CKWS Leto Vlil številka 13 cena 350 SIT / 1,46 EUR 20. december 2006 Leto Vlil številka 13 cena 350 SIT / 1,46 EUR 20. december 2006 Naši župani o ciljih in letu, ki prihaja.........................str. 8 Previdno s pirotehničnimi sredstvi..............................str. 30 ^ànJa A ST 6>, * K** Vf P a' %., „ ^ “«jr od. 9 771580 096 004 YAMAHA tiL Praznični december December je bil v znamenju mnogih prazničnih dogodkov, prihodov Miklavžev, Dedkov mrazov in Božičkov, adventnih in božičnih sejmov ter zanimivega prazničnega dogajanja povsod po dolini. Marljivi organizatorji so pripravili tudi nekaj dobrodelnih koncertov, s katerimi so zbirali sredstva za socialno šibke ali za namene, ki jih ne financirajo skozi redne vire. Tako je bilo denimo na Polzeli, v Šempetru, v Grižah in še kje. O mnogih pišemo v tokratni številki Utripa. Zadnji dobrodelni koncert pa se je zgodil v nedeljo na Ponikvi, kjer so po prvih informacijah zbrali 300 tisoč tolarjev za nadstandardno opremo nove šole na Ponikvi. Kaj več o tem pa v januarski številki. Ker je pred nami še dobrih deset decembrskih dni, je pred nami zagotovo še veliko prijaznih in toplih trenutkov. Ali pa samo stiskov rok, ki nam bodo polepšali praznične decembrske dni. L. K. IER ZA NAjlILA' Od 27. do 30. decembra ob 16. uri: 27.12. Sneguljčica in sedem palčkov, atrij Savinove hiše 28.12. Rdeča kapica, Dom II. slovenskega tabora Žalec 29.12. Pravljično popoldne, atrij Savinove hiše 30.12. Nerodna Avguština in dedek Mraz, Dom II. slovenskega tabora Žalec 31. decembra ob 11.30, atrij Savinove hiše SILVESTROVANJE S PIKO NOGAVIČKO INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel. 03 710 04 34 Slovo tolarju A T i dolgo, kar prijokal sem na svet, 1 V že moral bom od vas slovo vzet’. Ni dolgo, kar sem prejel življenja luč, že mi se v roke obeta smrti ključ. A 7 i dolgo, ko ste se tako trudili, 1 \ da zame pravo bi ime dobili. Razumnosti, moči ste končno le združili in z vsemi me častmi za tolar ste krstili. Mi nova je Slovenija ime izbrala, z Ivano se na obrazu mojem je bahala. Še Španzl, naš rojak, svoje prste imel je vmes, zdaj tudi on spoznava, da gre zares. Kaj kmalu evro usodo z nami bo delil, nekoga razveselil, a drugega razžalostil. Nekje v daljavi otožno zapel bo zvon želja, v slovo komaj rojenega nam tolarja. Valčka Gnus, Griže Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 jj jfev&ii jv* m T.Wiì « i nr * ■■ ■ $ % Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Viktorija Hrušovar, Partizanska 29, Žalec 2. Boris Topič, Šentrupert 14/b, Gomilsko 3. Rozalija jan, Ojstriška vas 51, Tabor. Pozitivno v novo leto Le še enajst dni nas loči od novega leta in le toliko časa se lahko o odhajajočem letu pogovarjamo v sedanjiku. Tudi pri našem časopisu kljub vrtincu dogodkov prazničnega decembra ne moremo mimo tega, da se zazremo v odhajajoče leto, naše delo in v »naših« šest občin. Spodnjesavinjske občine štejejo skupaj okrog 40 tisoč prebivalcev in pokrivajo več kot 330 km2 površin. Torej je na tem področju vsak dan vsaj 40 tisoč različnih zgodb, vsaj 40 tisoč različnih interesov, osebnih, družinskih, družbenih,političnih, poslovnih, družabnih in tisoče drugih ... »Pa kako se vam lahko tiste kosmate krave zdijo pomembnejše od otroka,« smo nekega izmed številnih zanimivih novinarskih trenutkov poslušali očitek naše bralke, katere resnica ni bila objavljena v takšni obliki in takrat, kot si je predstavljala. Čeprav je sledila vsem etičnim normam in pravilom kakovostnega novinarskega sporočanja. Podobnih izjav je precej. Mnogi so prepričani, da so njihovi interesi pač pomembnejši od drugih in tukaj pravzaprav vsebina niti ni pomembna. To namreč, da morda tiste krave prinesejo kruh družini s tremi otroki in ne enemu. Ob tem ljudje obstajajo pri globini svojih interesov in plitvem dojemanju vseh ostalih. Dragi naši bralci, zelo težko je na 32 straneh strniti vse tisto, kar ta dolina prinese v najširšem smislu in kar bi radi vsi. In ne znamo si predstavljati, da bi o tem odločalo 40 tisoč posameznikov, saj bi nas potem skrbelo ne la za izgled časopisa, najverjetneje biga bilo zelo težko izdati vsak mesec, usklajevanju namreč ne bi bilo ne konca ne kraja. Zato se za to, da časopis vsaj v bežnih obrisih posname utrip te doline, z vsem veseljem in predanostjo ter s pozitivnim nabojem trudimo ustvarjalci časopisa. Le nečesa ne morete pričakovati kljub dobri volji in vsem omenjenim. Da bomo pisali o tistem, kar ne vemo, da se dogaja. Res pa je še nekaj. Prednost našega lokalnega časopisa je ravno v tem, da poleg najpomembnejših dogodkov v dolini pokriva tudi drobne stvari velikih ljudi iz mnogih od drugih časopisov zanemarjenih kotičkov te doline. Stvari, ki so zame morda nepomembne, za mnoge pa najpomembnejše na svetu. Zato ne razumem ljudi, ki si tako ali drugače lastijo časopis in morda tu pa tam pomislijo, da bi bilo bolje, čega ne bi bilo. Kar ne morem mimo televizijske igre Naša vigred, ki smo jo prejšnji petek premierno spremljali v Žalcu. Na poti domov sem se namreč spraševala, zakaj nobenega izmed nas prisotnih treh ustvarjalcev Utripa ni nihče vprašal, ali lahko potrdimo vzporednice med izmišljenim časopisom Naša vigred in Utripom Savinjske doline, ki so bile omenjene na premieri. Sicer pa, zdaj je demokracija, prepuščam vas temu, dasi odgovorite sami, vsak po svoje. Naše uredništvo pa vam v prihajajočem letu želi, da bi vas vodila moč pozitivnega razmišljanja in misel, da je življenje enostavno prekratko, da bi ga po nepotrebnem grenili z nerazumevanjem drugih, njihove drugačnosti in drugih interesov. Želimo vam, da bi uživali v pestrosti, ki jo ponuja različnost ljudi in stvari in da bi našli bogastvo v vsem, kar vam življenje ponuja. Pa svetle in polne praznične dni! In toliko evrov kot tolarjev! Lucija Kolar in ostala ekipa uredništva gSEM* KOTMK GRRDNJC IN SUKOPICSKRRSTVO D j KOTniŽ GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žolec SUKOPl€SKRRSKA IN ZIDRRSKR D€LR - IZD€IAVA VSÉH VRST FASAD (TOPLOTN6 FASADG KlASIČNe FRSRDÉ) - ADAPTACIJA OMCTI IN ZUNANJF UR6DITV6 - DCIA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO di/co/i/eó/cawitiio od /ela, ž.96'5 UGODNRPONUDRRTOPlOTNOIZOlflTIVNIHFFISflD KOMPL€TN€FINflllZACU€OI3J€KTOV OD 31X03® CKDÖ© QĐ057o Želimo vam najlepše pozdrave v letu 2007 ! Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo: - garažnih vrat - industrijskih vrat - motornih pogonov z daljinskim upravljanjem - notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat - nakladalne tehnike. STEKLARSKI CENTER Hausenbichlerjeva 9,3310 Žalec ■■■■ i tel.: 03/710 19 82 LESKOŠEK- * ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM * OGLEDALA * NAMIZNA STEKLA * NAJVEČJA IZBIRA PESKANIH STEKEL NA CELJSKEM * MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA t. +386(0|3 / 7120 600 t+386(0J3 / 71 20 620 www.mafjaz.sJ, lnfo@matjazji Želimo miren božič ter srečno in v 1 u sp es n o novo leto. Sveti KS z novimi predsedniki V Občini Žalec so poleg volitev občinskih svetnikov in župana potekale tudi volitve članov svetov krajevnih skupnosti. Žalska občina je namreč edina v Spodnji Savinjski dolini, ki je ohranila krajevne skupnosti kot pravne osebe. Člani svetov so bili izvoljeni na volitvah, predsedniki svetov pa so bili imenovani na prvih sejah svetov KS. Novi predsedniki svetov so: KS Prejšnjo sredo je I. OŠ Žalec v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu pripravila prijeten božični koncert. Na koncertu so poleg otroškega pevskega zbora Kobulka in mladinskega pevskega zbora I. osnovne šole Žalec nastopili še Moški pevski zbor KD Galicija - Jože Kruleč iz Galicije; KS Gotovlje - Peter Hainz Janič iz Gotovelj; KS Griže - Ivan Krasove iz Pongraca; KS Levec - Anton Jelenko iz Levca; KS Liboje -Uroš Feldin iz Kasaz; KS Petrovče - Iztok Uranjek iz Arje vasi; KS Ponikva - Ivan Jelen s Ponikve; KS Šempeter - Silvester Udrih iz Šempetra; KS Vrbje - Jože Meh iz Vrbja; MS Žalec - Roman Virant iz Žalca. Gotovlje, vsi pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič, in ansambel Dominik. Na klavir je zbor spremljal Gregor Deleja, na sinti-sajzer pa Viljem Kotnik. Program, v katerem so sodelovali tudi učenci Anja Guberac, Tomaž Kozovinc, Tajniki, ki so zadolženi za posamezne krajevne skupnosti, so še vedno: Milan Beloševič za krajevne skupnosti Galicija, Gotovlje in Ponikva, Zlatko Frelih za krajevne skupnosti Griže, Liboje in Vrbje, Stane Vipotnik pa za krajevni skupnosti Levec in Petrovče, za krajevno skupnost Šempeter Martin Vrbnjak in za mestno skupnost Žalec Tanja Sedminek. K. R. Katarina Drame in Miša Murgelj, je vodila Polona Kuder. Po koncertu se je patroma Viktorju Arhu in Jožetu Rupniku zahvalila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, v imenu gostitelja farne cerkve sv. Nikolaja pa je spregovoril pater Viktor Arh. Poslušalci v nabito polni cerkvi so preživeli prijeten glasbeni večer, ki je spomnil, da so praznični dnevi res blizu. T. T. Božični koncert Med nastopom mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec in Moškega pevskega zbora KD Gotovlje. V prijetnem vzdušju tudi letos Krajevna organizacija RK Šempeter je v sodelovanju s KS Šempeter v Gostišču Rimljan tudi letos organizirala srečanje krajanov, starih 70 in več let. Še pred srečanjem se je večina udeležila svete maše v župnijski cerkvi, ki jo je daroval župnik Mirko Škoflek. Za prijeten uvod so tudi tokrat poskrbeli otroci OŠ Šempeter, ki so pod vodstvom učiteljice Leje Napotnik pripravili pester pro- gram, ob zaključku pa so vsem udeležencem podarili novoletni okrasek. Kulturni program so obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Srečanja se je udeležilo okrog 140 krajanov od 340, ki jih živi v KS Šempeter. Najstarejša udeleženka je bila 94-letna Erika Virant, najstarejši udeleženec pa 86-letni Franc Štorman. Zbrane je pozdravila predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik, poseben pozdrav je namenila predsedniku Območne organizacije RK Vladu Rančigaju, novemu predsedniku KS Šempeter Silvu Udrihu, predsedniku DU Franju Divjaku in ostalim gostom. Srečanje se je nadaljevalo v veselem razpoloženju in ob glasbi ansambla Rimljani, ki so poskrbeli, da so se udeleženci tudi veselo zavrteli. Ob dobrotah in pijači so znova oživeli tudi najrazličnejši spomini. D. Naraglav DRUŠTVA ZAKLJUČNI RAČUN! ZAKLJUČNI R 3 J| gf^fj S M ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabi na seminar ZAKLJUČNI RAČUN ZA DRUŠTVA IN JAVNE ZAVODE ZA LETO 2006 ffcf NOVOSTI NA DAVČNEM PODROČJU V LETU 200 ki bo v četrtek, 25. januarja 2007, ob 9. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Informacije in prijave na: tel.: 03 712 12 50, fax: 03 712 12 62 in zkst.zalec@siol.net. / . nosmeA, p* j m& io/p usp&ft/, kiz\mmsmtvm & lekw 2007. cTiU/fza/ri/ dfjASifve' Tta-tec oyj/z& ^O'&edc't s/ Obnovljena lokalna cesta Zabukovica-Podgozdnik Cesta, kije bila v neurju hudo poškodovana, ima novo podobo. Ugodno jesensko vreme je omogočilo predčasno celovito obnovo dela lokalne ceste Zabukovica-Podgozdnik v Pon-gracu v dolžini 1.200 m, ki je bila poškodovana v lanskem avgustovskem neurju. Dokončanje del je bilo sicer načrtovano šele za leto 2007. Vrednost obnove je blizu 91 milijonov tolarjev, pri čeme je v letu 2006 v proračunu Občine Žalec zagotovljenih 45,6 milijona, ostalo pa bo potrebno zagotoviti v letu 2007. Kot je povedal pomočnik vodje Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Žalec Slavko Šketa, so v okviru odprave posledic neurja, ki je divjala v dolini Artišnice avgusta 2005, najprej popravili odnešene dele ceste, udore ob vodotoku Ar-tišnica, nato krajši odsek pred ribogojnico, nazadnje pa izvedli popravilo tehnično najbolj zahtevnega dela v naselju Pon-grac. Cesta je bila namreč v neurju močno poškodovana predvsem zaradi podorov zemlje v odprte jarke in razlitja vodotoka. Deroča voda je del ceste odnesla, del pa poškodovala, tako da je popravilo potekalo v več fazah. Izvedena je celovita obnova, ki zajema obnovo spodnjega in zgornjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, brežin nad in pod cesto, vozišče v dolžini 1200 m pa je razširjeno na 4 m z dodatno asfaltno muldo in utrjeno bankino. Glede na stanje ceste, obstoječih dovozov in priključkov k objektom je bilo potrebno pri obnovi posamezne odseke vozišča v celoti odstraniti, nekatere pa nadgraditi. S temi ukrepi je izveden ustrezen ustroj ceste, bistveno so se izboljšale vozne razmere in tudi dostopnost do posameznih objektov. Slavko Šketa je poudaril, da je velikega pomena za stabilnost ceste odvodnjavanje podzemnih in meteornih vod, zato so bili pri obnovi delno izvedeni odprti jarki z vtočnimi jaški in prepusti. Skozi celotno naselje je bila narejena asfaltna mulda s požiralniki, peskolovci in izlivom v drenažno kanalizacijo, ki je sicer vgrajena na celotnem odseku, kjer ni odprtega jarka. Sistem odvodnjavanja je opremljen tudi z revizijskimi jaški in cevnimi prepusti, kar v celoti omogoča ustrezno odvodnjavanje in vzdrževanje. Deloma je obnovljen tudi vodovod, ostali komunalni vodi pa so ustrezno zaščiteni. Razširitev ceste je pomenila tudi posege na zasebna zemljišča, kar je sicer stalnica pri posegih na cestah. Slavko Šketa je povedal, da je bilo potrebno veliko dogovarjanja in usklajevanja, ki pa je bilo opravljeno uspešno in pravočasno. »Zahvala gre vsem sodelujočim, občini pa ostaja obveza, da po dokončanju obnove izvede še odmero, odkup in uskladitev končnega zemljiškoknjižnega stanja,« dodaja Slavko Šleta. L. K. Ureditev parkirišča Pod smrekami v Šempetru Pod smrekami 66 novih parkirnih mest Prebivalci Šempetra, predvsem stanujoči v ulici Pod smrekami, so se gotovo razveselili razširjenega parkirišča, ki je prineslo 66 novih parkirnih mest in štiri parkirna mesta, namenjena invalidom. Vrednost naložbe je blizu 14,4 milijona tolarjev, v letošnjem proračunu Občine Žalec je za to zagotovljenih 8,5 milijona SIT, ostalo pa bo potrebno zagotoviti v proračunu za leto 2007. Kar precej časa je že minilo od prvih idej o izvedbi dodatnih parkirišč ob stanovanjskih objektih v ulici Pod smrekami v Šempetru in ker se je povečalo tudi število avtomobilov, so bili prebivalci velikokrat primorani parkirati po zelenicah. Zdaj je celotno območje je zarobničeno, površine so asfaltirane, parkirišče je tudi na novo osvetljeno. Urejeno je tudi odvodnjavanje preko vtočnih jaškov in peskolovcev v poniko-valnico, kar omogoča prodnata podlaga na tem območju. »Stanovalcem soseske Pod smrekami želimo zagotoviti kar najboljše pogoje za življenje, zato se bodo dela nadaljevala spomladi, ko bomo uredili tudi del javnih površin okoli blokov, in sicer ureditev odvodnjavanja, asfaltov, pohodnih površin in drugega,» je povedal pomočnik vodje oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Slavko Šketa. L. K. Zvezdicam v Grižah svoje dodala tudi Občina Žalec Svoje pa je v uvodu dodala tudi ravnateljica mag. Petra Stepišnik. Njenih besed je bilo občinstvo deležno tudi ob zaključku koncerta, ko je zaradi presenečenja skoraj brez sape izrekla zahvalo vsem udeležencem, še posebej županu Lojzetu Posedelu, ki je postregel z novico oziroma z zagotovilom, da bo za ograjo poskrbela Občina Žalec, vsa sredstva, zbrana s koncertom, donatorskimi prispevki in prodajo izdelkov, pa ostanejo šoli za druge vzgojno-učne namene. Množičen obisk koncerta je še en dokaz več za to, da tudi kraj diha s šolo. Skupaj zapeta pesem osnovnošolskega pevskega zbora in kolektiva ob koncu koncerta pa je bila kot nekakšen labodji spev in iskrena zahvala za pomoč. Kot je dejala ravnateljica, bo ta večer ostal vsem v najlepšem spominu, hkrati pa bo dodatna spodbuda za delo in uresničitev številnih idej. D. Naraglav Prijetno presenečenje v Šempetru Prijeten večer bo dodatna spodbuda za delo naprej V lanskem šolskem letu je OŠ Šempeter od ustanoviteljice Občine Žalec dobila nova zunanja igrala, ki jih je namestila na prostor za jedilnico šole. Ker se ta prostor uporablja tudi za igro z žogo, ki je včasih zelo razposajena, so se odločili za ograditev prostora. Sredstva za ograjo so skušali zbrati tudi z dobrodelnim bo-žično-novoletnim koncertom. Dvorana Kmetijske zadruge Šempeter je bila kar premajhna za vse, ki so s svojo udeležbo in prispevkom hoteli pomagati uresničiti njihovo zamisel. Ne nazadnje pa so si s tem tudi obogatili sobotno popoldne, ki so mu dajali vsebino Irena Vrčkovnik, ansambel Rimljani, Bratje Dobrovnik, Anja Ropo-tar, Družina Galič, ansambel Braneta Klavžarja, Majda Petan, Vitezi Celjski, Maja Slatin-šek, tolkalna skupina ŠUS in povezovalka Alenka Vrenko. »Nasmeh v očeh« za konec Pod tem naslovom se je v dvorani Doma Svobode Griže prejšnji četrtek »zgodil« nadvse prijeten večer. Namen prireditve je bil z zbranimi sredstvi od vstopnine, sponzorjev in donatorjev zagotoviti socialno šibkim otrokom srečnejšo mladost. Denar bodo porabili za pokritje stroškov šole v naravi, za učno-vzgoj-ne pripomočke in druge izdatke, ki jih v socialno šibkih družinah ne zmorejo ali težko plačujejo. Dvorana Doma Svobod Griže je bila ta večer nekaj posebnega, prevevali so jo glasba, petje, ples, pozitivne misli. K prijetnemu vzdušju je prispeval tudi Bar Grinesko, v katerem so stregli lanski in letošnji barovci iz oddaje POP TV. Ti so svoje občutke, mnenja, svoj pevski talent predstavili tudi na odru, ki ga je s svojimi voditeljskimi sposobnostmi odlično obvladoval TV-voditelj Peter Poles. Sicer pa smo lahko ta večer uživali ob nastopu šolske plesne skupine Griže, ki deluje pod vodstvom Neje Jelen, in plesne šole Power dancers, petju Anike Horvat, Maje Slatin-šek, Katje Koren, Eve Moškon, Petra Januša, Sebastjana in 4 play ter izvrstnih plesnih akrobacijah Energy break team in Nejas dancing team. Z večerom in idejo, ki je zrasla v šolskem kolektivu, je bil še posebej zadovoljen ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar, ki se je vsem zahvalil za prispevek, nastop ali donacijo. V zahvali je izpostavil Ido Škoberne, Na krilih spomina Savinovo hišo v Žalcu so prejšnji četrtkov večer napolnile besede poezije Virginije Mehle Majerič. Dogodek so poimenovali Na krilih spomina. Uvodoma je zbrane pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica Zavoda za Kulturo, šport in turizem Žalec, pesmi sta brali avtorica in Sonja Mlejnik, Peter Napret pa je dal z zvoki citer krilom spomina še dodatni polet. T. T. krajanko Griž, ki že več let živi v Domu upokojencev na Polzeli in vsako leto prispeva lepo vsoto v šolski sklad OŠ Griže. Obiskovalcem in nastopajočim se je zahvalila Polona Cmer, vodja tokratnega projekta. Vsi sodelujoči v programu so skupaj z učenkama OŠ Griže Evo in Lucijo zapeli pe- sem Nasmeh v očeh, ki je bila napisana posebej za to priložnost. Še pred tem se je na odru znašla velika kuverta z veliko zvezdo v njej, na kateri je bilo napisano, da k tokratnemu izkupičku dobrodelnega koncerta prispeva 150 tisoč tolarjev tudi Občina Žalec. D. Naraglav Za začetek po vsej občini Ker jev novem mandatu občinskega sveta Občine Žalec okoli dve tretjini novoizvoljenih svetnikov, seje župan Lojze Posedel odločil za terensko sejo občinskega sveta. Občinski svetniki, strokovni delavci občinske uprave, tajniki in predsedniki krajevnih skupnosti so se z avtobusom peljali po vseh krajevnih skupnostih. Namen druge redne seje ob- činskega sveta, ki je potekala na terenu, je bil ne le seznanitev s posameznimi krajevnimi skupnostmi, njihovimi posebnostmi in zanimivostmi, ampak tudi seznanitev s problemi in predlogi njihovih rešitev. Ob njihovem poznavanju se bodo namreč svetniki na sejah občinskega sveta laže odločali, kako in kam nameniti denar iz občinskega proračuna. K. R. ko se leto zaključuje, imamo možnost odložiti vse, kar nam več ne služi, poslušati svoje srčne želje in dovoliti skrivnosti življenja, da vstopi ... ludi v letu 200/ skupaj . . . ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec občanom Občine Žalec želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto Mestna skupnost Žalec Vsem krajankam in krajanom Šempetra želimo vesele praznike in srečno novo leto. Predsednik sveta KS Šempeter Silvester Udrih Že šesto srečanje Srečanje v Libojah Krajevna skupnost Liboje je v dvorani DPD Svoboda Liboje pripravila že šesto srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Članice upokojenske skupine Melisa so uprizorile zanimiv skeč Obisk pri pozabljivi prijateljici, sestri Neli in Karmen Kos Zidar s Ponikve pa sta program popestrili z igranjem na citre. Krajankam in krajanom je ob tej priložnosti zaželel pri- jetno srečanje in bližnje praznične dni tudi predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin. Izrazil je zadovoljstvo, da se je srečanja udeležilo toliko starejših občanov, ki so dali v preteklosti pomemben delež svojemu kraju in njegovemu razvoju. Ob tej priložnosti je čestital najstarejši krajanki, 94-letni Mariji Vajncerl, in ji izročil šopek rož. Skromnega darila so bili deležni tudi ostali udeleženci srečanja. D. N. OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2006 Za kulturni praznik v letu 2007 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 12. januarja 2007 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. Snežink, ki prinašajo mir. Razvoja, ki navdaja z optimizmom. Enotnosti, ki sledi istim ciljem, človeško toplo dlan, ki govori: »Nisi sam«. Novosti, ki naredijo dan popolnejši. Odločitev, ki vas bodo popeljale v uspešno novo leto vam želijo župan, občinski svet in delavci občinske uprave Občine Tabor Vsem občankam in občanom Občine Polzela iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti! Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2007, polno zdravja in veselja! Župan in občinska uprava Občine Polzela Proračun za 2007 že v javni obravnavi, vrtec dražji... Preplastili tudi del regionalne ceste Vranski svetniki so se sestali že na drugi seji občinskega sveta in obravnavali kar 21 točk dnevnega reda. Uvodoma so obravnavali odlok o spremembah odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini, ki je bil v javni obravnavi. Nanj je prišlo osem pripomb, sedem pripomb in z njimi tudi odlok so svetniki potrdili. Sledila je razprava o sprejemu odloka o zaključnem računu proračuna Občine Vransko za lansko leto. O tem sta svetnike seznanila župan Franc Sušnik in predsednica nadzornega odbora Marjana Jug, svetniki pa so ga skoraj brez razprave potrdili. Dalj časa so se svetniki zadržali pri odloku o proračunu Občine Vransko za prihodnje leto v prvem branju. Kot je dejal župan Sušnik, bo imel proračun 426,6 milijona tolarjev prihodkov in 423,3 milijona tolarjev odhodkov. Največ, kar 125 milijonov, bodo namenili za otroško varstvo in osnov- nošolsko izobraževanje. Po krajši razpravi so proračun v prvem branju potrdili in ga dali v javno obravnavo do 31. januarja. Svetniki so v nadaljevanju brez pripomb sprejeli pravilnik o dodelitvi enkratne pomoči za novorojenčke in sklep o višini enkratne denarne pomoči za vsakega naslednjega novorojenčka. Ta znaša za prvega otroka 30 tisoč tolarjev neto, za drugega 50, tretjega 70 in četrtega ter vsakega naslednjega 70 tisoč tolarjev Razpravljali so o predlogu sklepa za opravljanje zimske službe in o plačilu za opravljeno oranje snega in posipanje. Cena za oranje naj bi bila 6.000 tolarjev na uro, za posipanje pa 5.200 tolarjev Pred glasovanjem so svetniki predlagali višje cene, in sicer za oranje 6.500 tolarjev in za posipanje 6.000 tolarjev na uro, in tudi potrdili. Svetniki so potrdili tudi postopno povišanje najemnin za neprofitna stanovanja v prihodnjem letu. Te se bodo v občini povečale od sedanjih Janez Bračun osemdesetletnik Župan Ljubo Žnidar izroča darilo Janezu V nedeljo, 10. decembra, je bila v polzelski župnijski cerkvi prisrčna slovesnost, s katero so počastili 80. rojstni dan upokojenega duhovnika, kurata v Domu upokojencev Polzela Janeza Bračuna. Ob tej priložnost so ga nagovorili polzelski župan Ljubo Žnidar, član župnijskega pastoralnega sveta Stanko Novak in domači župnik Jože Kovačec. Med sveto mašo, ki jo je daroval jubilant, je pel 4,08 odstotka na 4,68 odstotka. Sklepa o desetodstotnem povišanju ekonomske cene v Vrtcu Vransko, ki ga je na seji predlagala ravnateljica Majda Piki, svetniki niso sprejeli. Sprejeli pa so sklep, ki ga je predlagal župan Sušnik, da se ekonomska cena uskladi z inflacijo v letu 2005 in do 31. novembra letos. To pomeni, da bi se vrtec na Vranskem podražil za okoli 5,5 odstotka. Svetniki so se odločili, da se v vrtcu na željo staršev oblikuje in izvaja poldnevni program za prvo starostno skupino. Obravnavali in sklepali so tudi o vlogi za izdajo soglasja k imenovanju Franja Velikonje za direktorja Javnega zavoda Zdravstvenega doma Jožeta Potrate Žalec in odločali o vlogi za izdajo soglasja k imenovanju Jolande Železnik za direktorico Medobčinske matične knjižnice Žalec. Svetniki so soglašali, da se jima izda pozitivno mnenje. T. Tavčar Telefon: 03/712 12 80 Pri preplastitvi regionalne ceste na Bregu pri Polzeli Na Bregu pri Polzeli v teh dneh zaključujejo z deli pri pločniku in z javno razsvetljavo ob regionalni cesti. Cesto so na novo preplastili z asfaltno prevleko v dolžini pločnika, to je 330 metrov Ob ugodnih vremenskih razmerah bodo asfaltirali tudi pločnik in namestili javno razsvetljavo. S tem bodo bistveno prispevali k večji varnosti pešcev, saj je znano, da se je na tem odseku zgodilo že več nesreč. T. T. Obiski naj starejših občanov Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je skupaj s tajnico Društva upokojencev Tabor Elico Veber v prvih decembrskih dneh obiskal in obdaril najstarejše občanke in občane svoje občine. Dan pred Miklavževim večerom je obiskal najstarejšo občanko Marijo Pepel, ki je naslednji dan praznovala že svoj 95. rojstni dan. Skupaj s hčerama Marijo in Faniko ter zetom Antonom, ki sicer živita v Šempetru, jih je slavljenka vsa vesela pričakala v kuhinji in z njimi nazdravila svojemu jubileju. Kljub častitljivim letom je Marija nadvse čila in vitalna. Z vso odgovornostjo skrbi za živali v hlevu, rada gospodinji in še marsikaj postori na vrtu in njivi. Rodila se je v Žekovcu pri Mo- Bračunu mešani pevski zbor Oljka, kvintet Lastovka je zapel pesem Slavljenec današnji, ob koncu pa so zbor in verniki zapeli zahvalno pesem Tebe, Boga hvalimo! Janez Bračun je bil rojen leta 1926 v Podčetrtku. V duhovnika je bil posvečen leta 1953, služboval pa je v Podsredi, v Kozjem, Grižah, na Rečici ob Savinji, od leta 1994 pa je kurat v Domu upokojencev Polzela. T. Tavčar Društvo prijateljev mladine v Braslovčah je v okviru šole za starše v mesecih septembru, oktobru in novembru izvedlo posebne delavnice za starše. Predavanja so potekala pod strokovnim vodstvom izkušenih predavateljic, dr. Zdenke Zalokar Divjak in profesorice andragogi-ke in pedagogike Irme Veljič. Obdelali sta različne tematike, ki se tako ali drugače dotikajo vloge starševstva. Predavanjem so prisluhnile tudi vzgojiteljice in Marija Pepel ob svojih dveh hčerah, zetu, županu in tajnici DU Tabor zirju, v družini z devetimi otroki. Leta 1947 se je poročila na Pepe-lovo domačijo v Ojstriško vas, kjer sta z možem, ki je bil obrtnik - mehanik, ustvarila topel dom za svoji hčeri. Leta 1984 ji je umrl mož. S hčerjo Marijo živita sami, si pomagata in sta zadovoljni z vsem, kar jima prinese življenje. D. Naraglav Šola za starše v Braslovčah učiteljice iz Braslovč, Polzele in z Vranskega. Obisk je bil zelo dober, saj se je posameznega predavanja udeležilo do 35 poslušalcev ali več. Društvo DPM je sredstva za realizacijo pridobilo na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sredstva pa je prispevala tudi Občina Braslovče. Podobna srečanja pa, kot je povedala predsednica DPM Braslovče Blanka Nerad, načrtujejo tudi v prihodnje. L. K. Veliko zanimanje staršev OBČINA TABOR TABOR 21, 3304 TABOR TEL. 03/705 70 80, FAKS: 03 705 70 86, E-NASLOV: obcina.tabor@siol.net Številka: 3504-01/2006 Datum: 13.12.2006 Občina Tabor na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 - popr.; v nadaljevanju ZUreP-1) vabi na 1. prostorsko konferenco v postopku priprave PROSTORSKEGA REDA OBČINE TABOR, ki bo v sredo, 3.1. 2007, ob 13. uri v sejni sobi Občine Tabor (I. nadstropje), Tabor 21, 3304 Tabor 1. prostorska konferenca se v skladu z ZUreP-1 izvede z namenom, »da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta« (ZUreP-1,28. člen). Na 1. prostorsko konferenco so tako vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora, ki se morajo izkazati s pooblastilom organa, ki ga zastopajo. Občina Tabor je že pristopila k postopku priprave in sprejema strategije prostorskega razvoja občine. Izvedena je bila 1. prostorska konferenca, sprejet je bil program priprave (Ur. 1. RS, št. 56/05), s strani nosilcev urejanja prostora so bile pridobljene smernice za strategijo prostorskega razvoja Občine Tabor. Trenutno smo v fazi izdelave strokovnih podlag za nove prostorske akte občine. Glede na to, da navedeni zakon omogoča sočasnost priprave prostorskih aktov za isto prostorsko ureditev (ZUreP-1,22. člen) ter glede na priporočila Ministrstva za okolje in prostor občinam, da naj začnejo pripravljati prostorske strategije in prostorske rede sočasno in načrtujejo njihov sočasni sprejem, Občina Tabor pristopa tudi k postopku priprave in sprejema prostorskega reda občine in bo v nadaljevanju v največji možni meri sočasno vodila postopka za izdelavo in sprejem strategije prostorskega razvoja Občine Tabor in prostorskega reda Občine Tabor. Vljudno vabljeni! Občina Tabor OBČINA BRASLOVČE So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! l inj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznik^ VSE LEPO V LETU ZOOJ IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, Župan Marko Balant in občinski svet srečno, zdravo in uspešno novo * želimo vsem občankam in oh ter jim čestitamo ob dnevu samo Dva podžupana, razpis za koncesije zdravnikov Svetniki Občine Braslovče so se sestali na II. redni seji občinskega sveta. Po sprejemu predlaganega dnevnega reda, ki so ga skrajšali za eno točko, in sicer za ugotovitveni sklep o odstopu člana občinskega sveta Jožefa Rožiča, ki je svoj odstop preklical ob razpisu nadomestnih volitev, ter potrditvi zapisnika prve seje so potrdili mandat svetniku Bogdanu Trupu, ki je bil na prvi konstitutivni seji odsoten. Župan Marko Balant je predlagal kandidate za imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Po krajši razpravi dveh svetnikov so potrdili komisijo v sestavi Simona Zbičajnik, Rudi Sedovšek, Vinko Drča, Elizabeta Marija Marovt, Janez Štusej, Andrej Korošec in Branko Ri-bezel. Tudi predlog imenovanja dveh podžupanov, Rudija Se-dovška in Vinka Drče je predlagal župan Balant, svetniki pa so ga potrdili. Precej časa so namenili predstavitvi kandidata za direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec Franja Velikonje. Po zanimivi razpravi so svetniki sklenili, da bodo o tem, ali naj dajo soglasje k njegovemu imenovanju, sklepali na naslednji seji. Sicer pa je župan Balant med drugim povedal, da bodo v naslednjem letu v občini razpisali koncesiji za dva zdravnika splošne prakse in eno za zobozdravnika, pri tem pa jim bo pomagal, kot je na seji obljubil direktor Franjo Velikonja, tudi Javni zavod Zdravstveni dom dr.Jožeta Po- trate. V nadaljevanju so svetniki po krajši obrazložitvi župana Marka Balanta dali v 30-dnev-no razpravo osnutek odloka o komunalnem prispevku zazidalnega načrta vikend naselja Male Braslovče. Kot je znano, bo komunalna infrastruktura na območju opremljanja zajemala dovozni cesti, dva vodovoda, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje, tri kanale za meteorne vode in tri fekalne kanale z lokalno čistilno napravo. Občina naj bi zagotavljala komunalno opremljanje po dinamiki v obdobju od leta 2008 do 2013, skupni stroški naložbe pa bodo znašali 68,5 milijona tolarjev. Svetniki so nato potrdili sklep o določitvi nove vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2007, ki znaša 0,080 tolarja, in obvestilo o sklepu o začasnem financiranju Občine Braslovče v letu 2007. T. T. Novi tržnica in parkirni prostori Gospodarstveniki z županom Pogled na novo preboldsko kmečko tržnico takoj po dokončanju del Po šestih letih delovanja preboldske kmečke tržnice na parkirišču pred osnovno šolo je ta dobila svoj prostor pred Mercatorjevo blagovnico. Po podrtju stare stavbe ob avtobusni postaji so uredili prostor pred blagovnico, v kateri ima svoje prostore tudi Banka Celje. S skupnim finanč- nim sodelovanjem Mercatorja, Banke Celje in Občine Prebold se je izpeljala naložba, ki je med drugim polepšala podobo Prebolda. Z ureditvijo tega prostora so pridobili tudi lepo število parkirnih mest in uredili prostor za avtobusno postajo. Vsako prvo in tretjo soboto, zdaj v decembru pa vsako soboto, je ta prostor namenjen delovanju kmečke tržnice in drugim zunanjim prireditvam. Še posebej zanimivo bo to soboto ob 16. uri v času božične tržnice, saj bo otroke obiskal Božiček. D. N. V preboldskem hotelu so se na povabilo župana Vinka Debelaka zbrali predstavniki malega gospodarstva in podjetij, ki delujejo na območju Občine Prebold. Trenutno je v občini registriranih več kot 280 samostojnih podjetnikov in podjetij. To število je v zadnjih letih precej naraslo, vendar ne toliko, da bi lahko pokrilo veliko nezaposlenost zaradi stečaja MIK-a in TT Prebold. Danes je stanje drugačno, saj je nemško podjetje Schefenac-ker zaposlilo že več kot 250 ljudi, v prihodnjem letu pa naj bi zaposlili še 150 delavcev. Po podatkih za mesec oktober je stopnja brezposelnosti 13-odstotna, kar je najnižja brezposelnost v zadnjih osmih letih. Takrat je bila 13,8-odstotna. Po propadu obeh tekstilnih podjetij pa je narasla že na 18 odstotkov in je bila najvišja v celjski regiji. V dobrem letu se je brezposelnost znižala za celih 5 odstotkov, kar je izjemen in nadvse razveseljiv podatek. Ob letošnjih številkah in razvoju, ki smo mu priča v občini, je bilo srečanje bolj prijetno in brez obravnavanja posebnih lokalnih problemov. A brez aktualnih tem tudi tokrat ni šlo. Dr. Marko Kranjec, izredni profesor na Fakulteti za upravo in eden glavnih oblikovalcev davčne reforme, je udeležencem srečanja spregovoril o problemih in omejitvah gospodarskega razvoja Slovenije. Spregovoril je o tem, kaj nas čaka prihodnje leto, o davčni problematiki in o tem, kaj se je sprejelo in kaj se pripravlja. Precej pozornosti je namenil tudi vlogi države in lastninjenju, prostorski, zemljiški in stanovanjski politiki, pa tudi socialnim vidikom s poudarkom na zdravstveni in pokojninski reformi. Svoje predavanje pa je zaključil s pogledi na Slovenijo v okviru EU. Gospodarstveniki so ta večer dobili kar nekaj spodbud za razmišljanje in neformalno razpravo, ki se je nadaljevala s prijetnim družabnim srečanju ob kozarčku in domačih dobrotah kmetije Uplaznik ter glasbi dua Bacardy. D. N. Odbori in komisije imenovani Svetniki Občine Prebold so se zadnji dan novembra sestali na drugi redni seji v tem mandatu. Župan Vinko Debelak jih je najprej seznanil z že sprejetim sklepom o začasnem proračunskem financiranju, ki velja za prve tri mesece leta 2007, potem pa so potrdili program priprave proračuna Občine Prebold za leto 2007. V končni obliki naj bi bil proračun potrjen marca prihodnje leto. Po krajši razpravi na predlog župana so svetniki sprejeli sklep, da občina odda prostore gostinskega dela na preboldskem bazenu v najem, in pooblastili župana za podpis najemne pogodbe. Pred podpisom bosta pogodbo obravnavala tudi pristojni odbor in občinski svet. Vlogo za najem so podali trije ponudniki. Izbran ponudnik je slaščičarna Bedeti, ki bi svojo ponudbo izvajala ne samo med kopalno sezono, ampak vse leto. Najemnik je pripravljen tudi obnoviti sedanji objekt. Zaenkrat so svetniki sprejeli sklep, da se najem sklene za eno leto z možnostjo podaljšanja. V nadaljevanju seje so bili imenovani predsedniki in člani stalnih delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov krajevnih odborov. Pri sestavi stalnih delovnih teles je bil po besedah predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Martina Vošnjaka upoštevan rezultat volitev. Stalna delovna telesa so devetčlanska, od tega je pet članov svetnikov, štirje pa so zunanji člani. Predsednik odbora za gospodarstvo je Marjan Golavšek, predsednik odbora za negospodarstvo Franc Škrabe, odbora za kmetijstvo Karol Lobnikar, odbora za prostorsko planiranje Tomaž Cink in odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Emilija Črnila. Petčlanski statutarno-pravni komisiji predseduje mag. Matjaž Debelak. V nadzorni odbor so bile imenovane Petra Kobal Šorli, Sonja Strgar in mag. Polonca Črnila. Svetniki so imenovali tudi sedemčlanske krajevne odbore (KO). V preboldski občini je 9 krajevnih odborov. V KO Prebold - Center so bili imenovani: Emilijan Malovšek, Janko Pirc, Adi Vidmajer, Janez Laznik, Peter Sorčan, Janez Primožič in Cvetka Napotnik; v KO Prebold - Na zelenici: Milan Radeljič, Milan Pavlovič, Mirko Stojnič, Mileva Krstič, Jože Strojanšek, Boris Virant in Jani Zagožen. Člani KO Marija Reka so: Andrej Zagožen, Filip Ahac, Slavi Gala, Dani Doler, Franc Otavnik, Milan Lobnikar in Bernard Tratnik; KO Matke: Janez