Mev. 39. V Trslu, S. februarja 1915. LemiK AL* Uh»ja vuk tudi 06 nedeljah In praznikih, ob 5 ob ponedeljki ob 8 dopoldne. Uredb*.*: UBca Sr. Fraa&Sk« AsiSkto 9t. 30, I. oadstr — Vrf ĆMi na) se j^dnUtvn hrfa.VNefc»n*lr*m ptarn m m tu rokooM vračajo. K^ittcJj In adgovcral unsdmk Štetu OoAu. UM .EdJnortiV — TU Hskjni« .Bdhiastl', vptanc OžSBjet« poroTvc« v Trste, u«ca Sv. Frantttta Aifcifi Telefon urnteiStva in uprav« Ste*. 11-57. K tro talna mata: Za celo Wd.......K 24*-» za pol leta ..........................II"- xa trt wf w t i"*- 2a nedeljsko lađajo a aalo Mi . • •••••• 5^0 /a Mi leta............... Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaijna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti-. Naročnin« h reklamacije s« pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« opravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Up™ Jn fosfatni oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranllnlčni račun št 841.652. tloft čete zasedle Klmpolnift t Affid BokovtnL - napad noffli Malce« m francoske transporte ob Adrljl. Odstop viteza Blllnskega. - Dr. Koerber novi skupni finantni minister. Z Di/itrljsko-riisjiega bojijo. DUNAJ, 7. (Kor1 Lraano se objavlja: 7. februarji I915. Na Karpatski fronti se vrše srditi boji. V južni Bukovini naše čete uspešno prodirajo, dočim se Rusi umikajo. Včeraj je bilo naznanjenih 1200 ujetnikov, uplenjenega je bilo mnogo vojnega materijala. Popoldne se je vršil med velikim navdušenjem prebivalstva vhod naših čet v Kimpoiung. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Položaj o Karpatih. Voja ki sotrudnik graške „Tat>esposteupiše 6. t. m. takole o položaju na karpatskih bojiš iih : Govoriti smerno sedaj o veliki bitki, če se oziramo r.a boje, ki so jim torišče Vzhodni BcsMdi, Karpatski les in severozapadna Bukovina. Bojna fronta se da razdeliti v tri prccej jasno se razli u joče odseke. V prvem odseku, v Vzhodnih Beskidih, se vrše boji v ozemlju med sedlom pri Ko-nieczn in Lupkovvskim prelazom. Ob koncu januarja so Rusi tu, zavarovani proti Gor-iicam, predli z močnimi silami v napad na fronti Zboro-Alsopagony-Duklan?ki prelaz Czeremcha-Meszolaborcz-Lupkovv-Orosz Ruska. Naši, preko karpatskega grebena v Galicijo p« rin eni oddelki so se nato umek-nili proti gorskim preh dom, kjer so deli Boroeviceve armade ustavili vsako nadaljnje prodiran e Rusov. V dnigero odseku, to je v ozemlju med Užoškim prelazom in Pantvrskim sedlom, so zavezniki pridobili tal v smeri proti Turki Skolam, LecpoIdsweilerju, Zeleni. Boji j j > se proti znatnim so vraž n m silam, katerim se nadobavljajo neprestano ojačinja. Naš napad pa vkljub temu napreduje po-vol-no. V tretjem odseku, v ozemlju med Jablo-niokim prelazom in gornjim tekom Moldave (v Bukovini), napreduje Pfianzerjeva skupina uspešno. Ka*or se zdi, zastavlja rusko vrhovno vodstvo vse sile, k- jih ne potrebuje drugod, da zavrne našo ofen/ivo proti vzhodni in srednji Galieiji. Razbremenitev, ki se zato kaže za nas na drugih fron»ah, najbrž kmalu obrodi svoje sadove. Ob težavnosti karpat-kega ozemlja in razprostranjenih front h ni pričakovati neposredno večje odločitve. Cesar Viljem no bojišču. BERLIN, 7. (Kor.) \Volffov urad poroča: Cesar je posetil včeraj šleziiske deželne brambovce v strelskih jarkih pri Gruszcynu vzhodno od Wloszclowe. Ruske fantazije. STOCKHOl M. b. (Kor.) Petrograjske Birdževija Vjcdomosti« pišejo v svoji številki z dne 28. januarja: Naslednja mnenja ruske vlade glede nekaterih \prašanj zunanje politike lahko priobčimo. Od časa do časa krožijo pri nas vesti o možnosti glede separatnega miru ali z Nemčijo, ali z Avstro-Ogrsko, ali slednjič samo z Ogrsko. Te vesti nimajo nobene podlage. Mir se sklene z Nemčijo samo po popolni zmagi, kajti samo v tem slučaju pride Evropa do trajnega miru. Ta rezultat bi dosegli lahko že sedaj. V to svrho pa bi morali žrtvovati 200.000 do 300.000 mož. Da se izogne takemu krvoprelitju, smatra vlada za potrebno, odmakniti rok zmage in sicer to tem bolj, ker je prepričana o končni zmagi. Separatni mir z Avstro-Ogrsko je dejansko nemogoč. Ako avstro-ogrska monarhija zaprosi za mir, se mora smatrati premagano. Pogoji, ki bi se v tem slučaju stavili monarhiji, bi bili zanjo nevsprejemljivi. Ona bi morala v tem slučaju računati ne samo z našimi zahtevami, temveč tudi z onimi Srbov in Črnogorcev. Breztemeljne so tudi vesti o separatnem miru z Ogrsko samo in one o delitvi Avstro-Ogrske. Prvi in glavni pogoj take pogodbe, bi bile naše in naših zaveznikov zahteve, da se Ogrska ne odtrga samo od Avstrije, temveč tudi od Nemčije in da pristepi na našo stran. Ni pričakovati, da bi sprejela Ogrska zahtevo, ki bi jo silila, bojevati se proti Avstriji z orožjem v roki. Ruski ministrski svet. PETROGRAD, 7. (Kor.) Ministrski svet je v seji dne 26. januarja priznal, da se mora v očigled sedanjim razmeram odpraviti veljavnost vseh onih paktov in privilegijev, ki pripadajo ali podanikom ali podjetnikom vojskujočih se držav. Kolera v Petrogradu. HAMBURG, 7. (Kor.) Kakor poročajo »Hamburger Nachrichten« preko Stock-Iiolma iz Petrograda, je izbruhnila tamkaj kolerična epidemija, ki zavzema vedno večje dimenzije. Dogodilo se je že več smrtnih slučajev. 