
mogli prepoznati z uporabo ultrazvočnih 
detektorjev. O vlogi redkih ostankov obreč-
nih gozdov ob Dravi za netopirje kot nji-
hovih drevesnih zatočiščih pa lahko zgolj 
ugibamo. Da so ti gozdovi morda pomemb-
ni za netopirje, bodo morale potrditi ali pa 
ovreči nadaljnje raziskave.
Viri:
CKFF, 2023: Podatkovna zbirka Centra za kartografijo 
favne in flore, stanje januar 2023.
Denac, D., 2004: Škrjančar Falco subbuteo [Hobby]. 
Acrocephalus, 25 (122): 162.
Krivec, N., 2019: Delovanje netopirofona med letoma 
2015 in 2018. Glej, netopir!, 16 (1): 13–19.
Podgorelec, M., 2015: Netopirski SOS ali netopirofon – 7 
let uspešnega delovanja. Trdoživ, 4 (2): 5–7.
Podgorelec, M., 2019: Pipistrellus nathusii. Fotoživ. 
Trdoživ, 8 (2): 28.
Podgorelec, M., Presetnik, P., Kotnik, J., Zamolo, A., 
2022: Netopirji - škržabci - v Halozah. Proteus, 84 (4, 
5, 6, 7): 327–340, 361–362.
Presetnik, P., 2016a: Navadni mračnik – ali je res 
navaden? Trdoživ, 5 (1): 4–5.
Presetnik, P., 2016b: Navadni mračnik: Spremljajte 
njegovo selitev. Svet ptic, 22 (2): 20–21.
Presetnik, P., 2019: Koliko je bilo mračnikov na nebu 
leta 2018 in 2019?. Glej, netopir!, 16 (1): 27–28.
Presetnik, P., Zamolo, A., 2021: Netopirji v stavbah 
kulturne dediščine: razširjenost, ekologija, varstvo 
(Življenje okoli nas). Miklavž na Dravskem polju: 
Center za kartografijo favne in flore, 36 str.
Presetnik, P., Zamolo, A., Šalamun, A., 2020: 
Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 
v letih 2018–2020. Končno poročilo. Miklavž na 
Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 
191 str., digitalne priloge. (Naročnik: Ministrstvo za 
okolje in prostor, Ljubljana.) 
Zamolo, A., Podgorelec, M., Presetnik, P., 2021: 
Netopirji Pohorja. Proteus, 83 (2, 3, 4, 5): 210–215, 
241–242.
Primož Presetnik je univerzitetni diplomirani biolog, ki od študentskih 
let raziskuje netopirje po ožji in širši domovini. Zaposlen je na Centru 
za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer je 
sodeloval pri pripravi strokovnih podlag za pripravo območij Natura 
2000 za netopirje v Sloveniji. Zastavil je in od leta 2006 vodi 
državno spremljanje stanja netopirjev. Je prvi avtor Atlasa netopirjev 
(Chiroptera) v Sloveniji. Slovenijo zastopa v Svetovalnem odboru 
sporazuma EUROBATS (Agreement on the Conservation of Populations 
of European Bats, Sporazum o ohranjanju netopirjev v. Evropi) in je član 
IUCN Species Survival Commission - Chiroptera Specialist Group. Foto: 
Barbara Zakšek.
Monika Podgorelec  je v svet netopirjev stopila po študiju biologije s prvo 
zaposlitvijo na Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na 
Dravskem polju. Deset let je bila vključena predvsem v terenske popise 
netopirjev v okviru državnega spremljanja stanja po vsej Sloveniji. Vrsto 
let je dejavna članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo 
netopirjev, kjer v zadnjih letih skupaj z Jasmino raziskuje netopirje v 
Mestni občini Maribor. Foto: Jasmina Kotnik.
 
Jasmina Kotnik je končala študij ekologije in biodiverzitete na Biotehniški 
fakulteti v Ljubljani. Je dolgoletna aktivna članica Slovenskega društva 
za proučevanje in varstvo netopirjev, raziskovala je netopirje pri projektu 
Life at Night, v zadnjih letih pa redno sodeluje pri jesenskem štetju 
mračnikov ter sousklajuje manjše izobraževalne in raziskovalne netopirske 
društvene projekte na območju Mestne občine Maribor. Trenutno je 
zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave pri projektu 
zaDravo. Foto: Primož Presetnik.
Navadnega mračnika (Nyctalus noctula) lahko celo z nejasne večerne fotografije prepoznamo po dolgem in ozkem 
dlančnem delu prhuti. Foto: Primož Presetnik, Matej Gamser.
352 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 353Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem območju Drava?
bora poznamo kar nekaj opazovanj nava-
dnih mračnikov. Na primer: ob reki Dravi 
pod zapornicami v Melju smo jih prešteli 
sedemindvajset, ob Ptujskem jezeru pa kar 
petintrideset. Poznamo pa poročilo (Denac, 
2004) o celo petsto mračnikih, ki so leteli 
iz smeri Drave proti Ormoškim lagunam, 
kjer so se prehranjevali, kljub temu da jih je 
lovil škrjančar. 
Da so Drava, Ptujsko jezero in Ormoške 
lagune morda res pomemben selitveni kori-
dor, govori še ena »SOS« najdba ob izlivu 
potoka Rogoznica, in sicer najdba Nathu-
sijevega netopirja (Pipistrellus nathusii), 
ki je prav tako sezonski selivec na dolge 
razdalje, čeprav nekateri samci ostajajo pri 
nas tudi čez poletje. Vsakoletne najdbe v 
netopirnicah in ptičjih gnezdilnicah v Or-
moških lagunah nakazujejo, da tam samci 
čakajo seleče netopirke. Pri tem jih celo ne 
moti to, da si včasih zatočišče delijo z osami 
(Podgorelec, 2019). 