Grenko, Rafko Pražnikar, David Baloh, Janez Završnik, Dušan Vedenik, Miroslava Govedič in Boštjan Veber; KO Šešče: Branko Derča, Branko Klenovšek, Matej Golavšek, Irena Marinc, Mirko Hirci, Robert Gaberšek starejši in Viki Sopotnik; KO Sveti Lovrenc: Aleš Stenovec, Vojko Kupec, Ivan Žličar, Boris Kupec, Danilo Vedenik, Anita Kupec in Gregor Štrakl; KO Kaplja vas: Miran Rovšnik, Jerica Merzelj Gojzdnikar, Grega Zagoričnik, Ivana Golič, Franc Grenko, David Strgar in Jože Holobar; KO Dolenja vas: Jožefa Ocvirk, Branko Verk, Alen Počej, Aleš Dežnikar, Matjaž Kos, Robert Kočevar in Dani Tržan; KO Latkova vas: Marija Plevčak, Jaka Ogradi, Matej Satler, Danilo Pančur, Drago Ribič, Srečko Stepišnik in Jožef Plaskan. K. R. Industrijske cone s pestro dejavnostjo Proizvodni objekt Savinjskega kruhka na prostoru nekdanje TT Prebold V preboldski občini so tri večje lokacije, kjer se odvija industrijska dejavnost in kjer je še prostora za izgradnjo novih obratov in razvoj različnih gospodarskih dejavnosti. Dve sta v Latkovi vasi, in sicer na področju, kjer že desetletja delujejo proizvodno podjetje Schiedel, trgovsko podjetje Sam, enota CMCelje Latkova vas, in na lokaciji nekdanjega kmetijskega posestva, kjer je danes elektro trgovsko podjetje Veltrag, tekstilno trgovsko podjetje Fleck in vulkanizersko storitveno in trgovsko podjetje Skiro. Naj- večji industrijski kompleks pa je na lokaciji nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Poleg podjetja za proizvodnjo avtomobilskih luči Schefenacker, ki zaposluje že več kot 240 ljudi, z dokončanjem nove proizvodnje hale za ulivanje plastičnih ohišij za luči pa jih bodo zaposlili še bistveno več, so tu še razna druga podjetja, ki so tako kot Schefenacker v stečajnem postopku kupila posamezne prostore nekdanje tekstilne tovarne. Tu se odvija proizvodnja jeklenih vinskih sodov, izdelujejo razne ograje in druge proizvode. Svoj prostor pa je v prostorih nekdanjega večnamenskega prostora s kuhinjo in jedilnico dobil tudi Savinjski kruhek, ki je bil nekoč ena od enot Savinjskega magazina, zdaj pa je ena od enot Pekarne Postojna. To podjetje ima poleg sedeža podjetja v Postojni še proizvodni obrat Postojnski kruhek in na Ptuju Ptujski kruhek. Podjetje letos praznuje 50-letnico delovanja. Ob jubileju so bogatejši za novo sodobno pekarsko enoto v Preboldu, ki jo bodo slovesno predali namenu najverjetneje v začetku prihodnjega leta, ko bo v sklopu proizvodnega objekta začela delovati tudi trgovina z njihovimi proizvodi. V vseh treh proizvodnih enotah dnevno proizvedejo več kot 90 vrst kruha, 100 vrst pekovskega peciva, 50 vrst slaščic in 40 vrst trajnih izdelkov. Sicer pa je to podjetje eno redkih proizvodnih podjetij pekarstva, ki stalno beleži količinsko rast proizvodnje. O njihovi kakovosti pa priča tudi 5 zlatih priznanj. D. N. Za pomoč invalidom Za boljše bivalne pogoje Z odprtja Utrinek z razstave Medobčinsko društvo invalidov Žalec je tudi letos skupaj z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Žalec, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo dobrodelni koncert. Nastopili so številni ugledni posamezniki in skupine, program pa je povezovala Jožica Ocvirk. Koncerta sta se med drugimi udeležila tudi predsednik delovnih invalidov Slovenije Drago Novak in žalski župan Lojze Posedel. Pohvalila sta delo Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki združuje kar 1224 invalidov in ki tudi na tak način pridobivajo sredstva za pomoč svojim članom. Ob koncu koncerta se je vsem zahvalil tudi predsednik društva Janez Meglič in poudaril, da bodo zbrani denar v višini 600 tisoč tolarjev porabili za pomoč socialno šibkim družinam in za prehrambene pakete ob novem letu. V avli doma so odprli zanimivo razstavo ročnih del 28 članov društva. T. Tavčar V Domu upokojencev Polzela so včeraj pripravili krajšo slovesnost ob odprtju obnovljenega negovalnega oddelka. Kot je uvodoma povedala direktorica doma Eva Lenko, so z obnovitvenimi deli začeli v začetku oktobra in jih v roku zaključili. Obnovo je izvajalo gradbeno podjetje Remont Celje, vrednost naložbe je 70 milijonov tolarjev. V sobe so namestili novo opremo in najsodobnejši SOS-klic, za kar so morali odšteti še dodatnih 20 milijonov tolarjev. Obnovili so 14 sob za 47 stanovalcev, skupne prostore, čajno kuhinjo in novo sobo za sestre. Z obnovo in posodobitvijo so zagotovljeni boljši bivalni pogoji za stanovalce in delovni pogoji za zaposlene. Blagoslov sta opravila polzelski župnik Jože Kovačec in kurat v domu Janez Bračun. Slovesnost je popestril mešani pevski zbor stanovalcev Šeneški glas, obnovljeni oddelek pa sta s prerezom traku odprli stanovalka Marija Praprotnik in direktorica doma Eva Lenko. Za veselo praznično vzdušje je poskrbel tudi Miklavž. T. Tavčar Krvodajalstvo - kri za življenje Otroci otrokom na Polzeli Krvodajalstvo je nedvomno eden od najobčutljivejših in vsestranskih družbenih pokazateljev, katerega rezultate lahko spremljamo, odseva pa tudi stanje medsebojnih odnosov in vrednot, ki prevladujejo v neki sredini. Izvajanje krvodajalstva temelji na potrebah zdravstvene službe. Država Slovenija je prenesla to dejavnost na Rdeči križ s pooblastilom, tako kot je urejeno v vseh modernih evropskih državah. Spodbujanje ljudi k darovanju krvi in organiziranje kr- Občina Prebold je od prejšnjega petka bogatejša še za en pomemben del zdravstvenega varstva občanov v Zdravstvenem domu Prebold. Zaslugo za to ima predvsem Lucija Narat, višja fizioterapevtka in limfote-rapevtka, ki je v prostorih zdravstvenega doma odprla Fizioterapijo Limfa. Kot je povedala Lucija Narat, ki je trenutno tudi edina limfoterapevtka z mednarodno licenco v Savinjski dolini, bodo v njihovih prostorih nudili tudi terapevtske masaže. Največja vodajalskih akcij je bila tako rekoč vsakodnevna naloga Rdečega križa Slovenije. Ker je od izvedbe te naloge odvisno nemoteno in učinkovito zdravljenje bolnikov s krvjo, zahteva odgovorno prizadevanje vseh vpletenih, še zlasti pa veliko naporov in prizadevanj območnih združenj in krajevnih organizacij RK. Zbrati dovolj krvi v sedanjih družbenih razmerah je zelo zahtevna in odgovorna naloga. V območnih združenjih in krajevnih organizacijah RK se trudijo, da število krvoda- pridobitev pa je možnost ročne limfne drenaže. Zasebna Fizioterapija Limfa je zaenkrat še samoplačniška, vendar so poskrbeli za dostopne cene. Ker je potreb po tovrstnem delu veliko, upa, da bo v kratkem dobila tudi koncesijo in bo tovrstne storitve na osnovi napotnice krila zdravstvena zavarovalnica. Lucija Narat je bila zaposlena v Domu oskrbovancev Polzela, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami mnogim pomagala h kakovostnejšemu zdravju in življenju. jalcev ne bi preveč upadlo, saj se zavedajo, da je ta življenjska tekočina nenadomestljiva in za zdravje človeštva nujna. Na področju Območnega združenja RK Žalec so v preteklem letu organizirali 11 krvodajalskih akcij, ki so se jih udeležili krvodajalci vseh 6 občin Spodnje Savinjske doline. Za Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani so organizirali 4 krvodajalske akcije, za Splošno bolnišnico Celje, za transfuzijski oddelek, pa 7 krvodajalskih akcij. Na vseh akcijah je skupno darovalo kri 1587 krvodajalcev, skoraj 5 % več kot leto poprej. Tudi v letošnjem letu so potekale akcije po enakem razporedu. Predzadnja je bila v Preboldu, kjer je kri darovalo 69 krvodajalcev. Zadnja letošnja akcija pa je bila v Žalcu 12. decembra, kjer je darovalo kri 132 krvodajalcev. Vključno s krvodajalci iz preboldske akcije je letos kri darovalo 1462 krvodajalcev, kar je skoraj 8 odstotkov manj kot lani. D. Naraglav Na slovesnem odprtju fizioterapije in limfoterapije je v imenu Občine Prebold zbranim spregovoril svetnik Franc Škrabe, ki je bil v prejšnjem mandatu kot podžupan zadolžen za delovanje ZD. S svojo prisotnostjo so odprtje Fizioterapije Limfa počastili tudi podpredsednik sveta KS Šempeter Jože Randl in Peter Škrabar ter drugi gostje. Fizioterapija Limfa ima svoj delovni čas prilagojen potrebam strank. V ponedeljek in sredo bo njihova ordinacija delovala od 12. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 8. do 14. ure. Naročite se lahko osebno v ordinaciji ali na mobilni telefon 031 312 071. Če želite komu podariti kakšno masažo ali katero drugo njihovo storitev, lahko to storite z darilnimi boni, ki ji kupite v njihovi ordinaciji. To je lahko tudi lepo darilo v tem božično-novolet-nem času, ko vam Lucija Narat in njena Fizioterapija Limfa želita lepe praznike in veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu. Ep-dn Na OŠ Polzela so prejšnji petek organizirali že tretji dobrodelni koncert »Odprta dlan«, namenjen otrokom v gmotni stiski, gibalno oviranim učencem in spodbujanju mladih pevski talentov. Prostovoljni prispevki se zbirajo v šolskem skladu »Otroci otrokom«, ki ga upravlja posebna komisija in dodeljuje denarno pomoč v skladu s pravilnikom. V okviru dobrodelnega koncerta so zbrali 367 tisoč tolarjev. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca, POŠ Andraž, učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora, plesalci, solisti, gojenci Glasbene šole Risto Savin Žalec in člani centra C3 iz Gotovelj. Koncert Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica iz Žalca je pod pokroviteljstvom Občine Žalec in v sodelovanju z LAS centrom Občine Žalec je v sejni dvorani Občine Žalec organiziralo okroglo mizo na temo Kaj nas ščiti pred nasiljem v privatni sferi. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Mavrica Danice Vončina Veligošek sta regijska koordinatorica za obravnavo nasilja Olga Bezenšek Lakič in kriminalistka v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Zdenka Jan je popestril Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec z dirigentom Dejanom Podbregarjem. S svojim klasično zabavnim programom so očarali množico poslušalcev. Koncert je spremljal božično- predstavili stanje na področju nasilja v privatni sferi v savinjski regiji in možnosti ukrepanja iz zornih kotov centrov za socialno delo in policije. V bogati razpravi so sodelovali tudi predstavnice in predstavniki LAS Občine Žalec, CSD Žalec, osnovnih šol in vrtcev iz Spodnje Savinjske doline in Celja, predstavnica Urada vlade RS za enake možnosti, predstavnice društva Moč iz Celja in EUREKA iz Žalca in Zdravstvenega doma Žalec. Razpravo je vodila podpredsednica društva Mavrica novoletni sejem, na katerem so učenci in otroci iz vrtca predstavili svoje izdelke. Brez dvoma je dobrodelni koncert iz leta v leto uspešnejši, njegov namen pa plemeniti, zato so sklenili, da postane tradicionalen. T. T. Danica Jezovšek Korent, na njej pa so soglasno podprli pet zahtev nevladnih organizacij do slovenske oblasti, ki mora pripraviti in sprejeti sistemski zakon proti nasilju v družini, pripraviti in sprejeti protokol za usklajeno delovanje vladnih in nevladnih organizacij proti nasilju nad ženskami, zagotoviti odškodnine in dostop do trga dela za žrtve nasilja, učinkovito preprečevati nasilje nad ženskami, zagotoviti odškodnine in dostop do trga dela za žrtve trgovine z ljudmi, učinkovito preprečevati spolno nadlegovanje na delovnem mestu in zagotoviti učinkovit pregon storilcev tovrstnega nasilja nad ženskami ter izvesti raziskavo o vseh oblikah nasilja nad ženskami v Sloveniji ter redno spremljati in ocenjevati izvajanje ukrepov boja proti nasilju nad ženskami. Hkrati so se prisotni strinjali, daje bil v savinjski regiji na področju nasilja v družini v zadnjih letih dosežen precejšen napredek, ki je zagotovo tudi posledica načrtnega ozaveščanja javnosti o problemu nasilja in o možnostih ukrepanja ter podpore žrtvam nasilja. Sklenili so, da bodo za takšno delovanje sistematično skrbeli še naprej. T. T. Zbrane je na slovesnosti ob odprtju Fizioterapije Limfa pozdravila Lucija Narat (levo) Z okrogle mize S predzadnje letošnje krvodajalske akcije v Preboldu Fizioterapija zdaj tudi v Preboldu Dobrodelni koncert je vsako leto uspešnejši. Kaj nas ščiti pred nasiljem v privatni sferi? Miklavž obdaril 170 otrok Miklavž pri obdarovanju najmlajših Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc, ki deluje v sklopu Gasilske zveze Prebold, se lahko poleg uspešnega gasilskega delovanja pohvali tudi z bogato kulturno in etnografsko dediščino. Ta ima svoje korenine v nekdanjem predvojnem Društvu kmečkih fantov in za obdaritev otrok. Letos je bilo teh kar 170. Cerkev sv. Pavla je bila ta večer nabito polna. Po kratki sveti maši je cerkev napolnilo petje otroškega cerkvenega pevskega zbora, pred prihodom Miklavža in njegovega spremstva pa so otroci iz kulturne sekcije PGD Sv. Lovrenc poskrbeli za zanimiv kulturni program. Ob koncu programa je v cerkvi zavreščalo, saj so se na glavnih vratih pojavili parklji z zastrašujočo podobo in dolgimi verigami, takoj za njimi pa težko pričakovani Miklavž s svojim prijaznim spremstvom, ki je otrokom razdelil darila. Prvi dobri mož veselega decembra je svoje delo tudi tokrat dobro opravil in razveselil veliko otrok. D. Naraglav Darila za malčke deklet. Njihova najodmevnejša prireditev je vsakoletna Tekma koscev, grabljic in Štangarjev. Zadnjih pet let pa organizirajo tudi miklav-ževanje. Prva tri leta je miklavževa-nje pred in v cerkvi potekalo v domači vasi. Že lani pa so zaradi velikega števila otrok prireditev s sveto mašo in obdaritvijo prestavili v župnijsko cerkev sv. Pavla v Preboldu. Pri organizaciji sta tudi letos sodelovali župnija na čelu z župnikom Damjanom Ratajcem in Občina Prebold, ki je prispevala del sredstev Obdaritev vpolzelski cerkvi Praznik sv. Miklavža je za otroke zagotovo težko pričakovan dogodek. Na Polzeli že vrsto let v organizaciji župnijske Karitas Miklavž obiskuje otroke na predvečer svojega goda. Osrednja obdaritev otrok je bila v polzelski župnijski cerkvi, kjer je imel Miklavž veliko dela, saj so ga otroci želeli videti od blizu, mu podati roko in se stisniti k njemu. T. T. Popisovalci Eden največjih projektov slovenske države je popis vseh nepremičnin, ki jih imamo v lasti prebivalci. Po obsežnih pripravah se je 1. decembra začel popis, ki naj bi bil zaključen 30. aprila prihodnje leto. V tem času bo tisoč popisovalcev skupaj z lastniki podrobno popisalo več kot 1,2 milijona stavb in 1,6 milijona delov stavb. Državljani seveda nad popisom niso najbolj navdušeni, saj gre za zelo veliko natančnih podatkov, na osnovi katerih jih čez nekaj časa čaka tudi davek na nepremičnine, čeprav država zatrjuje, da je osnovni cilj popisa vzpostavitev večnamenske evidence, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji. Dobljeni podatki bodo omogočali pregled nad številom, starostjo in velikostjo nepremičnin, komunalno opremljenostjo in njihovim vzdrževanjem. Dosedanje ugotovitve tudi kažejo, da se marsikje podatki iz načrtov zgradb nekoliko razlikujejo od dejansko izmerjenih. Popisovalci imajo sicer popisne obrazce z vnesenimi podatki za posamezno nepremičnino, vendar je potrebno vse te podatke preveriti. Lastnikom in najemnikom stavb in delov stavb priporočajo, da sami prej premerijo Snežna vila na Miklavžev večer Snežna vila je med otroke trosila sneg Na Miklavžev večer je žalske otroke v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora prijetno presenetila Snežna vila s svojimi palčki in angelčki. Vilo je upodabljala Damjana Golav-šek, palčka in angelčke pa njeni pevski varovanci. Dvorano v Žalcu so napolnili s prijetno glasbo, ki so se ji s petjem z veseljem pridružili številni otroci. Vrhunec večera je bil prihod sv. Miklavža, ki je prišel tokrat brez parkljev, otrokom pa prinesel tiste pečene, s katerimi so se sladkali na poti domov. L. K. Radij ci praznovali desetletnico Tokrat na odru: Metka Bračko (levo), Frenk Govek in Saša Pukl December vsako leto poskrbi za številne prireditve, letos pa je za eno najzanimivejših dogajanj poskrbela ekipa Radia Goldi -Savinjskega vala. 2. decembra je Radio Goldi praznoval desetletnico vsakodnevnega oddajanja programa. Celodnevno javno radijsko oddajo so pripravili v dvorani Hmezad KZ Petrovče. Čeprav ima Radio Goldi studio v Preboldu, natančneje v Dolenji vasi, pa so se za praznovanje v Petrovčah odločili zaradi primernosti dvorane in njene lokacije, ki jo je lahko najti iz vseh smeri prihoda poslušalcev in gostov. Pred gledalci v dvorani so pripravili več rednih oddaj s svojega programa, v popoldanskem in večernem delu pa so se zvrstili številni vse prostore, da bi popis potekal hitreje. Lastniki in najemniki lahko popis izvedejo tudi sami, tako da od popisovalca samo prevzamejo prednatisnjene obrazce, jih izpolnijo in nato sami vrnejo na pristojno geodetsko upravo. Da bi popis potekal čim bolj nemoteno, je Geodetska uprava RS vsem gospodinjstvom poslala brošuro z navodili, ki jo je še vedno mogoče dobiti na spletnem naslovu: www. popis-nepremicnin.si, v vseh geodetskih uprava in pisarnah, glasbeni gostje. Pobudniki ustanovitve prve zasebne komercialne radijske postaje v Savinjski dolini so bili Jože Škorjanc, Jožica Ocvirk in Frenk Govek. 