2 nemško-francosKego bojišča. BERLIN, 7. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. februarja 1915. Vzhodno od Yperna smo zavzeli en francoski strelski jarek in uplenil! dve angleški strojni puški. Južno od Kanala je prodrl sovražnik v enega izmed naših strelskih jarkov. Bol je tam še v teku. V ostalem raz ven artiljerijskih bojev nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Kemiki zrakoplovi pri Parizu LYON, 7. (Kor.) »Lyon Republicaine« poroča iz Pariza: Obramba mesta Pariza proti letalom se izvršuje najstrožje. Neprestano, tudi tekom noči, letajo nad Parizom in okolico letala. Dva nemška letalca, ki sta se bližala včeraj Parizu, sta bila od francoskih letalcev prisiljena, da sta se vrnila. Novi pariški poveljnik. PARIZ, 6. (Kor.) Bivši vojaški guverner pariški, divizijski general Michel, je bil PODI. ISTEK Madame Bovary Roman. - Spisal Gustava Flaubert. Toda enkrat sta se morala vendarle ločiti. Slovo je bilo zelo žalostno. Domenila sta se. da bo Leon pošiljal pisma na nas-•jv stare Rolletove. in Ema ga je natanč-uo poučila, kako naj napravi dvojni zavi-:ek, da se ie čudil nien: pretkanosti v ljubezenskih stvareh. »Torei si gotov, da poide tako?« je vprašala ir ga je poljubila poslednjikrat. -Gotovo! i Toda ko je potem sam stopal po ulicah, se je vprašal, zakaj ji leži tako na srcu pooblastilo. 4. Leon je t>dslej z nekako zaničljivostjo zri na svoje tovariše, izogibal se je njihove družbe in jc zanemarjal delo v pisarni. Svoj je pretija! s tem, da je pričakoval Ennra r*isma. da jih je prebiral Vedno izi.ova in odgovarjaj nanje. Predstavlja! si je njero i»cdobo z vso silo svojega hrepe nenja po njej. Po ločitvi je postala i 5 silnejša itl*a, bi jo zopet videl, tako j neke sobote kar ni mogel več prestati in je zbežal iz pisarne in se napotil «>roti YonviUu. Ko je z vrha nekega griča zagledal VOTi'villsid Zvonik z njegovo vetrnico, ime* ie občutek, kakor če ugleda milijonar svojo domačo vas. Lazil je okoli Emine hiše. V kuhinji je gorela luč; Leon je iskal njeno senco za zavesami njene sobe, toda ni mogel zapaziti ničesar. Ko ga je uzrla stara Lefrancois, je kar zavpila od veselja. Zatrjevala je, da je zrastel in da je postal vitkejši, dočim je menila služkinja Artemizija, da se je po-redil in da je zadobil rujavo polt. Leon je kakor v prejšnjih časih obedoval v mali jedilnici, toda bil je sam, brez Bineta, ki je obedoval eno uro prej. Slednjič se je osrčil in se je napotil v obiske k zdravniku. Gospa Bovarv je bila v svoii sobi in je prišla dol šele čez četrt ure. Gospod je bil vzhičen, da ga je videl, toda ni se ganil ves večer in tudi ne prihodnjega dne z mesta. 2>e!e drugega večera, zelo pozno, je Leon uzrl Emo samo za vrtom, na stezi ob reki — kakor oni drugi. Prihrumela je nevihta, in v svitu bliskov sta stala skupaj oba pod enim dežnikom. Ločitev se je zdela obema neznosna. »Niti smrt bi ne bila hujša.« je delala Ema. Ihteč se je zvijala v njegovem naročju. »Zbogom! Zbogom! Kedaj te zopet vidim?« mesto generala Msrcierja-Milona imeno-novan za poveljnika severnega pasa pariškega utrjenega taborišča. General Mer-cier je bil na lastno prošnjo stavljen v dispozicijo. Divizijski general Lamaze je bil imenovan za poveljnika južnega pasa pariškega utrjenega taborišča. Konferenca RMirtribnliistrN tripleentente. PARIZ, 6. (Kor.) Konferenca finančnih ministrov je sklenila skupna finančna kakor tudi pomožna vojaška sredstva za nadaljevanje vojne do končne zmage in skupno finačno podporo za sedaj vojskujoče se države kakor tudi za one, ki se bodo v bodoče pridružile zaveznikom. Ta prirastek naj se pokrije s skupnim posojilom v imenu vseh treh velesil. Sklenjeno je bilo. da se izvrše vsi nakupi pri nevtralnih državah skupno, da se ustvarijo tako za Rusijo lažje eksportne razmere. PARIZ, 7. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je izjavil nekemu sotrudniku »Temp-sa«, da pokriva Rusija kakor Francija in Anglija svoje izdatke za vojno z notranjimi posojili pri državni banki z angleškimi krediti. Proračuna za leto 1914 in 1915 sta le malo prizadesa pri izrednih vojnih izdatkih. Alkoholna prepoved je dovedla v drugi polovici leta 1914 do primanjkljaja 470 milijonov rubljev. Vsled alkoholne prepovedi je delavna zmožnost delavcev narast-la za 30 do 50 odstotkov, tako da je bojazen, da se bo pokazalo vsled mobilizacije pomanjkanje delavcev, neopravičena. Velike žitne zaloge v Rusiji omogočajo uvoz žita v Francijo preko Arhangelska in Vladivostoka. Odgoditev francoskega senata. PARIZ, 6. (Kor.) Senat je bil odgoden do 18. t. m. Z južnega bojišča. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. februarja 1915. Na južnem bojišču nobenih Izprememb. Ob Adriji je imel neki zračni napad naših hrabrih letalcev na francoske transporte dober uspeh. Bombe »o večkrat zadele. Namestnik šefa generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. Princ Gjorgje srbski v Niči. PARIZ, 6. (Kor.) Princ Gjorgje srbski je prispel v razvedrilo na rtič D'Ail pri Niči. ____ Turčijo prati trosporazuiniL Torki ob Soeikem prekopu. CARIGRAD, 6. (Kor.) »Agence tel. Mil-lic poroča: Komunike glavnega stana poroča: Naše predstraže so dospele v okolico vzhodno od Sueškega prekopa in so vrgle angleške predstraže nazaj proti prekopu. Pri tej priliki so se vršili v okolici lzmajle in Kantare boji, ki se še nadaljujejo. Vrnila sta se košček poti, da bi se še enkrat poijsSiia, in v t««n trenotku mu je Ema obljubila, da bo skušala najti sredstvo, ki bi jima omogočalo, da se vidita neovirano vsaj enkrat na teden. Ni dvomila, da se ji to posreči. Tudi sicer je z zaupanjem zrla v bodočnost. Tudi denarja ji ni manjkala Kupila je par rumenih zaves za svojo spalnico, ki jih je bil Lheureux zelo priporočal radi njihove nizke cene. Zaželela si je preprogo, katero ji je Lheureux v svoji postrežljivosti takoj preskrbel. Kmalu ga sploh ni mogla več pogrešati; dvajsetkrat na dan ga je poklicala k sebi in vsakikrat je pohitel k njej, ne da bi bil kdaj pokazal svoje nestrpnosti. Tudi niso mogli ljudje razumeti, zakaj je stara Rol-letova vsak dan obedovala pri Bovary-jevih in čemu |o je Ema večkrat sprejemala sama. V tem času, v začetku zime, se je lotila z veliko vnemo glasbe. Nekega večera, ko jo je Karel poslušal, je začela igrati isti kos štirikrat in se je ustavila vedno na istem mestu, nakar je navidezno z jezo zaprla glasovir. Karel ni opazil njenega pogreška in je vzkliknil: »Bravo! Bravo! Izborno!« »Bilo je grozao!« je odgovorila, »imam popolnoma trde prste«. Naslednjega dne jo je prosil, da mu še kaj zaigra. PARIZ, 7. (Kor.) Obrambe Sueškega prekopa dne 3. t. m. ste se udeležili francoski ladji »Requin« in »D'Antercasteaux«. CARIGRAD, 7. (Kor.) Vse časopisje posveča prvim uspehom Turkov pri ekspediciji proti Angležem navdušene članke in poudarja zgodovinski pomen tega u-speha. Iz različnih plemen sestoječa turška kolona premagala angleško kavalerijo. CARIGRAD, 6. (Kor.) Poročila iz Bagdada pravijo, da se je neka iz različnih plemen sestoječa turška kolona, ki je šla v smeri proti El Artavi v bližini Schylana, severno od Korna rekognoscirat, zaklela v boj s sovražno kavalerijo, katera se je morala po velikih izgubah umakniti. Sovražnik je izpraznil svoje pozicije in se neprestano umika proti jugu. Število plemen, ki se priključujejo turški armadi, raste od dne do dne. Arabske vojne sile so pod poveljstvom Ibn Rešida dospele na bojno polje. Afera Hodejda. RIM, 7. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Massana: Danes se je izvršila izročitev angleškega konzula italijanskemu konzulatu v Hodejdi, kjer je bila razobešena italijanska zastava. Angleški konzul se je podal pod zaščito vojne ladje »Marco Polo« na krov angleške križarke »Empress of Aica«. Ker je s tem incident poravnan, so bili danes zopet vzpostavljeni prisrčni odno-šaji med italijanskim konzulatom in lokalnimi oblastmi v^Hodejdi. Vojno v kolonijah. Bursko vstala. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kapstadta z dne 4. t. ni.: Kiimp, Maritz in Devillers so prišli dne 30. januarja pod varstvom bele zastave v Upington. Rezultat razgovora je bil, da se je Kamp udal s 40 oficirji in 517 možmi. Vojni ujetniki so večinoma iz Transvala in Proste države. Kiimp je bolan in je bil odposlan v bolnišnico. LONDON, 6. (Kor.) »Times« poročajo iz Kapstadta: Da se je udal Kaemp in da se misli, kakor se pričakuje, udati brzo tudi Maritz, je politično in strategično velikega pomena, ker bi se vedno morali bati napada od onstran meje in bi vlada ne mogla zato posvečati svoje cele moči glavnemu cilju vojne. Kaemp in Maritz razpolagata približno s 1200 do 1500 Buri. Pri Kaempovem poveljništvu se je nahajal pl. Rendburg, ki je imel veliko upliva in katerega zadene precejšnja odgovornost na izbruhu ustaje. Istinitosti vseh teh Reuterjevih poročil ni mogoče dognati. _ Hoitve zo mir. RIM, 7. (Kot.) Danes dopoldne so se vršile v baziliki sv. Petra molitve za izpro-sitev miru. Vršila se je slavnostna maša, ki sta ji prisostvovala državni tajnik Ga-sparri in višji duhovnik bazilike. Po maši se je podal vatikanski kapitelj s kardinalom državnim tajnikom v izprevodu k al- tarju, kjer je bilo razstavljeno Najsvetejše. Tu so se vršile molitve, nakar so se pričele priprošnje. Popoldne se je podal Sveti Oče v baziliko. »Ako te veseli...« Tudi Karel je priznal, da je marsikaj pozabila. Včasih je naenkrat obstala in ni vedela naprej. »Ah, ne gre več! Morala bi vzeti učitelja, toda.. Vgriznila se je v ustnice in je pripovedovala: »Dvajset frankov na uro, to je predrago!« »To je vsekakor nekoliko predrago«, je dejal Karel in se je neumno smejal. »Toda po mojem mnenju bi se učila lahko pri kakem umetniku, ki ni tako drag, kakor so oni, ki so že na glasu. Ti so večkrat celo boljši učitelji«. »Poizvedi nekoliko o tem-, je menila Ema. Ko se je prihodnjega dne vrnil Karel domov od svojih bolnikov, se je približal Emi s smehljajočim obrazom in jej je ves vzradoščen naznanil veselo vest: »Včasih imaš res srečo!