Omenjenih štirinajst vrst netopirjev v ob-
močju Natura 2000 Drava se na prvi pogled 
zdi veliko za tako malo izvedenih raziskav, 
vendar se moramo zavedati, da še nismo 
raziskali in zato niti ne vemo, ali sta Drava 
in njeno obrežje res življenjski prostor veli-
kih podkovnjakov in vejicatih netopirjev, ki 
domujejo na gradu Borl. Prav tako pričaku-
jemo, da so obvodna okolja prehranjevališča 
mnogih netopirjev tistih vrst, ki jih nismo 
mogli prepoznati z uporabo ultrazvočnih 
detektorjev. O vlogi redkih ostankov obreč-
nih gozdov ob Dravi za netopirje kot nji-
hovih drevesnih zatočiščih pa lahko zgolj 
ugibamo. Da so ti gozdovi morda pomemb-
ni za netopirje, bodo morale potrditi ali pa 
ovreči nadaljnje raziskave.
Viri:
CKFF, 2023: Podatkovna zbirka Centra za kartografijo 
favne in flore, stanje januar 2023.
Denac, D., 2004: Škrjančar Falco subbuteo [Hobby]. 
Acrocephalus, 25 (122): 162.
Krivec, N., 2019: Delovanje netopirofona med letoma 
2015 in 2018. Glej, netopir!, 16 (1): 13–19.
Podgorelec, M., 2015: Netopirski SOS ali netopirofon – 7 
let uspešnega delovanja. Trdoživ, 4 (2): 5–7.
Podgorelec, M., 2019: Pipistrellus nathusii. Fotoživ. 
Trdoživ, 8 (2): 28.
Podgorelec, M., Presetnik, P., Kotnik, J., Zamolo, A., 
2022: Netopirji - škržabci - v Halozah. Proteus, 84 (4, 
5, 6, 7): 327–340, 361–362.
Presetnik, P., 2016a: Navadni mračnik – ali je res 
navaden? Trdoživ, 5 (1): 4–5.
Presetnik, P., 2016b: Navadni mračnik: Spremljajte 
njegovo selitev. Svet ptic, 22 (2): 20–21.
Presetnik, P., 2019: Koliko je bilo mračnikov na nebu 
leta 2018 in 2019?. Glej, netopir!, 16 (1): 27–28.
Presetnik, P., Zamolo, A., 2021: Netopirji v stavbah 
kulturne dediščine: razširjenost, ekologija, varstvo 
(Življenje okoli nas). Miklavž na Dravskem polju: 
Center za kartografijo favne in flore, 36 str.
Presetnik, P., Zamolo, A., Šalamun, A., 2020: 
Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 
v letih 2018–2020. Končno poročilo. Miklavž na 
Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 
191 str., digitalne priloge. (Naročnik: Ministrstvo za 
okolje in prostor, Ljubljana.) 
Zamolo, A., Podgorelec, M., Presetnik, P., 2021: 
Netopirji Pohorja. Proteus, 83 (2, 3, 4, 5): 210–215, 
241–242.
Primož Presetnik je univerzitetni diplomirani biolog, ki od študentskih 
let raziskuje netopirje po ožji in širši domovini. Zaposlen je na Centru 
za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer je 
sodeloval pri pripravi strokovnih podlag za pripravo območij Natura 
2000 za netopirje v Sloveniji. Zastavil je in od leta 2006 vodi 
državno spremljanje stanja netopirjev. Je prvi avtor Atlasa netopirjev 
(Chiroptera) v Sloveniji. Slovenijo zastopa v Svetovalnem odboru 
sporazuma EUROBATS (Agreement on the Conservation of Populations 
of European Bats, Sporazum o ohranjanju netopirjev v. Evropi) in je član 
IUCN Species Survival Commission - Chiroptera Specialist Group. Foto: 
Barbara Zakšek.
Monika Podgorelec  je v svet netopirjev stopila po študiju biologije s prvo 
zaposlitvijo na Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na 
Dravskem polju. Deset let je bila vključena predvsem v terenske popise 
netopirjev v okviru državnega spremljanja stanja po vsej Sloveniji. Vrsto 
let je dejavna članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo 
netopirjev, kjer v zadnjih letih skupaj z Jasmino raziskuje netopirje v 
Mestni občini Maribor. Foto: Jasmina Kotnik.
 
Jasmina Kotnik je končala študij ekologije in biodiverzitete na Biotehniški 
fakulteti v Ljubljani. Je dolgoletna aktivna članica Slovenskega društva 
za proučevanje in varstvo netopirjev, raziskovala je netopirje pri projektu 
Life at Night, v zadnjih letih pa redno sodeluje pri jesenskem štetju 
mračnikov ter sousklajuje manjše izobraževalne in raziskovalne netopirske 
društvene projekte na območju Mestne občine Maribor. Trenutno je 
zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave pri projektu 
zaDravo. Foto: Primož Presetnik.
Navadnega mračnika (Nyctalus noctula) lahko celo z nejasne večerne fotografije prepoznamo po dolgem in ozkem 
dlančnem delu prhuti. Foto: Primož Presetnik, Matej Gamser.