24. februarja leta 1994 so skupaj s sodelavci začeli s po- na upravnih enotah, občinah in sedežu zemljiške knjige. Od začetka popisa deluje tudi brezplačna telefonska številka 080 21 66, na kateri so ob delovnikih od 8.30 do 20.30 ter ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 17.00 za brezplačno pomoč na voljo strokovnjaki. Vprašanja lahko pošljejo tudi po elektronski pošti: info@popis-nepremičnin.si. Kot ugotavljajo na Geodetski upravi, ljudje zelo dobro poznajo elektronski naslov in so ga veliko uporabljali že pred začetkom popisa. K. R. skusnim oddajanjem programa, od 2. decembra 1996 pa program pripravljajo vsak dan in ta datum štejejo za svoj uradni začetek. Kar deset let so delali v »time-sharin-gu« z radiom RAP Polzela, 7. julija letos pa jim je končno uspelo pridobiti svojo 24-urno frekvenco. Vsako leto 2. decembra pripravijo dan Radia Goldi, ob 10-letnici pa so se odločili, da jih bodo lahko njihovi poslušalci ne le poslušali, ampak tudi gledali. Med drugim so v programu, ki je potekal neposredno iz dvorane v radijski eter, nastopili Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, kvintet Dori, A je to, Zaka pa ne, Krajcarji, Nuša Derenda, Majda Petan, Brigita, Werner in drugi najpopularnejši slovenski pevci mlajše generacije, gostili pa so tudi predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, ki zadnja leta živi v Kaplji vasi pri Preboldu. Javna radijska oddaja je potekala od 9. do 23. ure, poleg svojih poslušalcev so na praznovanje povabili tudi nekdanje sodelavce in druge goste. T. T. nepremičnin na delu Anketa ....... Naši župani o ciljih in letu, ki prihaja Zaključek leta je ponavadi tudi trenutek, ko potegnemo črto pod leto, ki odhaja, in se zazremo v leto, ki prihaja. Letošnje leto je bilo za lokalno politiko eno izmed bolj vznemirljivejših. Volilno leto je pač nekoliko drugačno od navadnih let in za županske kandidate tudi nekoliko bolj negotovo. A morda smo občani na ta račun prišli do kakšnega novega objekta, ceste nekoliko prej kot v običajnem letu. Volitve so mimo, v vseh šestih občinah smo izvolili nove - stare župane in tako potrdili njihove mandate za naslednja štiri leta. Zdaj je ponovno trenutek resne akcije. O tem, kakšni cilji jih bodo vodili pri delu v občinah v prvem letu novega mandata, kateri projekti se bodo v občinah zagotovo uresničili in kakšno sporočilo bi v teh prazničnih dneh, ko se poslavlja eno in prihaja drugo leto, izrekli svojim občanom, smo povprašali vseh šest županov. Lojze Posedel: »Volitve so res končane in občanke in občani Občine Žalec so se prav na vseh voliščih v večini odločili, da mi še za en mandat namenijo odgovorno funkcijo župana. To je tudi dokaz, da je bilo dosedanje delo, sodelovanje s sodelavci, zaposlenimi v javnih zavodih, krajevnih skupnostih, društvih in v gospodarstvu dobro. Seveda je mogoče še vse izboljšati in to si bomo tudi prizadevali. Nadaljevali bomo z izvajanjem vseh nalog iz pristojnosti občine in izvajali projekte, ki so zapisani v Planu razvojnih nalog za nekajletno obdobje. Seveda bomo vsakoletne cilje dogovorili in potrdili na ustreznih odborih in na občinskem svetu. Veliko projektov je že v izvajanju in za takšne, kot je na primer nova podružnična šola na Ponikvi, lahko zagotovo trdim, da bodo končani poleti 2007. Prav tako se po sprejetem načrtu nadaljuje izvajanje izgradnje kanalizacije v Šempetru. Vse ostale naloge bomo opredelili in sprejeli z odlokom o proračunu Občine Žalec v začetku leta 2007. Vsem občankam in občanom se ob zaključku leta iskreno zahvaljujem za dobro sodelovanje, za razumevanje in za vse, kar so dobrega storili za širšo skupnost naše občine. Želim si, da bi se vsi lahko zadovoljno ozrli na leto, ki se izteka, in da bi si zastavili realne cilje za leto, ki prihaja. Vsi se moramo potruditi, da se navadimo biti zadovoljni s tistim, kar imamo, in da nismo stalno nezadovoljni s tistim, česar nimamo. Vsem želim predvsem zdravja, sreče, zadovoljstva medsebojnega sodelovanja, veliko strpnosti in miru. Veselim se dela z vami in za vas tudi v letu 2007.« Marko Balant: »Cilji mojega županovanja v novem manda- tu bodo usmerjeni v projekte gradnje in posodabljanja komunalne in prometne infrastrukture in projekte prostorskega razvoja občine. Prepričan sem, da bom večino projektov, ki sem si jih zastavil v svojem volilnem programu, tudi uspešno zaključil. Za naslednje leto napovedujem dokončanje prizidka in novo sodobno telovadnico pri Osnovni šoli Braslovče. Spoštovani občani, v letu 2007 vam želim veliko lepih in prijetnih trenutkov, miru, zdravja in uspeha na vseh področjih dela in učenja. Predvsem pa si vzemite čas zase, za svoje otroke, družinske člane, sorodnike, prijatelje in sosede. Boste videli, veliko lepše bo za vse!« Ljubo Žnidar: »V Občini Polzela smo letos veliko postorili. Nov trgovski center, razširjena glavna cesta skozi Polzelo, nov pločnik na Bregu s križiščem. To so le glavna dela, ki smo jih opravili in zaradi česar so občani zadovoljni. Zelo težko bi strnil naše aktivnosti samo za leto 2007, kajti naši cilji so zelo visoki in finančno veliki, tako da bo končni uspeh viden šele čez nekaj let. Zagotovo pa lahko rečen, da se bodo odprla nova delovna mesta v poslovni coni Ločica že v letu, ki prihaja. Zgrajen bo tudi stanovanjski blok in nekaj družin se bo konec leta lahko veselilo v nova stanovanja. Ko delamo načrte za prihodnost, gledamo vanjo skozi preteklost. Čutimo zadovoljstvo, da smo nekaj storili, vendar si več časa za oziranje nazaj naj ne bi jemali. Z novim letom prihajajo novi izzivi, novi cilji in nova spoznanja. Nekatere vrednote pa ostajajo tako v preteklosti kot v prihodnosti, kot so sreča, zdravje, uspeh, zadovoljstvo, ljubezen, mir, veselje, dobrota in vsega tega vam želim v letu 2007.« Vinko Debelak: »Leto 2007 že trka na vrata. Kako hitro je prišlo, saj še nismo vsega postorili!? Pa je leto za letom tako, vedno enako, vedno ostane še nekaj, kar bi hoteli. Pa je res ta prehod iz enega v drugo, novo leto tak mejnik in ali ni tudi jutri še en dan in zatem še toliko drugih dni, ko bomo tudi delali. In še kako bomo delali, saj smo si vendar zastavili na toliko poteh, na toliko trdnih temeljev, ki kličejo po nadaljnji gradnji. 120 novih stanovanj bo v naslednjem letu odprlo vrata. Ta vrata bomo morali vsaj nekate- rim, ki so na začetku ustvarjanja družine, poklicne kariere, odpreti tudi s pomočjo občinskega proračuna. V velikem upanju in veselem pričakovanju moramo zastaviti snovanje vrtca, osnovnošolcem pa ponuditi sodobno šolsko knjižnico. Pa knjižnico, dovolj veliko, svetlo, s čitalnico, potrebujejo tudi drugi, ki ne obiskujejo več domače šole. Kako željno pričakujejo negovalce in postelje v domačem kraju najstarejši in nemočni? Tudi zanje je načrtovana rešitev. A se bo potrebno še krepko potruditi in združiti moči, da bo tudi ta dom pričel rasti. Tudi narava in okolje pričakujeta, da bomo pričeli pospravljati svoje odpadke in odplake. Odpadke bomo odlagali na sodobno urejeno odlagališče in še to samo tisto, kar v nastajajočem centru za ravnaje z njimi ne bodo vrnili v predelavo. Odplake pa želimo s pomočjo evropskega, ker pa smo že drugo leto del tega tudi mi, torej našega, vrnjenega, denarja hitreje odposlati na čiščenje in vodo vrniti naravi. Vodo pa bomo v poletnih mesecih uporabljali tudi za zabavo, za kopanje, v bazenu, kjer si želimo urediti še dodatno ponudbo. A vode, žal ne samo za zabavo, tudi še za vsakdanjo rabo, nam na nekaterih zaselkih še primanjkuje. In temu bomo tudi naredili konec ter zgradili manjkajoče vodovode. Veliko, še neopravljenega torej, bi lahko tudi zaključili. Po bežnem pogledu med opravljeno pa lahko z občutkom, skozi ves ta naš skupni čas dela, ves čas prisotnega, urejenega, umirjenega in odgovornega delovanja, zadovoljno zapremo tudi ta list našega življenja, list, na katerem piše leto 2006. Leto 2006 gre torej v zgodovino, prihajajoče leto pa vsemu povedanemu navkljub postavlja pred nas vprašanja, kam, predvsem pa, kako naprej. Bo tudi nadaljevanje zaznamovano z mirom, bo vladal razum, bomo zdravi? Naš razum bo tudi v naslednjem letu na težkih preizkušnjah, pod vplivom dvoma skeptičnega časa, ki ga živimo. Žal, preradi verjamemo samo tisto, kar vidimo in mislimo, da vse, česar s svojo pametjo ne razumemo, ne more obstajati. Pričakovanje je želja, ki upanju daje vero. Vsak dan se sprašujmo, ali smo pripravljeni več in bolje narediti ali samo zahtevamo in zastonj pričakujemo. Delajmo bolje in odgovorno, kar koli že in kjer koli. Veselimo se življenja, spoštujmo se, drug drugemu in sebi privoščimo vse dobro, strpnosti in ljubezni. Potem ima pričakovanje čar in zgodi se naj korak po koraku. Zdravo, srečno in uspešno leto 2007 vam želim.« Vilko Jazbinsek: »V letu 2007 bomo sprejeli nove prostorske načrte, ki bodo omogočili razcvet stanovanjske gradnje ter poslovnih dejavnosti. Imamo cilj, da bodo strateški prostorski dokumenti sprejeti najkasneje do jeseni 2007. V tem letu bomo začeli tudi s postopkom pridobitve statusa devetletke v okviru samostojnega javnega zavoda za otroško varstvo in osnovnošolsko izobraževanje v Taboru. Pričakujemo, da bi samostojni zavod lahko zaživel v šolskem letu 2008/2009. Potrebna izvedba dodatne investicije je ca. 40 milijonov tolarjev. Načrt temelji na poselitvenih načrtih, saj bo v naslednjih letih v Taboru zgrajenih najmanj 80-100 individualnih hiš ter okrog 20 stanovanj. V letu, ki je pred nami, bo tudi začetek obsežnejše gradnje kanalizacijskega omrežja. Do leta 2009 se načrtuje ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda s centralno čistilno napravo za naselje Tabor in Ojstriško vas, kar bo močno ekološko razbremenilo potok Konjščico. Sočasno bo zgrajenih tudi nekaj manjših čistilnih naprav za posamezna naselja. V prihodnjem letu bomo začeli z urejanjem poslovne cone v velikosti ca. 8. hektarjev ob regionalni cesti, kar nam odpira možnost za razvoj gospodarstva v naslednjih letih. Z novim prostorskim planom bo omogočeno širjenje poslovne cone oziroma povezovanje z že obstoječimi zametki gospodarske infrastrukture. Začelo se bo tudi z urejanjem stanovanjskega naselja Tabor - jug, kjer se trudimo pridobiti tudi investitorja za izgradnjo doma starejših in varovanih stanovanj. Na razpolago imamo kar več kot 3 ha zemljišč, od tega je več kot 2 ha v lasti občine. Naloge pa nas seveda čakajo še na področju izboljšanja hribovske cestne infrastrukture, na področju intenzivnega iskanja vodnih virov v višinskih predelih naselja Miklavž, kjer je še vedno za nekaj gospodinjstev edini vodni vir deževnica, in še na kakšnem drugem segmentu razvoja občine. Večino tega, kar sem naštel, sem prepričan, da se bo začelo v naslednjem letu tudi uresničevati, čisto zagotovo pa lahko trdim, da bomo sprejeli nove prostorske načrte, ki so bistvenega pomena za razvoj občine. Občina Tabor je preživela otroške bolezni, ki so bile povezane s konstituiranjem nove občine in njenih osnovnih institucij. Čeprav smo najmanjša občina v okviru spodnjesavinjskih občin, smo nekako ujeli razvojni vlak in zdaj smo sposobni slediti skupni razvojni politiki Spodnje Savinjske doline, če bo do nje seveda prišlo. Tu pričakujem večjo pobudo največje občine Občine Žalec, ki za svoj napredek zagotovo potrebuje tudi razvito zaledje, ki ga predstavljamo ostale občine te doline. Če se bomo uspeli dogovoriti za prioritete razvoja Spodnje Savinjske doline kot subregije v okviru bodoče savinjske pokrajine, potem bo za vse dobro, saj je samo takšno sodelovanje nagrajeno z evropskimi sredstvi, o katerih tako radi govorimo. V tem vidim tudi vso prednost naše občine, ki se bo tudi sicer razvijala na vseh področjih zaradi svojega strateškega položaja ter neokrnjene narave. Novo leto naj torej prinese občutek prijetnega sobivanja ter priložnost za vsakega izmed naših občanov, kar še posebno velja za mlade in tiste, ki so pomoči potrebni. Jaz osebno pa si želim podjetniških pobud s strani občanov ter spoznanja, da sami krojimo svojo prihodnost. Seveda so vse te želje povezane z osnovnim sporočilom in željo, da nam vsem služi zdravje, od česar so nato odvisne vse ostale ambicije in hotenja celotne skupnosti.« Franc Sušnik: »Prva in najpomembnejša naloga Občine Vransko, ki ji bomo skupaj z zaposlenimi na občinski upravi posvetili največ pozornosti, je nedvomno dokončanje večnamenske športne dvorane pri OŠ Vransko. To je tudi najdražji in najzahtevnejši projekt, ki se ga je do zdaj lotila naša občina. Večnamenska športna dvorana bo zapolnila izrazit prostorski primanjkljaj na področju športa in rekreacije ter ponudila možnosti izvajanja tudi zahtevnejših kulturnih in zabavnih prireditev. Najpomembnejše pa je, da bosta šola in vrtec dobila potrebne prostorske pogoje za nemoteno izvajanje programa športne vzgoje v vseh oddelkih. V letu, ki prihaja, bomo v občini posebno pozornost namenili tudi prometni varnosti. V ta namen bomo izvedli rekonstrukcije vseh pomembnih križišč lokalno-občinskega cestnega omrežja z državno, regionalno cesto. Rekonstrukcija križišč Prekopa-Vindija, Prekopa, Čeplje, Brode, Vransko pri bencinski črpali, Vransko zahod je predvidena v letu 2007. Začeli bomo s pripravami za izgradnjo suhega zadrževalnika na Merin-ščici, ki je potreben pogoj za zagotavljanje poplavne varnosti v trgu Vransko in tudi nižje ob povodju Bolske. V letu, ki prihaja, pa bomo uredili tudi center trga Vransko in povezavo trga z nastajajočim trgovskim centrom. Vsem občankam in občanom želim doživet božič in zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2007.« D. N., T. T., L. K. Lažje, hitrejše in kakovostnejše storitve Upravna enota Žalec pokriva vseh šest občin Spodnje Savinjske doline oz. 45 naselji, kar v prostorskem smislu pomeni nekaj več kot 330 km2 in 40.000 prebivalcev. Svoje storitve ponuja na sedežu v Žalcu in na 5 krajevnih uradih. Žalsko upravno enoto tudi v prihajajočem letu čakajo novi izzivi, ki so usmerjeni predvsem k splošnemu cilju vzpostavljanja državljanom prijazne javne uprave. O njih je nekaj več povedal načelnik UE Žalec Marjan Žohar. »S sodelavci z Upravne enote Žalec si prizadevamo, da bi uporabnikom in izvajalcem ponudili lažje, hitrejše in kakovostnejše storitve. O tem govori tudi vladni program ukrepov za odpravo administrativnih ovir v letu 2007, ki je bil pripravljen konec novembra s celostno racionalizacijo teh storitev in prinaša veliko pozitivnih sprememb tako za občane kot tudi za pravne osebe in poslovne subjekte. Naj omenim le nekatere. To so ukrep poenostavitve postopka izvajanja upravnih overitev, odprava upravnih kolekov, poenostavitev postopka pridobitve dovoljenja za (prvo) začasno prebivanje, poenostavitev prijave spremembe bivališča, poenostavitev postopkov v primeru kraje osebnega dokumenta, elektronsko posredovanje digitalno posnetih fotografij upravnim enotam, uvedba elektronske vloge za spremembo osebnega imena. Zagotovo občane in investitorje zanima tudi poenostavitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavitev elektronskega sistema dostopnosti do uradnih evidenc s področja urejanja prostora. Delamo tudi na poenostavitvi postopka pri uveljavljanju pravic ob rojstvu otroka, na odpravi delovne knjižice in vzpostavitvi registra zaposlitev ter zmanjšanju obveznosti za podjetja na področju zbiranja statističnih podatkov. Med pomembnejše projekte v prihajajočem letu zagotovo spada zagotovitev celovitega pristopa k evidentiranju in odpravljanju administrativnih ovir pri ustanavljanju in poslovanju podjetij. To smo skupaj še z nekaterimi drugimi akterji uspešno začeli že v tem letu z vzpostavljanjem vstopnih točk VEM. Pomemben ukrep bo poenostavitev postopkov pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti v turizmu in kmetijstvu. V prihodnjem letu se bo začel projekt vzpostavitve sodnega registra kot javne knjige, ki bo vzpostavil sistem do- stopnosti vseh podatkov sodnega registra preko svetovnega spleta vsem občanom in gospodarskim subjektom. V prihodnjem letu bi na upravni enoti radi začeli tudi z brezgotovinskim poslovanjem (preko kartic), od aprila naprej pa bomo občanom prilagodili tudi delovni čas, saj bomo podaljšali uradne ure in enkrat mesečno delali tudi ob sobotah. To je le nekaj od ukrepov javne uprave, ki se bodo realizirali do konca leta 2007. Lahko si predstavljate, da pomeni to tudi veliko izzivov in fleksibilnosti naših sodelavcev. Poleg omenjenih ciljev si želimo tudi, da bilo čim manj laičnega presojanja našega dela in da bi nas sodili po kakovosti dela v skladu s pravili, ki jih ob tem moramo spoštovati. Res pa je, da se bomo s sodelavci trudili, da bi načrtovane ukrepe čim bolje realizirali in predvsem nastopali pozitivno pri svojem delu in tako poleg vsebinskih sprememb kar največ prispevali k temu, da ustvarimo res prijazne storitve za naše občane in državljane.« L. K. Anketa.......................... Leto 2006 se poslavlja, prihaja novo z novimi željami Še ni dolgo tega, ko smo z velikim pompom stopili v novo stoletje in tudi novo tisočletje. V resnici je za nami že polnih šest let, ki so nas naredila za šest let starejše, nam prinesla veliko lepega pa tudi marsikaj žalostnega. Še dobrih deset dni nas loči od vstopa v novo leto, v čas novih želja in izzivov. Za nami bo še eno leto, ki je bilo za nekoga lepo, za druge bolj slabo in žalostno. Vmes pa so še prazniki in najdaljša noč v letu, ko si bomo stisnili roke, nazdravili, se poljubili in si zaželeli vse najlepše. Vsega tega in tudi vprašanja, kje bodo preživeli praznike in dočakali najdaljšo noč, smo se dotaknili tudi v tokratni anketi med naključno izbranimi Savinjčani. Martin Vzdovc: »Leto, ki se izteka, je bilo bilo ne najboljše niti najslabše. Ostalo pa mi bo tudi v žalostnem spominu, saj mi je pred dvema mesecema umrl oče. Praznike bom preživel v krogu svoje družine in tudi silvestrovali bomo doma, kar je običajno tudi najprijetneje in najceneje. Želja je veliko, vendar je najvažnejše, da je človek zdrav in da ima vsaj toliko denarja, da lahko preživlja sebe in svojo družino. Z našimi prihodki je to kar težko, po novem letu, ko bo naše plačilno sredstvo evro, pa bo to še najbrž precej težje, saj vsi hitijo z dvigovanjem cen že zdaj.« Jasna Ajtnik: »Lahko rečem, da je bilo to leto zame kar uspešno in sem z njim povsem zadovoljna. Prijetnih doživetij in spominov ne manjka, še posebno z veseljem pa se spominjam dopustniških dni v Tuniziji in vsega, kar se je lepega zgodilo v drugih dneh leta. Novoletne praznike bom skupaj s partnerjem, prijateljicami in prijatelji preživela na smučanju v Avstriji, kjer bomo tudi veselo nazdravili novemu letu in uživali v prijetnem druženju. Želja za prihodnje leto na manjka, od tistih najobičajnejših, kot so zdravje, sreča, uspešno delo, debelejša denarnica, do kakšnega dobrega potovanja v eksotične kraje.« Anica Žgank: »To leto, ki nas zapušča, je bilo zame in našo malo družinico zelo lepo in uspešno. Bolje skorajda ne bi moglo biti. Dobili smo dojenčka in si ustvarili svoje družinsko gnezdece. To so same lepe stvari, ki si jih želi vsak mlad par. Praznike bomo tako skupaj preživljali v svojem domu, v družinskem krogu in se imeli lepo. Za srečo ni potrebno veliko, če si skromen, če se razumeš s partnerjem in ob tem oba z veseljem in ljubeznijo doživljata rast in razvoj svojega otroka. Želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bi najina hči in midva bili zdravi. Do zdaj nam nič ni manjkalo in le želimo si lahko, da bo tako tudi v prihodnje.« Rajko Trivundža: »Pravzaprav bi težko ocenil to leto povsem realno. Zgodilo se je marsikaj lepega in tudi marsikaj slabega, če gledam svet kot celoto. Zase pa lahko rečem, da se izteka še eno povsem povprečno leto. Službo imam, družino tudi, zdravje je, kakršno pač je, denarja vedno kronično primanjkuje ... tako da je leto podobno letu. Tudi letošnje praznike bom preživljal v krogu svoje družine, saj je zame tako tudi najlepše. Vsekakor pa si znamo narediti dobro vzdušje in tako bo tudi letos. Želje so takšne in drugačne in zelo relativne. Zase in za družino si želim predvsem zdravja in vsaj toliko denarja, da se bo dalo dostojno živeti. Na splošno pa mislim, da bo to leto zaradi uvedbe evra še težje.