« Bil sem danes v Barfeuchćresu in izvede! sem pri gospe Liegeard, da poučuje njene tri hčere neka znana učiteljica proti majhnemu honorarju«. Zgenila je z rameni i« - odprla glasovirja. Toda če je šla mimo njega, je vzdih-nila, da jo je slišal Bovary: »Oh, moj u-bogi glasovir«. In vsem je pripovedovala, da je opusti-fa glasbo in da jo je žrtvovala višjim ci- Holandska postopa po zakonih uevtralno-stl. ne pa po željah vojskujočih se držav. AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« piše: Ko je Angleška dne 2. novembra proglasila del Severnega morja kot vojno pozorišče, smo izrekli nado, da te odredbe ne bodo preveč škodovale Holandski. To so potrdile skušnje. Mislimo, da smemo ponoviti to svoje ine-njenje tudi glede na nemško akcijo. Akcijo izvedejo pomorski častniki, katerih postopanje, kateremu ni ugovarjati, po pravici občudujejo vsi. Gotovo se bo jemalo v ozir tudi tukaj kolikor mogoče na naše interese. Naša vlada bo ugovarjala proti temu novemu kršenju prostosti po morju, kakor jc tudi ugovarjala proti angleškim odredbam z dne 2. novembra 1. 1. in sicer ne brezuspešno. Ako si nemške odredbe ogledamo natančneje, vidimo, da pod zunanjo obliko protiakcije tiči novo, do sedaj nepoznano sredstvo vojaškega nastopa. Nemčija je v stanu s svojimi podmorskimi čolni bolj škodovati angleški trgovini, kot je bilo to prej mogoče. Kot pravna podlaga te nepoznane vrste vojskovanja morajo veljati angleške naredbe z dne 2. novembra 1. 1. Slednjič poudarja list, da postopanju Holandske dosedaj ni bilo ugovarjati in da to postopanje Holandska uravnava Ie po svoji nevtralnosti, ne pa po željah vojskujočih se držav. Danski tisti odrekajo nemški akciji proti Angleški upravičenje. KOPENHAGEN, 6. (Kor.) Zastopniki tukajšnjih eksporterjev ne soglašajo z vprašanjem izvoza na Angleško po 18. februarju in izjavljajo, da je nevtralna trgovina vsled razglasa v »Reichanzeigerju« prisiljena, da ustavi svoje vožnje po 18. februarju, ako noče riskirati, da se nje ladje uničijo po podmorskih čolnih in drugih -metnih sredstvih. V eksportnih krogih je veliko razburjenje, ker je kupčija Danske z Angleško nzatna. Listi odrekajo upravičenje nemških odredb. Norveška nevtralnost. CHRISTIANIA 6. (Kor.) „Norske Intelli-gents Sedler", list sedanjega šefa vlade piše o pre lavanju bivšega drža> nega mirt stra Konnowa: Okolščina, da je f II Kon now minister, daje njegovim besedam v inozemstvu pomen, katerega v resnici tukaj nimajo. R di tega je tr< ba povdarjati, da je stame Norveške popolnoma nevtralno. Ako K« nnovv pmvi, da Norveška simpatizira z zapadnimi državami, je treba povdaijati, da Ko' now te • m^atije ne pozna dovolj, da bi se lede iije lahko izjavljal Konnow nima pravice govoriti o raših simpati ah. Isto velja še veliko bolj glede vprašania, kje so naši interesi. Največji inte es s> stoja v tem, da obvarujemo dobre in mirovne odnošaie do vseh d žav. Lahko bi se bil > od Kt nn wa pričakovalo razumevanje, da tako postopanje v knt čnih časih lahko po- : 1 Ijem. Obžalovali so jo. Bilo je res škoda, Saj ie bila tako nadarjena! Govorili so tudi z Bovaryjem o tej stvari in so se pritoževali. Zlasti je pritiskal lekarnar. »Nikakor nimate prav. Človek ne sme zanemarjati zmožnosti, ki mu jih je podelila narava. Razen tega, ljubi prijatelj, pomislite, da prihranite to, kar potrošite za lekcije svoje soproge, pozneje pri pouku svoje hčere. Jaz sem sploh mnenja, da naj bi matere same poučevale svoje otroke. TO IlfPTo je izrazil Rousseau in se nam zdi sedaj nekoliko nova. Toda prepričan sem, da prodre, kakor je zmagala, misel, da mora mati sama dojiti svoje otroke.« Karel je samo še enkrat omenil glasovir, in Ema mu je pri tem bridko dejala, da bi bilo najbolje, če ga proda. Toda ločitev od »ubogega« glasovirja se je zdela ubogemu Bovaryju nekaj nemogočega; zdelo se mu je kakor da bi moral odstopiti kos svoje soproge. »Saj bi lahko«, jc menil nekega dne »sempatja eno uro« ... radi tega se še ne ugonobimo.c »Ah«, je odvrnila, »lekcije imajo pomen, ako jih obiskujem redno«. Tako se ji je posrečilo dobiti od soproga privoljenje, da je smela enkrat na teden v mesto, kjer je videla svojega ljubimca. 2e po enem mesecu se je pokazalo, da je napredovala v igranju na glasovir. (Dalje). S trn ft »EDINOST« Stev. V Trstu, dne 8 februarja 1915. vzroča sami škodo. Ni mogoče dovolj ob-{ po ustanovili, in kmalu smo se nahajali kove prednje straže, dopoldne pa is -vati in obsojati te^a, kar je storil. »med »ognjem in mečem«. na množina sovražnih sil na pro Streljanje pušk in grmenje topov se je Obsojen Francoz. BERLIN, 6. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Hannovra. je bil francoski vojui ujetnik Lczuyr obsojen radi razžaljenja Veličanstva na dve leti ieče, ker je tekom meseca novembra v bolnišnici v Verdenerju iz-bil Viljemu očL Zasiopn.k obtožbe je poudarjal potrebo. da je treba pokazati pri obsodbi naj-veCjo mirnost in objektivnost Obtežilno je bilo, da je obtoženec obdolžil tega zločina nekega drugega. Uvoz in izvoz v Angliji. LONDON, 7. (Kor.) Glasom nekega poročila trgovinskega urada je znaAal uvoz v Angliji tekom januarja 67.401.fK*> funtov šterlingov proti 68.U05.inio funtom v preteklem fefu; izvoz je zuasal 2S.247.592 funtov šterlingov proti 47.3U6.165 funtov v preteklem letu. bolj in bolj bližalo in naposled se je tudi naš, večinoma iz Kranjcev sestoječi bataljon nahajal v ljutem boju. Rusi so nas silovito in pogumno naskočili in tudi njihova artiljerija nas je ne prestano nadlegovala. Naši Slovenci pa so vsak napad hrabro odbijali. Osobito na 27. in 28. januarja smo se krvavo borili in prestali mučne in skrajno naporne čase, Ležali smo že dva dni in dve noči v sne gu ob groznem mrazu in snežnih zametih ' brez počitka in hrane, le košček kruha in sira smo pojedli- Nasi vojaki so vdanostno in potrpežljivo vztrajali v najhujšem mrazu in v ledenih nočeh, a končna zmaga *e bila le naša. Čeravno smo tudi mi imeli precejšnjih žrtev, so Rusi imeli neprimer no večje izgube. Od Rusov, ki so nas na padli, jih večina leži sedaj pod snežno o-dejo, a ostale smo ujeli. Zabeležiti sem hotel te dogodke, da bodo tudi oni, kateri se ne udeležujejo te krvave vojne, uvaže vali delovanje naših slovenskih fantov, ki Ameriški baker za Rusijo. BAZEL. 7. (Kor.) »Babcler Naclirich- se v takih okoliščinah borijo, zlasti pa te- ten« poročajo iz Milana: Rusija je kupila v Združenih državah 25 milijonov funtov bakra, ki ga odpošljejo preko Vladivostoka. Kanadski parlament LONDON, 7. (Kor.) »Times« poročajo iz Ottave: Prestolni govor pri otvoritvi parlamenta je poudarjal, da se bo pečala sezija z vojnimi zadevami. Friej-Sk?ne se mMh ol celovike tWe. CELOVEC, 7. (Kor.) Tržaški namestnik dr. Alfred baron Fries-Skene se je včeraj poslovil od referentov koroške deželne vlade. V imenu uradnikov politične uprave se je dvorni svetnik dr. Lobmayer iskreno zahvalil za izkazano dobrohotnost in za uspešno in dobrohotno podpiranje njihovih stremljenj. Gospod namestnik se je zahvalil za vedno izkazano popolno podporo in zaupanje in je izjavil, da odhaja s težkim srcem iz lepe dežele, katere gospodarskemu in kulturnemu razvoju je posvečal vedno največjo pozornost. Odstop skupnega finančnega ministra Eiiinskega. DUNAJ, 7. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helin« poroča: 2e napovedani odstop skupnega finančnega ministra viteza Bilinskega se ie, kakor smo izvedeli, že izvršit Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši ministrski predsednik dr. Ernest Koerber, ki bo v prihodnjih dneh zaprisežen od Njegovega Veličanstva. Zdravniki in živinozdravniki se smejo voziti po železnici tudi v tovornih vlakih. DUNAJ, 6. (Kor.) Ker se je pokazala potreba, je dovolilo železniško ministrstvo v območju c. kr. državnih železnic praktičnim zdravnikom, ki hodijo obiskovat bolnike, tudi uporabo tovornih vlakov in sicer samo za dobo vojne in to le takrat, ako se s takimi vlaki pride prej na cilj kot s prihodnjim osebnim vlakom. Pod enakimi pogoji se smejo posluževati takih vlakov tudi živinozdravniki v svoji živinozdravniški službi. Ti zdravniki se vozijo v službenem vozu in morajo plačati listek 111. razreda. Pozvale so se tudi uprave privatnih železnic, da izdajo slična dovoljenja. Konfirmacija knezoškofa dr. Hefterja. SOLNOURAD, 6. (Kor.) Ob navzočnosti zastopnikov državnih, deželnih in komunalnih oblasti, krškega in solnogra-škega stolnega kapitelja in pa visokih duhovnih dostojanstvenikov iz Koroške iu Solnograške. je izvršil danes v stolni cerkvi knezonadškof dr. Kaltner slavnostno koniirmacijo krškega knezoškofa dr. Antona Hefterja. Iz Kcrpntoa. Gospod Vladimir M a u r i n, nadporoč-nik 7. lovskega bataljona, nahajajoč se sedaj v eperješki bolnišnici, nam sporoča o zadnjih dogodkih v Karpatih sledeče: Komaj smo dospeli na bojišče, smo izkopali strelske jarke ter zasedli primerna zakotja bližnjih vasi. Izpočetka se nam je prav dobro godilo, bili smo z vsem dobro preskrbljeni, in uživali smo ono udobnost, ki jo ob danih razmerah zamore u-živati vojak na bojnih poljanah. Prejeli smo mnogo daril, in tudi darila, ki so bila namenjena za one, ki so medtem bolni ali ranjeni odšli z bojišča, so bila razdeliena med nas. Za strelskimi jarki smo si napravili iz zemlje male kolibe, in sicer po tri metre v dolžino in širino. V ostrešju je bilo udolbeno malo okence, ki je puščalo svetlobo v notranjost. Pohištvo je obstojalo iz improvizirane mizice in dveh klopi, kup slame za ležišče, a dočim se je v enem kotu nahajala mala pečica, se je v drugega kota raztezala prijetna dišava, saj se je tam na ražnju pekla kaka med potjo ulovljena kokoš ali prašiček, naše kosilo in večerja. Tudi vina nam ne manjka, kajti preskrbeli smo si iz bližnjega ogrskega mesta pristnega tokajca. Razun tega smo imeli že nekaj dni krasno zimsko vreme in tudi streljanja ni bilo slišati. Toda kmalu je bilo konec temu