« Marjana Trost: »Vsako leto prinese nekaj dobrega in slabega. Da znamo bolj ceniti tisto dobro, mora biti vmes najbrž tudi kaj slabega. Ponavadi lepo ostane v spominu, slabo pa želimo čim hitreje pozabiti. V letu, ki se poslavlja, se ni zgodilo nič kaj pretresljivega, zato lahko rečem, da je bilo zame to povsem povprečno leto. Kot ponavadi bom najdaljšo noč preživela doma, malo pa najbrž tudi na prostem v Žalcu. Želja je vedno lahko veliko, vendar najpomembneje je, da je človek zdrav in da lahko dostojno živi. V novem letu si želim tako predvsem zdravja zase, za moje vnučke in vse moje.« ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA MODRA TO KA CLAI DUA HOČEVAR. s.p_ Rimska cesta It, 1311 ratHDtimitUKffMTH, OBIŠČITE N AS. BO PO IKI BI JI II: »*l> "Združiti M ZAITAJTT NAM ! è«K BMC - pet; SJM rauur pMw - peer IBM POZOR! zame povprečno. Ni JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne nune za stranke na DE Vodorod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedel jek od 8. do 12. ore, »vda od 11. do 15. arc, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Šahmat Mahmutovič: »Lahko rečem, da je bilo to leto zame kar dobro. Z zdravj em zaenkrat nimam večjih težav, čeprav sem delal v rudniku več kot trideset let. Zdaj sem upokojeni rudar Premogovnika Velenje in se ne morem ravno pritoževati nad pokojnino, čeprav denarja nikoli ni dovolj. Življenje je vedno dražje in človek mora dobro znati gospodariti s svojim denarjem, da ga ima za pokritje vseh stroškov in da mu ga kaj ostane tudi za druge reči. Praznike ponavadi preživljamo doma, zadnja leta pa kdaj tudi na skupnem praznovanju na prostem. V vsakem primeru je prijetno in se imamo lepo. Tako bo, upam, tudi letos. Sicer pa si želim predvsem zdravja.« Violeta Štojs: »Letošnje leto je bilo za nas zelo zanimivo. Namreč po 15 letih življenja v Londonu smo se vrnili domov in v Žalcu odprli francosko restavracijo. Mož je porofesionalni francoski kuhar in odprtje takšne restavracije je bil za vse nas izziv. Stvar zdaj dobro deluje in mislimo, da smo dosegli svoj namen in s francosko kulinariko in drugimi dobrotami obo- gatili gostinsko ponudbo Žalca in Savinjske doline. V času novoletnih praznikov si bomo vzeli nekaj dni prosto in odšli v Francijo k moževi družini, kjer bomo skupaj preživeli najdaljšo noč. Želje so predvsem za dobro poslovanje restavracije in kakovostno družinsko in srečno življenje v Sloveniji po toliko letih v tujini.« Andreja Kapus: »Lahko bi bilo tudi boljše, vendar človek mora biti zadovoljen s tem, kar je, še posebej, če ne more sam česa spremeniti. Na splošno povprečno leto. Za njim nam bo morda žal, ker bodo naše denarnice vsaj po debelini, če že ne po vrednosti, od novega leta dalje bistveno tanjše. Bolj pa bomo znali seveda ceniti drobiž. Upamo le lahko, da se zaradi tega ne bodo zvišale cene in da bomo lahko tudi v prihodnje živeli vsaj tako kot do zdaj. Najdaljšo noč bom najbrž skupaj z družino preživela doma, praznike pa bomo izkoristili za medsebojne obiske in morda tudi za kakšen izlet. V letu, ki prihaja, si želim predvsem zdravja zase in vse moje.« Edvard Kolšek: »Leto 2006 je bilo še kar dobro, čeprav bi lahko bilo tudi boljše. Danes je že veliko, če imaš službo in dokaj urejene družinske razmere. Po tej strani sem lahko zadovoljen, bi bil pa še bolj, če bi bilo v denarnici vedno do- volj denarja oziroma če bi bile plače višje. Če malo pomislim, se letos ni zgodilo nič kaj posebnega in bom to leto brez posebnih težav pozabil. Zdaj, ko smo mlada družina z dveinpolletnim sinkom, je najlepše in tudi najbolj praktično silvestrovati doma. Tako bo najbrž tudi letos. Želje? Predvsem zdravja vsem nam in našim pa več razumevanja v Sloveniji in svetu.« Monika Razgoršek: »Kaj naj rečem? Zelo prijetno, zelo delovno, doživeto. Lahko bi rekla, da si takšnih let, kot je bilo letošnj e, lahko le še želim. Zavedam se, da je življenje sestavljeno iz številnih dejavnikov, ki nas osrečujejo in tudi žalostijo. Žal velikokrat ne moremo vplivati na njegov potek. Kje bom dočakala prehod v novo leto, trenutno še ne vem. Nekih načrtov nimam, ponavadi pride to spontano in na hitro, kar je mnogokrat tudi najlepše in naj zanimivejše. Želim si, da bi bilo prihodnje leto čim bolj uspešno, veselo, zdravo, srečno in zadovoljno. Mislim, da tako tudi bo, saj se bomo v prihodnjih mesecih vselili v svojo hišo.« D. Naraglav IKOS, Marta Pinter, s. p. Inženiring za kadre, organizacijo ter svetovanje AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA IN ZAPOSLITVE Spoštovani poslovni partnerji in naši iskalci zaposlitve! Vse dobro, slabo, kar smo doživeli, se pomnilo bo ali pozabilo. Prijazno vsem naj novi čas prinese, kar staro nam je leto zamudilo. Ljubezni, sreče, veselja in zdravje naj bo milo, v božični mir v srcih, naj naše novoletno bo voščilo. • * Vam v letu 2007 želi uspešen in prijazen kolektiv IKOS-a. SPOŠTOVANI POSLOVNI PARTNERJI Nameravate zaposliti nove sodelavce, pa ne veste, kako bi se tega lotili? Ste porabili veliko denarja za oglase v dnevnih časopisih, pa vseeno niste bili zadovoljni z izbiro kandidatov? Nujno potrebujete novega sodelavca, pa nimate časa za dolgotrajne postopke pridobivanja kandidatov? Zavedate se pomena dobre izbire novih sodelavcev, zato želite, da pri tem sodelujejo strokovnjaki! Ponujamo vam učinkovit, celosten, hiter ter finančno sprejemljiv odgovor za vse vrste kadrovskih opravil, vprašanj in zagat. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in znanja s področja delovnopravne zakonodaje, zaposlovanja vam zagotavljamo naslednje storitve: IZBOR KANDIDATOV . POSOJANJE DELAVCEV . KADROVSKE STORITVE IKOS, MARTA PINTER, S. P., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec, tel.: 03/710 38 16, splet:www.ikos-sp.si, e-naslov:ikos@siol.net. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE. UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ. VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NACRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE. KATASTER KOM. NAPRAV. g? fT' MERITVE ZA PROJEKTIVO. f ijJ ^ INŽENIRSKA GEODEZIJA. GPS MERITVE. NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20. Žalec. tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si december 200Ó PODJETNIŠTVO agencija Savinja, gm Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete v dveh rokih na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 15. januarja 2007 in do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po telefonu: 01/478 46 27, 01/478 46 38. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31.12. 2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel.: 01/ 300 13 00, ga. Eva Lavrenčič. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za dodelitev sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje ekološke sanacije planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letu 2007 (UL RS, št. 112/06) Rok za oddajo vloge v predpisani obliki je do 12. 3. 2007. Dodatne informacije: ga. Mani Šefran, tel.: 01/478 73 20. - Objava o spremembi pogojev javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. 1. RS, št. 53-54 z dne 6. 6. 2003, ob. 95434), (UL RS, št. 123-24/06). Ministrstvo za kulturo - Javni razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov »Evropska kulturna prestolnica« za leto 2012 (UL RS, št. 73-74) Razpis se začne 14. julija 2006 in traja do vključno 28. februarja 2007. Dodatne informacije: ga. Barbara Vodopivec, e-pošta: barbara.vodopivec@gov.si, ga. Vesna Jurca Tadel, e-pošta: vesna.jurca@gov.si. - Javni razpis za izbor izvajalcev programov poklicnega usposabljanja, ki jih bo v letu 2007 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 120-121/06) Vloga mora biti predložena na ministrstvo do 8. 1. 2006. Dodatne informacije: uprizoritvene umetnosti: Uros.Korencan@gov.si, glasbene umetnosti: Biserka.Mocnik@gov.si. - Javni razpis za izbor večletnih kulturnih projektov na področjih umetnosti in knjige, ki jih bo v obdobju 2007-2009 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 120-121/06) Razpisni rok se začne 24.11. 2006 in zaključi 8. 1. 2007. Dodatne informacije: uprizoritvene umetnosti: Uros.Korencan@gov.si, glasbene umetnosti: Biserka.Mocnik@gov.si, knjiga: Natasa.Bucik@gov.si. - Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti in knjige, ki jih bo v letu 2007 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 120-121/06) Vloga mora biti predložena na ministrstvo do 8. 1. 2006. Dodatne informacije: uprizoritvene umetnosti: Uros.Korencan@gov.si, glasbene umetnosti: Biserka.Mocnik@gov. si, knjiga: Natasa.Bucik@gov.si, vizualne umetnosti: Judita. Krivec-Dragan@gov.si, intermedijske umetnosti: Vilma.Stritof-Cretnik@gov.si. Agencija Republike Slovenije za okolje - Javni razpis za izdajo javnega pooblastila za opravljanje nalog geološke strokovne službe (UL RS št. 128/06). Rok za oddajo vloge je 27. 12. 2006 do 12. ure. Dodatne informacije na tel.: 01/478 44 38. Urad Vlade RS za informatiko - Javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij o evropskih zadevah v letu 2007 (UL RS št. 128/06) Rok za oddajo vloge je 8.1. 2007 do 14. ure. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na uradu, kontaktna oseba: Lidija Herek, tel.: 01/478 26 21, e-naslov: lidija.herek@gov.si. Vlada RS, Urad za enake možnosti - Javni razpis za sofinanciranje projektov za leto 2007 (UL RS, št. 123-124/06) Rok za predložitev prijav je do vključno 8. 1. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh: www.uem.gov.si ali na sedežu Urada za enake možnosti. Ekološki sklad RS - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30,1000 Ljubljana, tel.: 01/241 48 20. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje obnovitev večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12.2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (UL RS, št. 100/06) Rok za oddajo vlog je 15. 1. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.svzi.gov.si. Ad futura, javni sklad - Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06) Rok za oddajo vlog je 31. avgust 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure. - Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123-124/06) Razpis bo odprt do 31. avgusta 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure. Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o. - Javni razpis za oddajo naročila po omejenem postopku (UL RS št. 128/06).Ponudbo/prijavo za sodelovanje je potrebno predložiti 29. 12. 2006 do vključno 10. ure. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnem naslovu: www.gvo.si. Dodatne informacije: mag. Anton Bergauer, tel. 01/234 19 14. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh: www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Obveščamo vas, da bomo v času od srede, 27.12. 2006, do petka, 29.12. 2006, imeli skrajšan delovni čas, in sicer od 7. do 12. ure. Hvala za razumevanje! Na Vranskem nova blagovnica Na Vranskem tačas poteka izgradnja trgovskega centra ob avtobusni postaji, katere investitor je pekarsko podjetje Romana Brgleza. Za Občino Vransko bo to pomembna pridobitev, saj z izjemo Brglezove trgovine in trgovine nekdanjega Savinjskega magazina, zdaj Mercatorja, ni večje trgovske ponudbe. Že dalj časa so si v občini prizadevali privabiti v kraj katero od večjih trgovskih hiš. Podjetnik Roman Brglez, katerega blagovnica že skoraj dve leti deluje kot Tuševa franšiza, je že pred časom kupil zemljišče ob avtobusni postaji za izgradnjo večjega trgovskega objekta. Z izgradnjo trgovskega podjetja želi prebivalcem teh krajev zagotoviti pestrejšo in bogatejšo trgovsko ponudbo, ki bo primerljiva s ponudbo ostalih večjih trgovskih centrov oziroma s Tuševimi večjimi centri. Trgovina ob pekarni pa bo služila za proizvodne namene. D. N. Ob petletnici strokovni posvet Skupaj v prihodnost: partnerstvo včeraj, danes in jutri je bil naslov regijskega posveta, ki sta ga ob 5-letnici delovanja Svetovalnega središča Žalec organizirala UPI-Ljudska univerza Žalec in Svetovalno središče (ISIO). Na posvetu so govorib o državnih in regionalnih programih za razvoj tako imenovanih človeških virov. Državne prednostne programe in finančne okvire programov za razvoj človeških virov v okviru nove evropske finančne perspektive 2007-2013 je predstavil Gorazd Jenko iz službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V novi finančni perspektivi črpa Slovenija sredstva iz treh skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, po besedah Gorazda Jenka pa bodo v novem obdobju postopki pridobivanja evropskih sredstev precej bolj poenostavljeni in prijaznejši do izvajalcev programov in končnih uporabnikov. Nadzor nad uporabo teh sredstev bo centraliziran, ne bo ga več izvajalo vsako pristojno ministrstvo posebej. Nacionalni strateški referenčni okvir si kot cilj zastavlja izboljšanje blaginje prebivalcev Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. Cilj operativnega programa razvoja človeških virov je vlagati v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti, kar je tudi najboljši način za večjo zaposljivost, socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard. V izobraževanje in usposabljanje iz evropskih sredstev naj bi bilo tako do leta 2013 vključenih 450.000 ljudi, povprečno trajanje brezposelnosti naj bi se s sedanjih dveh let in 1 meseca skrajšalo za polovico, zanimiv pa je tudi cilj, da naj leta 2013 ne bi bilo več sodnih zaostankov. Kakšni so programi razvoja človeških virov v regionalnem razvojnem programu savinjske statistične regije, je povedala Liljana Drevenšek z Regionalne razvojne agencije Celje. Regionalni razvojni program savinjske regije 2007-2013 ima štiri prednosti. Savinjska regija naj bi tako postala tehnološko napredna regija, regija inovativnega turizma, okolju prijazna in dostopna regija ter regija ustvarjalnega razreda. Zadnja prednost s področja razvoja človeških virov ima tri programe s konkretnimi ukrepi: Kreativno znanje (ustanovitev mednarodne univerze, izobraževanje za razvoj, vseživljenjsko učenje in podporne strukture), Talentpolis - okolje za konkurenčno gospodarstvo in Kakovost življenja. V nadaljevanju plenarnega dela posveta je direktorica UPI-Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, ki je uvodoma tudi pozdravila vse udeležence posveta, spregovorila o razvojnih mejnikih v prvih petih letih delovanja Svetovalnega središča Žalec, v. d. direktorice Ljudske univerze Rogaška Slatina Jana Turk Šulc pa o pomenu partnerskega sodelovanja za razvoj človeških virov. Popoldanski del zasedanja je potekal v obliki dveh delavnic, na koncu pa so oblikovali tudi usmeritve za nadaljnje delo na tem področju. Svetovalno središče oziroma dejavnost informiranja in svetovanja o izobraževanju odraslih je UPl-Ljud-ska univerza Žalec razvila skupaj z Andragoškim centrom Slovenije. Glavna cilja sta vsem odraslim zagotoviti kakovostno, strokovno in celovito informiranje ter svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju, drugi cilj pa je povezati čim več ponudnikov svetovalnih storitev v lokalnem okolju in tako zagotoviti usklajeno delovanje vseh subjektov na tem področju, ki ponuja uporabnikom prijazno in kakovostno storitev. V povprečju ISIO Žalec nudi 1.400 storitev letno. Med najpogostejšimi obiskovalci so osebe, stare od 30 do 40 let, s končano 4-let-no šolo, približno 44 % obiskovalcev je zaposlenih. Svetovalno središče v lokalnem okolju povezuje v svetovalno mrežo tako strateške kot strokovne partnerje, trenutno je to okrog 30 različnih lokalnih organizacij. K. R. Naj bo leni 2007 polno zdravja in radosti, naj se v Vas prižge iskrica mladosti, da hi Ifcfc tihe želje pridobile glas, in da še kdaj pridete med nas. knkitm ftacvajnc agem jjf Sarmta. GJŽ POLZELA .ž==W>7l www.polzela.com multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si STAVBNO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA. EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN Z vami že 20 let VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2007 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. Zadruge morajo biti bolj enotne Zadružna zveza Slovenije pripravlja v jesensko-zimskem času že nekaj let posvete za svoje člane, to je za predsednike, direktorje in člane upravnih ter nadzornih odborov zadrug ter zaposlene. Posvet za celjsko regijo je bil na turistični kmetiji Pri mlinar v Gotovljah. Po srečanju so razpravo na tiskovni konferenci povzeli predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, direktor Zadružne zveze Martin Nose in mag. Miran Naglič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na posvetu so najprej predstavili možnosti, ki jih za zadruge in kmete prinaša predlagani Program razvoja podeželja za obdobje od leta 2007 do 2013. Program opredeljuje prednostne naloge Slovenije na področju politike razvoja podeželja, ki so zasnovane v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju politike razvoja podeželja in strateškimi smernicami Evropske unije. Posebej izpostavlja potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter prispeva h krepitvi konkurenčnosti celotne agroživilske verige. Strategija razvoja podeželja je zasnovana na treh oseh in programu LEADER. Prva od osi je konkurenčnost agroživilstva in gozdar- NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA DO 20. JANUARJA 2007 POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV GARANT Pohištvena industrija Polzela d.d„ Polzela 176 a, 3313 Polzela, lndmlrUrta prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31. info@qarant.si, www.qarant.si MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2007. V termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednje prosto delovno mesto: MONTER - SERVISER - dve delovni mesti Od vas pričakujemo: • IV.-V. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektrikar ali inštalater ogrevalnih naprav, • 5 let delovnih izkušenj na področju el. instalacij, • zaželeno je znanje s področja nameščanja hladilnih in ogrevalnih naprav, • pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, • vozniški izpit B-kategorije, • poznavanje dela v računalniškem okolju. Področje dela: • Zelo perspektivno področje dela (obnovljivi viri energije). • Nudimo dobro plačano delo v dinamičnem delovnem okolju v mladem kolektivu in z možnostjo nadaljnjega izobraževanja. • Vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav. • Delo se opravlja delno v delavnici na sedežu podjetja v dopoldanskem času, delno tudi na terenu. • Po enem letu zaposlitve za določen čas in preteku poskusne dobe se delovno razmerje sklene za nedoločen čas. Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termotehnika, d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951 Direktor: Rudi Kronovšek, univ. dipl. inž. str. stva, s katero želi Slovenija prispevati k močnemu in dinamičnemu evropskemu kmetijsko-živilske-mu sektorju z osredotočenjem na prednostne naloge prenosa znanja, modernizacije, inovacij in kakovosti v prehrambeno verigo, posodabljanje KMG in poklicno usposabljanje v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. Druga os je namenjena ohranjanju kulturne krajine in varovanju okolja, tretja pa izboljšanju kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanju povečanja raznovrstnosti. Program LEADER je namenjen gradnji lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in spodbujanje raznovrstnosti. Ključni ukrepi so namenjeni pridobitvi strokovnih znanj, animaciji območij, vzpostavitvi javno-zasebnih lokalnih partnerstev, izdelavi in izvajanju lokalnih razvojnih strategij ter podpori sodelovanju in povezovanju med lokalnimi akcijskimi skupinami. Skupno bo Slovenija za razvoj podeželja do leta 2013 namenila 1,1 milijarde EUR, od tega 900 milijonov iz evropske blagajne. V okviru teh ukrepov bodo svoje priložnosti iskale tudi zadruge. Ob tem je mag. Miran Naglič opozoril, da bo program sprejet verjetno šele v pričetku naslednjega leta, tako da bo zelo malo časa za prijavo na razpis za ta sredstva. Precej časa so namenili področju živilske predelave v Sloveniji. Zadruge so namreč pomembni lastniki slovenske mesno predelovalne industrije. S svojimi deleži so udeležene v 13 mesnoprede- lovalnih podjetjih. V Sloveniji je registriranih 59 obratov klavnic in razsekovalnic, ki letno ustvarijo skoraj 114 milijard tolarjev prihodkov Od tega je 68 % podjetij, ki ustvarijo več kot 108 milijard tolarjev, tretjina pa je samostojnih podjetnikov Mesnopredelovalni obrati so lani zaklali 137 tisoč glav goveda in več kot 391 tisoč prašičev. Celjska regija odkupi 4.200 ton klavnega goveda, v regiji pa deluje sedem mesnopredelovalnih obratov. Zadruge celjske regije, skupno 11 zadrug članic Zadružne zveze Slovenije, letno ustvarijo skoraj 15 milijard tolarjev prometa in zdru- žujejo več kot 2.200 članov. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, lesa in hmelja. Zadruge v regiji spadajo glede na število članov (povprečno 206), zaposlenih (v povprečju 34) in skupnih prihodkov (nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev) med manjše slovenske zadruge. Udeleženci so v razpravi opozorili na padanje cen goveje živine, ki je posledica velike ponudbe še ne dozorele živine, ki jo rejci ponujajo trgu. Razlog za povečano ponudbo je predvsem v uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki višino dodatka za sektor govedoreje določa na pod- lagi števila posameznih odobrenih premij za goveje in telečje meso za leto 2006. Izpostavili so problem lastništva zadrug v mesno predelovalnem obratu v regiji. Kot je poudaril tudi Peter Vrisk, bo potrebno več sodelovanja zadrug v regiji, zlasti na področju povezovanja posameznih dejavnosti. Udeležence posveta so med drugim zanimale možnosti izgradnje vaških klavnic v Sloveniji, poudarili pa so tudi svoje pričakovanje, da bodo razpisi za potencialne vlagatelje čim preprostejši in bodo zagotavljali dostop do sredstev tako malim kot velikim kmetom. K. R. ÌST Kakor utrinki izginjajo leta v večnost časa. Iskreno želimo, da bi Vaš Božični večer in utrinek z letnico 2007 zaznamovali: zdravje, sreča, mir ter številni uspehi. Vaši Zvone, Milica, Elizabeta, Anamarija, mama v ter vsi zaposleni v gostiščih in hotelih Štorman V Šempetru, v dec'" 2006 Novem car interior design d. o. o. Ložnica 53 a 3310 Žalec. novem -car-interior-design 1 Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE PRIVLAČNO STROKO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA RAZGIBANO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve teh vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavke ali sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta: 1. Vodja izmene (m/ž) (vodenje izmene in zagotavljanje discipline pri delu skupine, zagotavljanje izvrševanja proizvodnih planov skupine, uvajanje in usposabljanje skupine ...) Pogoji: - srednješolska ali višješolska izobrazba - delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - sposobnost vodenja in motiviranja skupine - organizacijske sposobnosti - znanje za delo z računalnikom MS Excel, Word -znanje nemškega oz. angleškega jezika 2. Tehnolog - analitik procesa (m/ž) (izvajanje časovnih posnetkov poteka procesa po REFA tehnologiji, pripravljanje podatkov za potek delovnih postopkov, izdelava navodil za delo, analiziranje poteka delovnih postopkov in porabe materiala...) Pogoji: - višješolska izobrazba tehnične smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - organizacijske sposobnosti - znanje REFA - znanje nemškega oz. angleškega jezika - znanje za delo z računalnikom MS Excel, Word 3. Vzdrževalec strojne opreme (m/ž) (izvajanje preventivnega in tekočega vzdrževanja strojne opreme in naprav) Pogoji: - poklicna ali srednješolska izobrazba strojne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu 4. Vzdrževalec elektro opreme (m/ž) (izvajanje preventivnega in tekočega vzdrževanja elektro opreme, instalacij in elektronike) Pogoji: - poklicna ali srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu Nudimo vam: - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo - delo v mladem in dinamičnem kolektivu - delo v mednarodnem okolju - interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini) Vaše prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interior design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec. december 2006 TURIZEM bo mogoče ogledati 25. in 26. decembra med 15. in 18. uro. Pri izvedbi prireditve bodo sodelovali člani KUD Grifon Šempeter, učenci OŠ Šempeter, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar ter številne vokal-no-instrumentalne skupine. D. N. tudi prijetno druženje, je potekala pred vhodom v Rimsko nekropolo. Udeleženke so izdelale enega ali več lepih in zanimivih aranžmajev, pred- vsem pa pridobile veliko novih idej in izkušenj. Člane Turističnega društva čaka v prihodnjih dneh veliko dela pri organizaciji Božične skrivnosti v jami Pekel, ki bo letos nekoliko spremenjena in zato morda še bolj zanimiva. Božično skrivnost si Udeleženke delavnice v času našega obiska V pričakovanju božiča Bliža se čas praznikov, čas obdarovanj in čas praznične okrasitve naših domov. Turistično društvo Šempeter je že lansko leto temu času, poleg tradicionalne prireditve Božična skrivnost v jami Pekel, namenilo še dodatno pozornost. V ta namen so organizirali delavnico izdelovanja aranžmajev, ki so jo poimenovali V pričakovanju božiča. Delavnico so organizirali tudi prvo soboto v decembru letos. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, saj naj bi prireditev postala tradicionalna. Izdelovanje božično-no-voletnih aranžmajev je tudi letos vodila profesorica praktičnega pouka na Vrtnarski šoli Celje Štefanija Kos Zidar. Delavnica, ki je bila hkrati O peki drobnega peciva Udeleženke tečaja drobnega peciva Življenje v decembru ima prazničen navdih, to je čas za druženje, klepetanje, izmenjavo izkušenj. Veliko je stvari, ki jih želimo še urediti, izpolniti osebne načrte, hkrati pa si želimo praznične dni popestriti, obogatiti, jih narediti čim lepše, dišeče in prijazne. Zato si članice Društva podeželskih žena občine Žalec v tem času rade vzamejo tudi kakšen dan zase, da se pogovorijo, kako bodo praznično okrasile dom, katere dobrote bodo pripravile in kako bodo razveseljevale svoje domače. Tako so med drugim pripravile v učilnice praktičnega pouka na prvi žalski osnovni šoli tečaj peke drobnega božičnega peciva in izdelave novoletnih čestitk, ki se ga je udeležilo 15 članic društva. V torek, 12. decembra pa so pripravile predavanje Starost ni vprašanje let temveč vprašanje duha. Predavala je Majda Menih. T. T. life tžfrijfcijfc lit » * S * * m * m * * » $ * » %L REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC čestita ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter želi veselo božično in novoletno praznovanje! BUREAU VERITAS Certification i* * £ & * * * * * * » * & SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. I 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV ŽELIM VAM PRIJAZNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. ^ Telefon: 03/712 12 80 •TURISTIČNI KOTIČEK• Adventni sejem v Novem Celju V dvorcu Novo Celje, baročnem dvorcu iz 18. st., zgrajenem po zgledu dunajskega Schönbrunna, in eni izmed najopaznejših stavb Spodnje Savinjske doline, že 7. leto zapored potekajo adventni sejmi v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Turističnega društva Petrovče. Na tokratnem sejmu sodeluje 20 ponudnikov, katerih izdelke si lahko ogledate v prenovljeni avli in kapeli dvorca. Izbirate lahko med adventnimi dekoracijami, izdelki domače in umetnostne obrti, domačim kru- hom in pecivom, siri, suhim sadjem in medom. Vsaka adventna nedelja je popestrena tudi s koncerti. Prvo adventno nedeljo je bil koncert vokalne skupine Candela KD Petrovče, drugo koncert Ženskega pevskega zbora KD Gotovlje, tretjo pa pianistke Irene Kralj in sopranistke Irene Glušič. Zadnjo priložnost za obisk sejma imate v nedeljo, 24. decembra, ko bodo vrata dvorca odprta od 10. do 15. ure, ob 15. uri pa vas bo s koncertom razveselil godalni kvartet Moderato. Vstop prost, vabljeni! TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net TURISTIČNO DRUŠTVO GRIŽE IN KMETIJA TRATNIK j Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, ... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi. popusta od 100.000 SIT do 500.000 SIT popusta nad 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c 6, tel 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32. tel.; 01 /560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel. 02/720 09 60 • MCTG Prevalje. Pri postaji 4. tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj '. Špindlerjeva 3, tel 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice. Delavska c 12. tel : 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53. tel. 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 OBČINA ŽALEC Četrtek, 21. december, ob 20. uri Koncert HIŠNEGA ANSAMBLA AVSENIK in ansambla ZREŠKA POMLAD, posebni gost večera bo humorist MARJAN ŠAREC, za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice v predprodaji 2.000,00 SIT (TIC Žalec), 2.500,00 SIT uro pred koncertom pri blagajni dvorane (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 22. december, ob 16. uri božična tekma v lokostrelstvu; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje, 051 381 074). Petek, 22. december, ob 16. uri Božično-novoletni turnir v namiznem tenisu; Osnovna šola Petrovče (Športno društvo Petrovče, 570 70 70). Petek, 22. december, od 16. ure dalje likovna delavnica na zelenici in srečanje z Božičkom (za malčke do 5 let); zelenica nasproti Mercatorja v Levcu (TKD Levec, 547 31 51 - Milena Kotnik). Sobota, 23. december, ob 15. uri Veseli december s skupino Bambi; Kulturni dom Liboje (Turistično športno društvo Liboje, 061 311 527). Sobota, 23. december, ob 18. uri mladi talenti se predstavijo; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816 - Danica Laznik). Sobota, 23. december, ob 18. uri božični koncert Akademskega pevskega zbora Celje; Bazilika Petrovče. Nedelja, 24. december, od 10. do 15. ure adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 24. december, ob 15. uri adventni koncert: Godalni kvartet MODERATO; Dvorec Novo Celje (vstop prost) (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 24. december, ob 19. uri 4. božični pohod na Šmohor; zbor pri kmetiji Tratnik, Pongrac (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Nedelja, 24. december, ob 23.15 pohod z baklami; zbor pri POŠ Trje (Turistično društvo Galicija, 031 243 725). Ponedeljek, 25. december, od 15. do 18. ure Božična skrivnost v jami Pekel; Jama Pekel (Turistično društvo Šempeter, 031 645 937). Torek, 26. december, ob 9. uri pohod v neznano; zbor pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 54). Torek, 26. december, ob 10. uri žegnanje konj; cerkev v Galiciji (Turistično društvo Galicija, 041 444 993). Torek, 26. december, od 15. do 18. ure Božična skrivnost v jami Pekel; Jama Pekel (Turistično društvo Šempeter, 031 645 937). Torek, 26. december, ob 18. uri Božično-novoletni hitropotezni turnir; sedež šahovskega kluba v Grižah (Šahovski klub Griže, 040 664 527). Torek, 26. december, ob 18 uri Božično-novoletni turnir v namiznem tenisu; Zadružni dom Ponikva (Športno društvo Ponikva, 041 395 926). Torek, 26. december, ob 19. uri Božično-novoletni koncert; Dom Svoboda Griže (KD Godba Zabukovica, 041 314 377 - Jože Kolšek). Sreda, 27. december, ob 16. uri veseli december v čarobnem kotičku: SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV (Škratovo lutkovno gledališče Celje); atrij Savinove hiše (vstop prost) (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 27. december, ob 18. uri Zimski večeri ob topli peči; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221). Četrtek, 28. december, ob 16. uri Veseli december: RDEČA KAPICA (Mini teater); Dom II. slovenskega tabora Žalec (vstop prost) (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 28. december, ob 17. uri lutkovna predstava: Gasilski dom Levec (TKD Levec, 547 31 51 - Milena Kotnik). Petek, 29. december, ob 16. uri Veseli december v čarobnem kotičku: PRAVLJIČNO POPOLDNE (TKD Levec) atrij Savinove hiše - vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 29. december, ob 20. uri KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA, komedija (SNG Nova Gorica), za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 2.500,00 SIT v predprodaji (TIC Žalec) in 3.000,00 SIT uro pred predstavo pri blagajni dvorane (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 30. december, ob 16. uri Nerodna Avguština in DEDEK MRAZ (Andreja Stare in Sten Vilar); Dom II. slovenskega tabora Žalec (vstop prost) (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 31. december, ob 11.30 Veseli december v čarobnem kotičku: silvestrovanje s PIKO NOGAVIČKO (Romana Kolenc); arij Savinove hiše (vstop prost) (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 31. december, od 23. ure silvestrovanje na prostem; avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 1. januar, ob 1. uri novoletni pohod na Bukovico; zbor planincev na parkirišču pri Žani (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Torek, 2. januar, ob 9. uri 9. novoletni pohod: Savinjski most -Kasaze-Hom (celjski)-Brnica; zbor ob 9. uri pri Savinjskem mostu (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sreda, 3. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 5. januar, ob 19.30 novoletni koncert Godbe Liboje z gostoma Alenko Godec in Matjažem Mrakom; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 6. januar, ob 7. uri Zasavska planinska pot 2 : Bohor; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, ob 7.15 uri izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Žalec in Planinsko društvo Galicija, 041 662 883). Sobota, 6. januar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 6. januar, od 8. do 12. ure bolšji sejem; tržnica v Žalcu (Zdenka Marin, 571 75 50). Nedelja, 7. januar, ob 18. uri novoletni koncert Godbe Liboje z gostoma Alenko Godec in Matjažem Mrakom; Dom Svobode Liboje KD Godba Liboje, (041 929 942, Matjaž Krk). Ponedeljek, 8. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 9. januar, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Arjana Pregla, mlajšega slikarja iz Ljubljane; Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 31.1. 2007, vstop prost. (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 10. januar, ob 18. uri Mednarodni festival tolkalnih skupin BUM FEST; koncert skupine Studio Percussion (Gradec, Avstrija); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 11. januar, ob 18. uri Mednarodni festival tolkalnih skupin BUM FEST, koncert dekliške tolkalne skupine ŠUS (Slovenija); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 12. januar, ob 18. uri Mednarodni festival tolkalnih skupin BUM FEST, koncert skupine STOP slovenski tolkalni projekt (Slovenija); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. januar, ob 7. uri Osankarica; zbor na avtobusni postaji Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 698 740). Sobota, 13. januar, ob 6. uri zimski pohod na Peco; odhod izpred restavracije Nekropolis; (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 13. januar, ob 15. uri nočno drsanje in hokej na vrbenskem jezeru; (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sobota, 13. januar, ob 18. uri Mednarodni festival tolkalnih skupin BUM FEST, koncert skupine Perkumania ensemble (Španija); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 15. januar, ob 18. uri Mednarodni festival tolkalnih skupin BUM FEST, koncert skupine BiNg Bang (Hrvaška); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 16. januar, ob 17. uri odprtje razstave likovnih del dijakov UMETNIŠKE GIMNAZIJE (Gimnazija Celje - Center); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 16. januar, ob 20. uri gledališki abonma torek in izven: BENEŠKA DVOJČKA, komedija (MGL); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 17. januar, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek in izven: BENEŠKA DVOJČKA, komedija (MGL); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 18. januar, ob 18. uri predavanje o Himalaji; Osnovna šola Šempeter (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 18. januar, ob 20. uri kvintet Dori in Dvojčici z Janezom, koncert za narodno-zabavni abonma in izven, posebna gostja večera bo META MALUS; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 20. januar, ob 7. uri Zasavska planinska pot 3: Lisca-Veliko Kozje; zbor planincev pred pisarno PD Žalec ob 7. uri, ob 7.15 uri izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Žalec, 040 278 825). Nedelja, 21. januar, ob 18. uri ponovitev predstave “TV GRIŽE 7. DEL”; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 041 709 179; kontaktna oseba: Danilo Basle). Ponedeljek, 22., ali ponedeljek, 29. januar, predstavitev knjig in pogovor z avtorico Vlasto NUSSDORFER: Naše deklice z vžigalicami in Naši dečki z ulice; knjižnica Osnovne šole Petrovče (KD Petrovče, 570 72 80; Metoda Uranjek). Sreda, 24. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 26. januar, ob 20. uri Katalena, koncert za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. januar, ob 6. uri Po cvičkovi poti; odhod izpred restavracije Nekropolis (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 27. januar, ob 7. uri Avantura v Logarski dolini; odhod z avtobusne postaje v Žalcu (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Nedelja, 28. januar, ob 15. uri Veselo popoldne z Vaško godbo Hramše in gosti; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 031 674 799, Feliks Zajc). Nedelja, 28. januar, ob 15.uri predstavitev gorenjske narodne noše; Zadružni dom na Ponikvi (KD Ponikva, 041 911 531; Peter Kos). Ponedeljek, 29. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 30. januar, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: MIŠKOLIN, lutkovna predstava (Mini teater Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 31. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 6. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; center Prebolda (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 14. januar, ob 8. uri zimski pohod v Marija Reko; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Od petka, 19., do nedelje, 21. januarja, MEDNARODNI SIMPOZIJ O SLOVENSKI LJUDSKI PESMI: - petek, 19. januar, ob 19. uri odprtje razstave likovnih in ročnih del; Garni šport hotel; - sobota, 20. januar, ob 9. uri mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi; Garni šport hotel; - sobota, 20. januar, ob 18. uri Z ljudsko pesmijo v novo leto; dvorana Prebold; - nedelja, 21. januar, ob 10. uri sv. maša v cerkvi sv. Pavla v Preboldu (daroval jo bo nadškof dr. Franc Kramberger); Občina Prebold in Kulturno društvo Šešče (Zvonko Babič, 572 43 66). Petek, 19. januar, ob 19.30 gledališki abonma: Boom teater »Izbrisani«; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 20. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; center Prebolda (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 26. januar, ob 17. uri otroški abonma: Trije prašički, Mini teater; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). OBČINA POLZELA Sobota, 6. januar, ob 7. uri 29. pohod po poteh Pohorskega bataljona; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 13. januar, ob 19. uri košarkarska tekma - Hopsi Polzela : Celjski KK; športna dvorana na Polzeli (Janko Vaši, 031 783 099). Sobota, 20. januar, ob 9. uri 25. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko; odhod izpred železniške postaje na Polzeli (Zoran Štok, 031611 879). Sobota, 20. januar, ob 19. uri košarkarska tekma - Hopsi Polzela : Nova Gorica; športna dvorana na Polzeli (Janko Vaši, 031 783 099). Nedelja, 28. januar, ob 14. uri igre na snegu; Ovčja jama - Šenek (Alenka Žnidar, 031 795 685). OBČINA BRASLOVČE Torek, 2. januar, 18. novoletni pohod na Dobrovlje; start ob 8. uri izpred Občine Braslovče; Planinsko društvo Dobrovlje (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 6. januar, pohod na Osankarico; Planinsko društvo Dobrovlje (Petra Kumer, 572 61 24). Sobota, 20. januar, ob 20. uri 4. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja »TV Griže - 7. del«; Dom krajanov Gomilsko; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 20. januar, Zdravju naproti na Goro Oljko 733 m; Planinsko društvo Dobrovlje (Miha Brinovec, 031 211 466). OBČINA TABOR Petek, 22. december, obisk Božička za vse otroke; Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80). Sobota, 23. december, ob 19.30 Božično-novoletni koncert; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 705 70 90). Nedelja, 24. december, pogostitev ob polnočnici; okolica cerkve, od 23.30 dalje (Turistično društvo Tabor, 051 365 079). Četrtek, 26. december, ob 18. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (TVD Partizan Tabor, 040 397 376). Petek, 5. januar, ob 19. uri srečanje podjetnikov in kmetov z županom (Občina Tabor, 705 70 80). _ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Is Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Petek, 26. januar, ob 20* uri Dom II. slovenskega tabora Žalec ŠOLSKI CENTER VELENJE vabi vse devetošolce in njihove starše v Medpodjetniški izobraževalni center, Koroška 62a, Velenje (pri velenjskem stadionu) v sredo, 10.1. 2007, in četrtek, 11.1. 2007, na DAN ODPRTIH VRAT. Izvajali bomo: - odprti roditeljski sestanek za starše: od 16.30 do 17.45 in od 18.15 do 19.30, - promocijske delavnice, v katerih se bodo predstavile vse šole, - kviz o poznavanju poklicev. Vabimo vas, da se nam pridružite in spoznate tudi povsem nove prostore centra, ki smo jih zgradili in opremili. Želimo vam zdravo, srečno in mimo leto 2007. Mešani pevski zbor Tabor vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 23. decembra 2006, ob 19.30 v Dvorani krajanov Tabor V goste so povabili tudi Žensko vokalno skupino Vodomke iz Laškega. Vabljeni v Tabor, da skupaj s pevci občutite božično vzdušje in si skupaj z njimi zaželite zadovoljno, uglašeno in sreče polno 2007 leto. P MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC m Z nami bosta avtorja knjige 101 odgovor na vprašanja o diabetesu dr. med. Damjan Prireditve v mesecu januarju Justinek in Darja Lovšin. Četrtek, 18. januarja 2007, ob Torek, 30. januarja 2007, ob 18. uri v Medobčinski matični 17. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec knjižnici Žalec Kaj vse mora vedeti diabetik? Po pravljici diši Predstavitev stripa Senior & Junior Praznovanje z rojakom Kolškom Od leve proti desni Marija Končina, Peter Kolšek in Anka Krčmar V Medobčinski matični knjižnici je bil gost rojak, pesnik, esejist in časnikar Peter Kolšek s Polzele. Na pogovornem večeru so se zbrali ljubitelji poezije in poznavalci uredniškega in časnikarskega dela. Marija Končina, ki je z njim besedovala, je pravi zgled moderatorke, ki ji vedno uspe srečanje napraviti zanimivo za poslušalce in sobesednika. Tudi tokrat je bilo tako. Najprej sta se pogovarjala o Kolškovi poeziji in njegovih štirih pesniških zbirkah, iz katerih je nekaj pesmi recitirala Anka Krčmar. Nadaljevala sta z uredniškim delom, v katerem sta posebno pozornost namenila najnovejši antologiji pesnikov 20. stoletja, ki nosi naslov Nevihta sladkih rož, v kateri so predstavljeni 103 pesniki poezije, za katero je urednik Kolšek povedal, da se lahko primerja z najboljšo evropsko poezijo. Od dilem, povezanih z uredniškim delom, ki je hvalevredno, a trdo, je pogovor prešel na Kolškovo časnikarsko delo. Končinova je navedla nekaj njegovih komentarjev, s katerimi se ji je kot bralki Dela posebno vtisnil v spomin, saj so bili odraz Kolškovega v resnico namočenega peresa. Tudi poslušalci so izrazili željo, da bi jih lahko spet prebirali v Delu. Do takrat pa naj, kot mu je zaželela sogovornica, napiše še veliko dobrih verzov, za katere je značilno čudenje nad lepoto, kot je označila Kolškovo pesni-kovanje. T. Tavčar čili za uprizoritev komedije Cvetje hvaležno odklanjamo angleškega avtorja Barash-Moore. Komedijo so postavili na domači oder že aprila letos. Pred poletjem so odigrali še dve ponovitvi, v tej novi gledališki sezoni pa nadaljujejo z gostovanji po Savinjski dolini in izven nje. Pred kratkim so polepšali nedeljo občanom Tabora. Komedija je zelo zanimiva in tudi aktualna, s polno zapleti in razpleti, ki jih povzroči napačno razumljen telefonski pogovor med dvema zdravnikoma, ki ga je slišal Georg Kimball. Mislil je namreč, da gre v dramatičnem pogovoru o bolezni zanj in da so mu dnevi življenja šteti. D. N. oziroma neznanje predstavili nadebudni učenci. Sledila je proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je prinesla izvrstno predstavo o Prešernovi Urški današnjih dni. V valove reke se je s svojim izvoljencem odpeljala z motorjem. Temu je sledilo omizje s političnimi aktualnostmi, med drugim tudi glede rodnosti, splava in odstavitvijo ministra, pošiljanja slovenskih vojakinj in vojakov na razne mirovne misije, zdravstvene tematike in operacijskih miz ... V nadaljevanju programa je bila na vrsti TV-nanizanka Dear John, ki je odkrila marsikatero zgodbo udeležencev iz njihovih ljubezenskih dogodivščin. Nanizanki je sledil odlomek iz oddaje Petarda za kozolcem, v kateri je nastopila družina Fušar iz Britnih sel. Zdravstvena nanizanka V porodnišnici je predstavila pričakovanja, nervozo, Jani Prgič in Mladen Melanšek med svojimi stripi V avb Doma II. slovenskega tabora je bila predstavitev stripa Senior & Junior Mladena Melanška in Janija Prgiča. Program je obsegal razstavo izvirnih tabel, projekcije sličic in postopka risanja, podpisovanje in prodajo stripa ter pogovor z avtorjem. Strip Senior & Junior je začel nastajati v Žalcu leta 2002. Za zgodbo in ilustracijo sta poskrbela Mladen Melanšek (risba) in Jani Prgič (scenarij), za prevod v angleščino pa Biserka Kisič. Avtorja sta lani v samozaložbi izdala 70 promocijskih izvodov v slovenskem jeziku in 30 izvodov v angleškem, ki so bili natisnjeni v tiskarni, letos pa sta jih okoli dvajset poslala na različne naslove tako v Sloveniji kot v tujini v želji, da bi našla založnika, ki bi strip izdal v takšni obliki, kot sta si sama želela. Strip je še v istem letu naletel na izjemen odziv pri hrvaški založbi Libellus, ki je do zdaj izdala znane stripe, kot so Ken Parker, Klara, Martin My- stere in druge. Tudi za Seniorja & Juniorja je Libellus poskrbela z odličnim prevodom in prenovljeno zunanjo podobo, zato je prvenec Mladena Melanška in Janija Prgiča dobil povsem nove razsežnosti in bo zagotovo našel svoje mesto na vedno bolj zahtevnem trgu stripov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. V stripu Senior&Junior je zgodba o podjetnih gradbincih s socialnega dna, ki so začeli razmišljati dlje od cementa in lopate. V želji po hitrem zaslužku se navdušijo za vsako novo idejo, če je še tako neumna. Strip se na duhovit in zabaven način poigrava z družbenopolitičnimi in aktualnimi temami ter pokaže na zmote in zablode sodobnega sveta. In kaj reči za konec? Nič drugega kot to, da že z nestrpnostjo pričakujemo nadaljevanje sage o zidarjih iz podjetja Senior & Junior. Za glasbo sta poskrbela Tomaž Guček in Zmago Štih. T. T. izkušnje, jezo in srečo ob čakanju očetov na svoje novorojenčke. Program tokratne TV Griže v živo so zaključili z razvedrilno oddajo Odple-šimo v sladko noč. Gledalci so bili deležni izjemnega glasbeno-plesnega spektakla iz 60. let, ko je vzdihe iz moških src izvabljala legendarna Marilyn Monroe. 7. program TV Griže v živo so ustvarili igralci: Cita Pospeh, Trezika Žuža, Olga Markovič, Tanja Turnšek, Petra Župevc, Tanja Tkauc, Manja Petrovec, Joži Gabršek, Božo Trnovšek, Ivan Januš Grobelnik, Uroš Premik, Marko Lorenčak, Rihard Virant in Marjan Vodeb. Scena je bila tudi tokrat v rokah Aca Markoviča, za luč in glasbo pa je poskrbel Vili Golavšek. Predsednik KUD Svoboda Griže Danilo Basle in člani gledališke skupine so se s spominskim darilom in šopkom rož ob tej priložnosti zahvalili Valčki Gnus, ki je 55 let živela z in za ljubiteljsko kulturo. V tem času je odigrala veliko izvrstnih vlog. Svoje slovo z odrskih desk je na nek način oplemenitila z eno izmed svojih pesmi Tolarju v slovo, ki jo je prebrala s pravim igralskim zanosom in občutkom. D. Naraglav Cvetje hvaležno odklanjamo Prizor iz komedije Cvetje hvaležno odklanjamo Dramska skupna KD Svo- drugo leto postavi na oder boda Liboje običajno vsako svojo igro. Letos so se odio- Nov program TV Griže Odplešimo v sladko noč Gledališka skupina KUD Svoboda Griže je v režiji in izpod peresa Olge Markovič postavila na oder že 7. predstavo TV Griže v živo. Na vseh in tudi na tej so do solz nasmejali občinstvo in še enkrat potrdili, da so veliki mojstri igralske obrti, ki znajo in zmorejo ustvariti res enkratno vzdušje. Gledališko predstavo so, tako kot na vseh dosedanjih uprizoritvah šestih oddaj TV Griže, zasnovali kot televizijski program, v katerem se zvrsti več oddaj. Ob 18. uri se je program začel z napovednikom o oddajah, ki si bodo sledile ta večer. Prva je bila na vrsti oddaja Iz šolskih klopi, kjer so svoje znanje Cantemus navdušil poslušalce Krajcarji s svojim duhovnim vodjem Mišom Melanškom V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu j e bil koncert vokalne skupine Cantemus, ki deluje pod okriljem Kultur-no-umetniškega društva Žalec, njen ustanovitelj in strokovni vodja je Matjaž Kač. V šestletnem obdobju je skupina dosegla izjemne rezultate na področju vokalne glasbe tako doma kot tudi izven naših meja. Kar trikrat so bili med najboljšimi izbranimi skupinami na republiški reviji in tako postali nosilci zlatega žiga Javnega sklada kulturnih dejavnosti Republike Slovenije. Dvakrat so prejeli posebno nagrado za najboljši spored in enkrat nagrado za najboljšo izvedbo. Posebej ponosni pa so na festival Sredi zvezd. S tem festivalom so začrtali novo ero v vokalnem petju v Sloveniji. Trikrat so sodelovali na festivalu dalmatinskih pesmi v Dalmaciji, kjer so prejeli tri nagrade, ter na festivalu v Gradcu in Münchnu. Skupaj so izvedli več kot 140 nastopov, od tega približno 50 koncertov po vsej Sloveniji in izven naših meja. Tudi letos so se uvrstili med najboljše skupine, ki bodo nastopile na festivalu v Dalmaciji, kjer so sodelovali v treh kategorijah: na večeru svetovnih evergrinov, na večeru dalmatinskih pesmi in na večeru novih avtorskih sklad. T. T. Bozinove in prav ta izkušnja je nekatere med njimi spodbudila, da ustvarjajo še naprej. Svoje ikone so postavili na ogled Marinka Krajec, Cvetka Plut, Brane Rojc in Martin Toman. Ikone so slikane po starih zakonih in po izvirnih predlogah iz 12. in 13. stoletja. Odprtje so popestrile ljudske pevke Sestre Jakob, svoje pesmi je recitirala Ana Meže, pesem o Miklavžu pa Lejla. T. Tavčar kaže razliko med razumevanjem vzhodnega in zahodnega bogoslužja. Sakralna podoba Brane Rojc, Marinka Krajec in Cvetka Plut Ikone na ogled V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu je bila do 16. decembra odprta razstava ikon učencev ikonopisne delavnice magistre Silve Bozinove. Zbrane je ob odprtju uvodoma pozdravila direktorica knjižnice Anka Krčmar, nato pa je o ikonah, razstavljenih delih in razstavljavcih spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Med drugim je dejala, da na splošno velja za ikone definicija, da je to sveta podoba, ki ima prvenstveno bogoslužno funkcijo. Je sicer umetnost, vendar je njena osnovna vloga povezana z onostranstvom. Ikona ali sakralni kip na zahodu spominjata na videz svetnika, ki ga upodabljata, vzhodna teologija pa ikono razume kot natančno določeno prisotnost Kristusa, Marije ali določenega svetnika. Skupina učencev ikonopisja v Savinjski dolini je nastala v delavnici ikon magistre Silve Odkritosrčna lažnivka presenetila Dvorana Doma krajanov Tabor je bila v soboto, 9. decembra, zvečer skorajda premajhna. Toliko ljudi je preseglo vsa pričakovanja tako organizatorjev kot tudi samih občanov Občine Tabor. V dvorano je ljudi privabila Odkritosrčna lažnivka, gledališka predstava v izvedbi igralcev Gledališke družine Teloh, ene od sekcij Kulturnega društva Tabor. V gledališki skupini so se pod vodstvom režiserke Jožice Ocvirk te igre lotili že pred časom, vendar so zaradi spleta okoliščin za nekaj časa prenehali z vajami. V jeseni so se intenzivno lotili dela in premiera je presenetila vsakogar v dvorani in tudi igralce same. Kot amaterski gledališčniki so bili izvrstni, še posebej sta blestela glavna igralca, odkritosrčna lažnivka Josefa, ki jo je zaigrala Ksenija Kovče, in preiskovalni sodnik Sevigne, ki ga je upodobil Peter Cestnik. Oba sta imela zelo veliko teksta, ki se je zapletal kot na pravem sodišču in je bilo potrebno veliko zbranosti, da je stvar potekala, kot je morala. Svoje so k temu dodali tudi inšpektor Lablash, ki ga je igral mladi Žiga Laznik, sodni pisar, ki ga je zaigral že izkušeni igralec Jože Zupančič, bankir Baeurevers, ki ga je upodobil Gorazd Kovče, žena sodnika Antouanet, ki jo je zaigrala Teja Goropevšek, bankirjeva žena Marie-Dominique, ki jo igra Tatjana Bojinovič, in odvetnik Cardinal, ki ga je zaigral Grega Kovče. Gledališka igra, ki se dogaja na sodišču in odkriva, kdo naj bi bil morilec, daje občutek, kot da se vse skupaj dogaja na pravem preiskovalnem sodišču oziroma da gledamo kakšen film tovrstnega žanra. Pri postavitvi igre na oder je z masko in pričesko sodelovala Martina Bezgovšek, za osvetlitev pa je poskrbel Jani Basle. Režiserko Jožico Ocvirk, ki se, kot pravi, v Taboru zelo lepo počuti, in vso igralsko ekipo čaka v prihodnje še veliko gostovanj. Prvo ponovitev so imeli prejšnjo soboto, z gostovanji pa bodo nadaljevali po praznikih. D. N. Razstava Žige Bedrača V krajevni knjižnici Liboje je od 30. novembra, v času delovanja knjižnice, na ogled razstava slikarskih del domačina Žige Bedrača. Na odprtju razstave, ki bo na ogled do konca januarja 2007, je avtorja predstavila Jolanda Železnik, dogodek pa so s svojo prisotnostjo počastili številni obiskovalci. Žiga Bedrač v sebi združuje različne ustvarjalnosti. Predaja se likovni in igralski ustvarjalnosti, živi pa tudi v sožitju z glasbo. Od leta 2000 svoj ego razkriva na slikarskih platnih. Njegova dela so polna lastnih čustev. Vsaka slika je del njegove osebne sestavljanke. Slikanje je zanj na nek način očiščevanje bremen vsakdanjega življenja, tempa življenja, skratka sprostitev, ki se ji intenzivneje predaja zadnjih šest let. Njegove slike so po večini slikane z akrilni- mi barvami na platno, v zadnjem času je temu akrilu začel dodajati tudi oljne barve. Nastajajo pa že tudi dela v čisti oljni tehniki. »Slikam praviloma v nočnem času, ko sem najbolj umirjen in je okrog mene mir in se lahko popol- noma predam svoji ustvarjalnosti. Motivika mojih slik je predvsem domišljijska, navdih pa črpam iz knjig, saj veliko berem, in iz vsakdanjega življenja, ko dogodke, ki jih vsak dan doživljam, na nek način prevedem v svoj slikarski jezik,« pravi Žiga Bedrač. To je že njegova četrta samostojna razstava oziroma tretja v letošnjem letu. D. Naraglav Žiga Bedrač Zadnji letošnji bralni večer Skozi vse leto je Medobčinska matična knjižnica oziroma Knjižnica Prebold s knjižničarko Nušo Dvoršek pripravljala bralne večere, na katerih so se predstavljali domači ustvarjalci pisane besede, nekdanji rojaki in druge zanimive osebnosti našega časa, ki so napisali kakšno knjigo ali kako drugače zaznamovali življenje v tem kraju pod Žvajgo. Zadnji letošnji bralni večer, ki je bil ponovno organiziran v prostorih Garnega šport hotela v Preboldu, je bil posvečen adventnemu času. Nuša Dvoršek se je pogovarjala