idiličnemu življenju, kajti došlo nam je povelje, da moramo naprej; zapustiti smo morah naša varna zavetja, kjer smo se ravno le- daj. ko doživimo končno zmago._ Bitka pri Llmanovl-Loponovem. (Dalje). Južno od Nemcev, ki so se vzdržali proti vsem ruskim napadom, so tekom 7 decembra domobranske čete čez Mlynne dospele na višine vzhodno od Rzegocine Medtem se je sovražnikovo gibanje losinski dolini in v smeri proti Limano-wem dalje razvilo. V dolini napadena, južnih višin ogrožena po več stotnijah strojnimi puškami, se je morala naša, enim črnovojniškim bataljonom ojačena kavalerija umekniti iz svoje postojanke med Krosno in Mlynne ter se pomakniti za kaka dva kilometra proti zapadu. Tudi vzhodno od Kanine in Pisarowe stoječa skupina se je, ko jo je sovražnik na severu obšel, umeknila v pripravljeno, a tedaj še nezadostno preskrbljeno brambno postojanko, kjer je prevzel poveljstvo ge-neralmajor grof Herberstein. Za 8. december je podmaršal Rotil odredil, da sile od ceste Lipanowo—Lipni-ca nadaljujejo ofenzivo proti prostoru Lip-nica—Wisnicz. Nemci so se imeli temu gibanju pridružiti. Južno od njih stoječa deželna bramba naj bi napravila sunek proti Rajbrotu, s črno vojsko znova ojačena skupina v dolini Lososine naj bi kolikor mogoče prodrla proti vzhodu, gene-ralmajor grof Herberstein pa stal pri Li-manowL Po navedeni cesti je imela slediti dunajska deželna bramba kot rezerva. Izvršujoč te naredbe si je severno krilo Rothove skupine med trdovratnimi boji za višine vzhodno od spodnje Stradom-ke polagoma pridobilo prostora. Med Rabo in Vislo se je prodiranju pridružila Ljubičičeva skupina, ki je s svojim desnim krilom v bližini Ksiaznic dospela do enake višine kakor čete na desnem bregu Rabe. Ob glavni cesti proti Lipnici so naše čete prodrle v vztrajno branjeno Le-szycyno sredi poti iz Lapanowega v Lip-nico. Teh čet se je dotikalo levo nemško krilo, dočim se je desno neodločeno vo-jevalo v gozdu severozapadno od Rajbro-ta. Domobranstvo, ki mu je bil zaukazan sunek čez Rajbrot, je doseglo višine na vzhodu od imenovanega kraja, a je moralo vsled napredvanja sovražnih čet z jugovzhoda zavzeti svoje prejšnje stališče na višinah južno od Rajbrota s fronto proti vzhodu. Sovražnik je zasedel gozdnato višino Kobylo med Krosno in Raj-brotom, za katero so se pozneje bili hudi boji. Na obeh straneh Lososinske doline se je bližala 14., proti Limanowi pa 15. pehotna divizija VIII. ruskega zbora. Naša skupina v dolini Loscine, ojačena še z enim bataljonom in eno havbiško baterijo, se je morala pri svojem napredovanju proti vzhodu kmalu ustaivti. Nasproti so ji stali en sovražni polk in 2 bateriji; razen tega pa smo zapazili tudi severno od Lososine sovražne sile, ki so se premikale v smeri proti vrhu ceste med Mlyn-nami in Rzegocino. Ker je tako nastala nevarnost, da bi sovražnik ne prišel bojni skupini v prostoru pri Rzegocini za ledje, se je popoldne skupina v dolini Loscine znova ojačila z enim bataljonom in dvema baterijama. Tu je prevzel poveljstvo fmL Srne k al. Nadalje se je imela rezerva, ki je štela, potem ko je odala severnemu krilu Rothove skupine potrebnih sil, še 2000 pušk in 9 baterij, podati čez Rzegocino proti omenjenemu cestnemu vrhu, kamor pa je mogla prispeti šele ponoči. Medtem pa je postal tudi pri Limano-wi položaj kritičen. 2e prejšnjega dne je bila ena sovražna konjiška divizija, ki je prodirala na zapadnem bregu Dunaj-ca, dospela v okolico zapadno od Starega Sandeca. Tej konjici je bila pot čez Lukavvico odprta, pa tudi pot čez Za-brzez je tjakaj poslani oddelek očividno nezadostno varoval. Dne 8. decembra ob jutranji zori je prišla stotnija sovražni- nezna-prostor pri Pisarzowi. Kmalu popoldne sta dospela dva ruska bataljona, ki jima je sledil en polk kozakov, čez Kanino naprej; proti 4. uri popoldne se je pričel ob cesti in čez višine jugovzhodno od Limanowe sovražni napad, ki ga je podpiral topniški ogenj s strani severozapadno od Kanine. Temu napadu se naše ne dovolj močne črnovojniške sile niso mogle ustavljati. Umaknile so se po cesti proti Limano-wi; ko so pa nastopile tudi rezerve, se ie posrečilo boj zopet vzpostaviti. Ta kriza na južnem krilu nadvojvodo-ve armade je zahtevala obsežnih odredb ki so pripravile novo stopnjo v razvoju bitke. Zdi se nam potrebno, da tukaj razložimo splošni položaj, kakor ga je moglo ai-madno vodstvo dne 8. decembra zvečer pregledati. Boroevičeva armada je ta dan pričela z ukazanim ji napadom ter se razprostrla proti severu. Zlsti se je začelo obkoljeva-nje ruskih sil, ki so se bile nahajle pri Bar-tfi, z juga in pa po že omenjeni, pri Lubo-tenyju zbrani skupini z zapada; sovražnik pa se je bil nevarnosti še pravočasno ognil s tem, da je odkorakal čez Zboro. Zato je dobilo armadno poveljstvo ukaz, da nadaljuje napredovanje proti severu, obenem pa takoj odpošlje čim močnejše sile v naj-izdatnejših marših proti Novemu Sande-cu, da tako ustavi premikanje Rusov od S. k 3. armadi, vzdrži ločitev teh sovražnih armad ter da pride z Novega Sandeca ruskemu VIII. zboru za hrbet ali pa z okretom proti vzhodu podpira napad Čez Karpate. Znano je bilo, da se bližajo južnemu krilu nadvojvodove armade VIII. ruski zbor in močna konjenica, proti ostalim silam te armade pa kakih 7 do 8 sovražnih divizij, deloma pa prihajajočih po mostih čez Vislo na obeh straneh Novega Brzeskega. Severno od Krakova do krajev zapadno od Novoradomska je bil boj utihnil; na prostoru južnozapadno od Piotrkowa so napadali Rusi; dalje proti severu do spo-nje Visle so se borili Nemci za zmago. Ob tem položaju je bilo potrebno, moč nadvojvodove armade in zlasti njegovega južnega krila na račun drugih, manj važnih delov fronte z vedno novimi četami okrepiti. To se je doslej neprestano godilo, sedaj pa so šle Še nadaljne čete peš iz Krakova v Wieliczko, dočim se je ena kombinirana brigada iz okolice Pilice po železnici porinila v Tymbark. (Dalje prihodnjič.) Rožne politične vesti. Na adreso grofa Tisze piše zagrebški Obzor" : Grof Tisza je imel pred nekoliko dnevi velik političen govor o razn er h med Hrvatsko in Ogrsko, ki ga ni prineslo in komentiralo samo hrvatsko, ampak tudi drugo časopisje v monarhiji. Razun banove brzojavke in oficijelnih in oflcijnznih listov, se ni izjavil o tem govoru noben politični časopis, nobena politična stranica in nobena jolit čna oseba v Hrvatski. Ta pojava je jo vse m naravna, ker za časa vojne se ne more voditi politika, niti ne morejo hrvatski politiki dajati kakršnihkoli obveznih izjav, cer sedaj ima orožje besedo, a Hrvatje vrše svojo d' Ižnost na bojnih poljanah in ne vo-tiijo politike. Pripoznanje merodavnih faktor-ev, da Hrvatje, zvesti svoji prisegi, žrtvu-ejo kri in imetje za kralja in državo, b.ez dvoma ugodno deluje na vso hrvatsko javnost, ali ne more je nagnati v politične iz-ave in bilo kateresibodi obveze, ker ta )ravica pripada hrvatskemu sa-joru in političnim strakam. Zato so komentarji oficijoznih listov polni zvočnih in lepih fraz, ki opisujejo, da je nastal v Hrvatski neki politični preobrat, vsa i a o pretiran... Mislimo, da je iskrenost prvi pogoj sporazuma med Ogrsko in Hrvatsko, in je zato potrebno naglašati, da sam govor grofe Tisze more in mora ugodno vplivati na razpoloženje v Hrvatski, nikakor ?a ne na bodočo politiko med Ogrsko in Hrvatsko, ki je odvisna od pogajanj in dejstev, ki kopičijo eno za drugim. To je circum circa, kar je rekla „Zeit" grofu Tiszi. Problemi, ki so razdvajali desetletja ter zastrupljali razmerje med dvema narodoma, se ne rešujejo samo z lepimi besedami kakega poedinega politika — pa hil to tudi ministrski predsednik sam -ampak treba dejanj, ki jih sankcijonirajo le-jptimni zastopniki naroda na obeh straneh. Kajti besede, ki jih govori poedinec, ne vežejo njih, ki prihajajo za njim. Ta^o veliko delo, kakor je sporazum med dvtmi narodoma, mora biti zgrajeno na trdnih nespremenljivih podlagah in mora biti izključena možnost, da bi ono zopet jemali, kar so drugi podpisali. prične danes kazenska razprava proti d.ru Gjuru Cervarju, odvetniku na Voloskem, Razprava se prične danes zjutraj ob devetih in bo trajala dva dni. Obtoženca bosta branila odvetnika dr. Ryb£f In dr. Laginja. O razpravi bomo poročali obširneje. Bankovci po dve kroni. Uradno se nam poroča: Radi pritožb od mnogih strani slabem stanju dvekronskih not, je ftmnčno ministrstvo izdalo vsem finančnim deželnim oblastim to-le naredbo: Da se omogoči od-1 stranitev raztrganih, umazanih, ali drugače vsled obrabe nerabnih bankovcev, se imajo pritegniti k sodelovanju državne blagajne in uradi. Zato se c. kr. ravnateljstvu nalaga, naj podrejenim blagajnam in uradom naloži, da močno obrabljene, raztrgane ali umazane note, ki jih prinašaio stranke v zameno — v kolikor ni nikakega dvoma na njihovi pridnosti — sprejemajo take note v izmenjavo z notami ali drugimi plačilnimi sredstvi v kronski veljavi ter naj jih čim hitreje oddajo finenčni dežtlni blagajni, ki jih mora s svoje strani potom izmenjave oddajati pristojnemu bančnemu zavodu. Bani-ovci, ki se jim je vnanjost samovlastno izprenunila, o stanejo brezpogojno izključeni od sprejema v plačilo, ali od zamenjave pri c. kr. blagajnah in uradih. Obenem se je naprosilo ministrstvo za trgovino naj izda analogne napotke blagajnam in uradom poštne uprave. Razredna loterija. Termin za obnovljenje k 111. razredu poteče dne 8. ftbuarja zvečer. Do tega dne morejo igralci, ki se hočejo udeležiti žrebanja III. razreda, obnovilne srečke III. razreda d biti pri tisti poslovalnici, kjer so kupili srečke II. razreda, ako plačajo obenem enostavno razredno vlogo in predlože srečke II. razreda Žrebanje III. razreda 3. c. k rezredne loterije se bo vršilo točno v torek dne 16. in 18. februarja v dvorani žrebanja na Dunaju. Začetek oba dneva ob 8. uri zjutraj. Domaft vesti. Razprava proti d.rju Červarju. Pred sodniki tukajšnjega deželnega sodišča se O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črno-vojriki Mihael Curka, Josip Kavčič, Josip Pertot, Matevž Kamper, Maksimilijan Ukmar in Fritz WinterhOller. V pomožno bolnišnica v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je sprejet Josip Zamar od 20. lovskega bataljona. Tatovi v kratkih hlačicah. Pred včeraj šnjim popoldne je neki redar zasačil štiri 13 do 14letne dečke, ki so se, sede na neki klopi v Bošketu, prav imenitno basali s salamom (prav za prav s takozvani ..mortadelo") katerega so imeli kar cel los. A ko so zagledali redarja so nemiui« ma pobegnili, pustivši na klopi salam m še neki drugi om< t. Redar je pa zdirjal za njimi in posrečilo se mu je, da je enega ujel, dočim so jo ostali trije pobrisali. Aretiranemu dečku je redar naložil salam in oni drugi omot ter ga odvedel na policijski komisa-rijat v ulici Luigi Ricci, kjer so najp ej odvili oni omot: bilo je nič manje, nego 61 metrov muselina, vrednega 45 kron. Aretirani. ki je komaj 13 in poli' tni Jakoo B., stanu oč z roditelji v u lc della Tesa, je !>ii ku, aj s pobeglimi tovariši ukradel ta muselin v trgovini z m. n.ifaktu nim blagom Margerite Apollonio v hiši Št. 15 v Kja-dinu. Aretiranega kratkohlačnika je policija pridržala, da poizve o njegovih tovariših. Žepni tat, ki noče povedati svojega iravega imena. Predsnočnji n je bil v > lici delle Torri aretiran neki i8letni mladenič, in sicer zato, ker je bil skušal gospe Mariji Manzoni ukrasti ročno torbico, v ateri je imela večjo svoto denarja. Na policijskem komisarijatu je aretirani uzmo i , ki je sicer tajil, da je poskušal okrasu imenovano gospo, na vprašanje, kako da se piše in kak • da mu je ime, povedal prej eno, potem drugo in slednjič še tretje ime, le pravega ne; vendar se zdi, da je to 18letni brezposelni Konrad Kraijeto. ga tedaj, ko se ob boljših razmerah zopet otvori niš Talijin hram, zopet videli v prvi vrsti med našimi igralci. Na zdar I —r. LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekam: Če je kdo komu storil dobroto v potrebi res Ie zato, da bi pomagal do-tičniku, ne išče potem javne zahvale, kaj šele, da bi si jo pel sam. V takih slučajih pač res velja edino le ona stara: „Naj ne ve levica, k j dela desnica!" Dobrotnik ima vendar svoje največje zadoščenje v dobroti, ki jo je storil. List pač ni za to, da bi pri-občeval take zahvale, kajti drugače bi jih bil poln vsak dan. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Slovensko gledalište o Trstu. „Pojdimo na Dunaj44. Za svoj poslovil i večer si je izbral g. Dane š-G radiš našo domačo burko „Pojdimo na Dunaj". Priznati moramo, da je imel prav srečno roko. Čemu bi tudi za naše popoldansko občinstvo predstava se je vršila popoldne, - raztikali po raznih tujih repertoarjih, ko je našemu ljudstvu vendar najbolj všeč domača stvar, samo če je tatca, da mu je sploh pristopna. In to pa je prav gotovo Ogrinčeva „Pojdimo na Dunaj". Občinstvo se je zabavalo izborno in nasmejalo tako prisrčno, kakor že dolgo i.e. O igri sami ne bomo razpravljali fn tudi ne o posameznih ulogah. Rečemo le toliko, da je g. Gradiš dosegel vsestranski naj-bol ši uspeh in da so mu k temu uspehu prav pridno pomagali vsi soigralci, zlast da njegovi „vrhniški soigralci14. Tupatam bi bilo ž leti nekoliko hitre šega tempa, n o da bi bilo tudi glede opreme kaj potreba popraviti, glede skupnosti narečja itd.; toda ob drugače splošno dobrem vtisku so precej izginjali ti nedostatki, da je bila predstava tudi za nekoliko strožjega gledalca še dosti dobra. G. Gradišu, ki odhaja k vojakom, želimo vso srečo in obenem tudi izražamo željo, da bi :: NALi OGLASI :: □□ □a □□ se računajo po 4 ntot. benedo-Mastno ti-kaue besede ae računajo enkrat več. — Nmanj&a : pristojbina zn»3a 4'> rtotink. : □□ □□ Pertot, urar, ulica Stadion št. 26!! ir> f «ku pra na se odda takoj ▼ ulici Tiziano Ve-JUUU cellio št. 1. n -ad. 104 (fllfllni Singer, skoraj nov, zadnji modeli jlVUlllI fpreinenlpv v mizico, proda Marija. Via Ki^orta 5. vrata 12. 105 zračna, se odda takoj v naje n gospodu ali gospici v uiic» Coruuierciale atv 11, XII. nadst. 4"aro° ali Pri In;ili družini rUdLlC&IlIlU išče službo od 0 in pol zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „btefan ja" na Ins. odd. Edinosti. 103 Sledilne družinske peči tnMT K 7*50, medena obešal.*, za zavese K 3*5(>, prodajo CESCA, Trst ul. Caserma štev. 14. 20 Postrežnlca za navadna hišna dela se išče za nekoliko ur dnevno. NVslov pri lnseratn»-m oddelku Edinosti. 021 Dr. PtTSCHNIGG TRST, VIA S. CATERIM SlEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecilalist za kožne in vodne (sDolne) hotr -i in 7—7Va Bosendorfer, Gebrtider Siingl, Ki oh tfe Korselt, Wirht itd. se prorhij H ] O i Tj iajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kalor tudi n t obroke UG&.&3&NJE In Imi Klavirji Zannoni S iARiC? MALLY Piazza S. Giacomo 2, II., Corso. TELEF. 2-^5 SlROLINwRoche Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? t Vsak. ki trpi n« trajnem kaćiju J * VaduAlfivI .kafcrl-n Sirolin Sfc?sra^KSSSftttSSf1- * JSSEMSSm-.--aMW rr®0^? ------1------' I s. ugodnim vspahom naaplosni počufek. Se dobi ¥ 'seh lekarnah 6 /f.^.- ki a Sirolinom ozdrava.