z možmi, ki so vsak na svoj način zaznamovali »šem- pavski« prostor. Gostje večera so bili častni občan in pisec knjig o zgodovini vasi v Občini Prebold Ivan Dolinar, častni občan in župnik iz Radvanja Janko Kač in dobitnik zlatega grba preboldske občine Franc Žolnir. V prijetnem pogovoru so obujali spomine na čas njihove mladosti in še posebej na doživljanje prazničnega decembra. Kot so povedali, v njihovem času praznovanja, kot ga poznamo danes, ni bilo. Niso poznali adventnih venčkov in še marsičesa drugega, kar danes krasi naše domove, cerkve in nasploh naše življenjsko okolje. Samo praznovanje adventa je bilo takrat osredotočeno na praznovanje godov svetnikov sv. Barbare in sv. Nikolaja (Miklavža) ter na božič, ki je predstavljal vrhunec adventnega časa. Star slovenski običaj je bil, da so v tem času izdelovali rože iz krep papirja in z njimi okrasili kot z »bogcem«, ki je bil običajno nad mizo v izbi. Danes je advent, kot je dejal župnik Janko Kač, edina blagovna znamka, ki jo lahko vsak uporabi in tudi zlorabi. Sicer pa je za vse goste božič eden najlepših praznikov. Je čas, ki jih dela notranje bogatejše, je čas veselja in radosti, je čas, ko se oziramo na prehojeno pot in z upanjem in lepimi željami mislimo na prihodnost. Gostom in občinstvu je nekaj lepih besed namenil tudi župan Vinko Debelak in vsem zaželel čim lepše doživljanje tega časa in veliko sreče in zdravja v letu, ki prihaja. Večerje zaokrožil prijeten kulturni program, ki so ga pripravili učenci glasbene šole C3-center iz Gotovelj pri Žalcu. Pod vodstvom domačinke in voditeljice glasbene šole Saše Korun so igrali in prepevali božične pesmi. D. Naraglav Iz zadnjega bralnega večera Razstavlja kipar Brdar V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do sredine januarja odprta razstava akademskega kiparja Jakova Brdarja. O kiparju in razstavi, ki sojo odprli prejšnji konec tedna, sta govorila programska direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli in likovni kritik Boris Gorupič. Kipar Jakov Brdar je bil rojen v Livnu v Bosni, na akademiji za likovno umetnost je končal kiparstvo pri profesorju Zdenku Kalinu in študij nadaljeval v specialko pri profesorju Dragu Tršarju. Leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Je avtor mnogih javnih spomenikov in kipov v slovenskem prostoru, njegovo delo je tudi spomenik Rudolfu Maistru v Ljubljani. Na razstavi v Savinovem salonu je na ogled samo ena skulp- tura, bronasta skulptura moža. Kot je dejal avtor razstave, ki prvič razstavlja v Žalcu, ni prvi primer, da je razstavo omejil na postavitev enega samega kipa. V kulturnem programu je sodelovala Petra Koprivec s skladbami na klavirju. T. Tavčar Z odprtja razstave Bogastvo v 25-ih črkah December smo pričeli z izidom nove, tretje številke književne revije Vpogled, katere založnik in izdajatelj je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Že na pogled je revija mikavna, obetavna, živa, lepa; vpogled vanjo pa nam razkrije bogato, raznoliko vsebino, ki kaže, da so umetniki lahko tudi srečni ljudje, da v svetu, ki ga živijo in zrcalijo v svojih delih, ne vidijo le sivine, napak in zlonamernosti, ampak zajemajo iz vodnjaka s čisto vodo. Vse večje število sodelavcev in kakovostnih besedil samo po sebi ponuja večje možnosti izbire, hkrati pa urednikom nalaga tudi večjo odgovornost. Veseli smo, da nam je uspelo v uredniški odbor, kot odgovorno za izbor poezije, privabiti ugledno profesorico slovenščine Marijo Končina, ki je tako olajšala delo glavnemu in odgovornemu uredniku Maretu Cestniku. Kaj tretja številka Vpogleda vsebinsko prinaša? Precej novosti. Uvodničarje tokrat Dani Bedrač, ki razmišlja o magičnem poslanstvu besede in njenih ustvarjalcev; v Zrelo branje beremo poezijo Neže Maurer, Jane Kvas, Slavice Tesovnik in Brine Krašovec ter prozna besedila Petra Zupanca, Irene Štusej in Urbana Beline. V Obetavnem branju srečamo več znanih in še več novih avtorjev. Vsak na svoj neponovljiv način se izražajo: Rok Komel, Jernej Turnšek, Marko Rop, Nina Maček, Nuša Ilovar, Marija Ana Kač, Kristijan Ropotar, Rado Palir in Gorazd Matela. K vsebinski razgibanosti številke gotovo prispeva tudi dvoje na novo uvedenih branj. V Potopisnem branju nam popotniki Simon Cvenček, Magda Šalamon, Mare Cestnik in Mirjam Janežič prinašajo izkušnje dežel in ljudi, ki jih srečujejo na svojih poteh. V Branju za otroke želimo z deli Racman s knjigo (Irena Štusej), Lahko noč, medvedek (Ivica Cvikl), Hiša (Barbara Jelen) in Rime po pošti (Mare Cestnik) k doživljanju in po- doživljanju privabiti mlajše in najmlajše bralce. Ko pridemo do Predstavitvenega branja, se pogled ustavi ob dveh nenavadnih avtorjih, Mladenu Melanšku in Janiju Prgiču, ki se v reviji predstavljata z odlomkom iz svojega prvenca, stripa Teorija zarote. Samosvoji humorni poudarki in nenavadna domiselnost ter spretnost igranja z besedami se kažejo v Zijalasti poeziji in aforizmih Tomaža Mahko-vica. Pomembno področje našega dela je sodelovanje z drugimi književnimi zborniki na širšem celjskem območju. Tokrat v Sosedskem branju predstavljamo šaleški zbornik Hotenja in nekatere njegove avtorje. Stiki med vsemi besednimi ustvarjalci tega področja se poglabljajo in kdove, če ne bo nekoč prišlo do nastanka skupne revije. Seveda si v tem trenutku s prihodnostjo ne belimo glave. Dovolj je pozorno in občutljivo hoditi po novi poti in dovoliti vedno nova presenečenja, odkrivati vedno nove skrivnosti. Če dodamo še Kritiško branje, v katerem Zoran Pevec predstavlja prvo pesniško zbirko Ivice Cvikl in novo zbirko Danija Bedrača, ki še išče založnika, Bedrač pa se kritiško naklonjeno loteva Cestnikovih Brezmejnih bližin, in Drobno branje, ki prinaša utrinke več avtorjev z različnih področij, smo se površinsko sprehodili skozi novo številko Vpogleda. Zaokrožimo predstavitev še s z likovnimi prilogami, ki skupaj z besedilom Borisa Gorupiča predstavljajo vsebino polletnega razstavnega programa v Savinovem likovnem salonu Žalec. Pred novim letom smo, ko je čas izraziti svoje želje. Vse, kar moremo in znamo, bomo uresničevali sami. Takole pravi Mare Cestnik: »Naše želje, ambicije in načrti so nekako dvojni: kakovostno razvijati revijo s posredovanjem raznovrstnega in izvirnega branja, ob tem pa spremljati in negovati izraznost avtorjev iz prostora, kjer revija nastaja. Poudarjati dostopnost z vseh drugih umetniških področij, obenem pa odgovorno gojiti mentorstvo. Naše edino merilo je kvaliteta, naše prepričanje odprtost.« Čas pred iztekom leta pa je tudi čas, ko se zahvalimo za uspešno delo in sodelovanje. Brez popolne finančne podpore Občine Žalec bi najbrž ostalo pri lepih željah. V letu 2007 pričakujemo, da bodo tudi ostale občine Spodnje Savinjske doline sofinanciranje književne revije Vpogled vključile v predloge občinskih proračunov, ki se v tem času pripravljajo. Da bi jih občinski sveti modro potrdili - tega si srčno želimo. Novo leto nam bo prineslo toliko medsebojnega razumevanja, miru, ljubezni in ustvarjalnega nemira, kolikor bomo dovolili in hoteli. Kadar boste želeli osvežiti svoj pogled, vzemite v roke Vpogled in namenite se z njim na krajši ali daljši izlet v skrito kamrico srca ali pa na potep v neznano. Lidija Koceli NAROČILNICA Podpisani......................................................... naročam literarno revijo VPOGLED. Pošiljajte mi jo na naslov: Ulica___________________________________________________________ Kraj:............................. Poštna številka:............. Letno naročnino v znesku 12,52 € bom poravnal s položnico na poslovni račun ZKŠT Žalec, št.: 01390 6033656356 (z oznako VPOGLED). V............, dne ........ Podpis:................................. ZX$T ZAVOD ZA IGULT UBO, $TORT Bf TL RIŽEM ŽALtC.ASkatrr***, DIO Ža*cx. tri #3 712 12 M, duuatfccfewl Uspešni karateisti Tilen Smiljan, Mark Malis, Kiti Smiljan, Špela Korošec, spodaj Damir Vrbanič V Lenartu je bila konec oktobra tretja tekma za Pokal Slovenije v karateju za dečke in deklice. Med 205 tekmovalci iz 29 klubov je nastopilo tudi 15 mladih žalskih karateistov in karateistk. Zmagali so kar v petih kategorijah. Najuspešnejši je bil že drugič Timi Topolovec, ki je zmagal v športnih borbah, zmagali pa so še Patricija Čačulovič, Klemen Plazar in Tilen Kajtna. V skupni uvrstitvi je Timi Po-polovec na druge mestu, Karate klub Žalec pa ekipno prav tako na drugem mestu med 60 slovenskimi klubi kar je trenutno velik uspeh mladih žalskih karateistk in karateistov karate kluba Žalec. Nastopili so tudi člani Karate kluba Nestor iz Griž v sestavi: Kiti Smiljan, Mark Malis, Špela Korošec in Tilen Smiljan, vendar so tekmovali za Karate klub Radvanje. Kiti Smiljan je med naj mlajšimi deklicami v katah osvojila 1. mesto. Nato je stopil na tatami Mark Malis in je v dogovorjeni borbi (jiyu) med mlaj- šimi dečki do 33kg osvojil 1. mesto. Prvo mesto pa je osvojil tudi v športnih borbah med mlajšimi dečki do 33kg. Enako uspešna je bila s prvim mestom Špela Korošec v kategoriji športne borbe za starejše deklice do 50 kg in Tilen Smiljan v kategoriji starejši dečki do 50kg, ki je iztržil 2. mesto. Tako sta v skupnem seštevku Kiti Smiljan med naj mlaj širni deklicami in Mark Malis med mlajšimi dečki osvojila 1. mesto za Pokal Slovenije 2006. V mesecu novembru so se karateisti Nestor kluba iz Griž udeležili mednarodnega turnirja v Sevnici, Hypo pokal 2006, kjer so osvojili štiri odličja. Kiti Smiljan je v katah osvojila zlato in bron v borbah, Mark Malis je v katah osvojil tretje mesto in Tilen Smiljan v borbah med st. dečki prav tako tretje mesto. Ml. kadeti so se 10. decembra v Trbovljah udeležili 2. pokalne tekme za pokal Slovenije 2006. Matic Potočnik je osvojil 3. mesto v katah in prav tako 3. mesto v borbah, kar je zadostovalo za odlično 2. mesto v skupnem seštevku med ml. kadeti. T. T. Šempetrski Aljesanovci nizajo uspehe Konec prejšnjega meseca je v Zadru potekalo odprto prvenstvo v ju jitsu Hrvaška Zadar open 2006 in tekmovanje za pokal mesta Zadar. Dvanajst članov ju jitsu kluba Aljesan Šempeter je v Zadru osvojilo kar sedem zlatih, dve srebrni in tri bronaste medalje in ekipni pokal za 2. mesto. Na tekmovanju je nastopilo 128 tekmovalcev iz 15 ju jitsu klubov iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci so nastopili v kategoriji deklic in dečkov, kadetinj in kadetov ter mladink in mladincev. V najmlajši kategoriji sta zlato medaljo osvojila Žan Artelj do 41 kg in Luka Melanšek do 60 kg. Pri mladinkah do 70 kg je zlato medaljo osvojila Sabina Predovnik, pri mladincih pa do 62 kg Marko Cokan, do 85 kg pa Nejc Kuder. Zlato odličje sta si v kategoriji kadeti do 60 kg priborila še Matic Golavšek in do 66 kg Tadej Kostajnšek. S srebrnima medaljama sta se okitili Anja Laznik v kategoriji deklice do 57 kg in Sabina Predovnik v kategoriji kadetinje do 70 kg. Z bronastimi medaljami pa so iz Zadra odšli Grega Habijan, kategorija dečki do 50 kg, David Štraus, dečki do 60 kg, in Barbara Stiplovšek v kategoriji kadetinje do 70 kg. S petim mestom pa to biro rezul- tatov zaokrožuje Tilen Hadolin v kategoriji dečki do 50 kg. V začetku decembra so se člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter udeležili tudi 6. ekipnega in posameznega državnega prvenstva za otroke do 15 let v katah. Tekmovanje je potekalo na OŠ Borisa Kidriča v Mariboru, med seboj pa se je pomerilo 79 otrok iz 6 ju jitsu klubov. Šempetrski klub je zasedel 3. mesto ekipno. Rezultati tekmovalcev Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so: 2. mesto Timi Štojs v kategoriji 4 - dečki od 8 do 9 let 4. mesto Aljaž Sevnšek v kategoriji 4 - dečki od 8 do 9 let 10. mesto Uroš Posedel v kategoriji 4 - dečki od 8 do 9 let 4. mesto Jerneja Ropotar v kategoriji 4 - deklice od 8 do 9 let 4. mesto Tjaša Jurkovič v kategoriji 3 - deklice od 10 do 11 let 5. mesto Nika Artelj v kategoriji 3 - deklice od 10 do 11 let 6. mesto Anemari Ločičnik v kategoriji 3 - deklice od 10 do 11 let D. N. Namiznoteniški republiški turnir V odlični organizaciji je namiznoteniška sekcija Športnega društva Petrovče organizirala tretji republiški turnir rekreativnih igralcev namiznega tenisa. V telovadnici petrovške osnovne šole je nastopilo kar 93 članic in članov v dvanajstih starostnih kategorijah. Pri domačinih sta se z drugim mestom izkazala Jože Mikeln v kategoriji od 60 do 64 let in Boris Škoberne v kategoriji od 50 do 59 let. T. Tavčar Jože Mikeln med nastopom V 55 društvih deluje kar 5 tisoč športnikov Zveza športnih društev Občine Žalec, ki združuje v 55 društvih okoli pet tisoč članov, je v gostišču Rimljan v Šempetru pripravila redno letno skupščino. Skupščine so se udeležili delegati društev in gostje. Poročilo o delu je podal predsednik Silvo Marič, ki je poudaril, da je bilo delo z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec usklajeno in s pomočjo velikega število športnih zanesenjakov iz raznih športnih društev občine na vseh področjih uspešno. Aktivno so sodelovali pri razdelitvi sredstev društvom na podlagi javnega razpisa in ocenitvi komisije za šport, nudili strokovno pomoč, sodelovali pri načrtovanju športne infrastrukture, vzpodbujali športne aktivnosti mladih v vrtcih in šolah, organizirali sprejeme uspešnih športnikov pri županu, nudili strokovno pomoč vsem društvom in jim svetovali pri načrtovanju in izvedbi njihovih programov in se udeležili številnih zborov in praznovanj obletnic v klubih in društvih. Predsednik Marič je na kratko predstavil tudi program dela in finančni načrt zveze. Program dela bo precej podoben tistemu, ki so ga izvajali do sedaj, glede sredstev za prihodnje leto pa naj bi za dotacije društvom, za vzdrževanje objektov, mednarodna tekmovanja, delo zveze in za šol- Četrte na državnem Članska ekipa šempetrskih odbojkaric, ki kot najmlajša nastopa v 2. državni ligi, kjer je trenutno na 7. mestu, je vzporedno nastopala tudi v mladinskem tekmovanju. Z mladinskimi ekipami Nova KBM Maribor, HIT Nova Gorica in LUKA Koper so se udeležile državnega finala, ki je potekalo 10. decembra v mariborski dvorani Tabor. Tam so izgubile tekmi z ekipo HIT Nova Gorica (2:0) in z ekipo LUKA Koper (2:1), ter tako osvojile 4. mesto. Vzporedno potekajo tudi že kvalifikacije v kategoriji starejših deklic. ŽOK ALIANSA Šempeter se je uvrstil na drugo mesto v celjski regiji. S kvalifikacijami za A ligo pa nadaljuje že v soboto. L.K. Silvo Marič med podajanjem poročila ski šport porabili 50,7 milijona tolarjev. V zvezo športnih društev so sprejeli dve novi društvi, in sicer Športno društvo Body Solution Žalec, ki je že začelo z igranjem košarke, društvo pa je predstavil predsednik Žan Skok, in Hokejski klub Žalec, ki je v ustanavljanju, gre za hokej na rolkah. O njem je delegate seznanil Miran Skale. V krajši razpravi je Jože Jančič med drugim dejal, da bi si lahko športno društvo iz Žalca izbralo slovensko ime. Delo zveze so pohvalili župan Lojze Posedel, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataša Gaber Sivka, programski direktor za šport na Zavodu za kulturo šport in turizem Žalec Uroš Vidmajer in direktorica Zavoda za šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar, ki je med drugim povedala, da bodo v začetku prihodnjega leta pripravili seminar o zaključnih računih društev in o novi davčni zakonodaji. T. Tavčar . ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, .ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC — Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net MIŠK Torek, 30. januar, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Za cicibanov abonma in izven. Gozdne prikolice, sekani, cepilci,... OD 1199 nov AKCIJA si Lindap GORILNIK ZA OGREVANJE s sekanci, koruzo, žitom, peleti, itd.. KOMPLETNI? STREHA vse za stene in strehe - trapez pločevina, žlebovi, pribor, okna. Braslovče 03-700 05 00 www.lindap.si Srečno in uspešno novo leto 2007 ter mirne in lepe božične praznike vam želi kolektiv Lindap Braslovče. proizvodnja, uvoz-izvoz in trgovina, d.o.o. Latkova vas 236, 3312 Prebold, POTAMI» tel.: 03/703 83 50 faks: 03/570 21 26, gsm: 070 383 656 e-mail: bl.utrip@siol.net Žalec bogatejši za svetovno prvakinjo v fitnesu Pred dobrim mesecem dni, točneje 5. 11. 2006, je v grškem mestu Chrysoupoli potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu. Tekmovanja sta se udeležili že znani imeni iz sveta fitnesa, Brina Romih in Damjan Mlakar iz športnega društva Mlaki fit iz Žalca. Na tekmovanju je barve svojih držav branilo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, najbolj zastopane pa so bile evropske države. Žalčana sta se zopet več kot odlično odrezala, in sicer je Brina Romih postala nova absolutna svetovna prvakinja v fitnesu, Damjan Mlakar pa je zasedel odlično tretje mesto. Skupaj sta nastopila tudi v parih in odnesla srebro. Le 14 dni po svetovnem prvenstvu sta se pokazala tudi domačemu občinstvu na odprtem državnem prvenstvu, ki je potekalo 18. 11. 2006 v Ljubljani. Z njima sta na oder stopila še dva tekmovalca iz društva Mlaki fit, in sicer Aleš Siter ter Srečko Pavline. S pomočjo glasnih navijačev jim je uspelo pokazati, da Mlaki fit ustvarja dobre športnike in uspešne tekmovalce. Brina je naslov svetovne fitnes prvakinje potrdila še z naslovom državne prvakinje, Damjan pa je zaradi nekaj dodatnih kilogramov mišic prvič nastopil v najtežji kategoriji, kjer je v hudi konkurenci med bodi-bilderji zasedel četrto mesto. Dobili smo še državnega prvaka v kategoriji Mr. Fitness (nad 178 cm), to je postal Aleš Siter, Srečko Pavline pa je v kategoriji Juniorji zasedel Hopsi odlično igrajo Brina Romih in Damjan Mlakar drugo mesto. Brina in Damjan sta zopet dokazala, da sodita v sam vrh razvoja fitnesa v Sloveniji, zato jima zaupa mnogo ljudi, ki si želijo izboljšati telesno zmogljivost, zdravje ali osebni izgled. Njuni varovanci, kot jim pravita, so jima poleg družine ter njiju samih, največja spodbuda. U. V. Sedma na svetovnem V bolgarski prestolnici Sofiji je od 3. do 5. novembra potekalo 30. svetovno prvenstvo za članice in člane v SAMBU. To je bilo prvo svetovno prvenstvo, ki se ga je udeležilo vseh pet kontinentov sveta. Mladi košarkarji v Preboldu Udeleženci turnirja vseh šestih košarkarskih šol v preboldski športni dvorani V športni dvorani v Preboldu so se v nedeljo, 10. decembra, med sabo pomerili najmlajši nadebudni košarkarji Savinjske doline in Šoštanja. Na prijateljskem turnirju, ki ga je organiziral KK Prebold, so nastopili košarkarji iz šestih košarkarskih šol. Na preboldskem parketu so tako zaigrali mladi košarkarji iz košarkarskih šol iz Prebolda, Keleje, Pungla, Nazarij, Šoštanja in Šoštanja B. Kot je povedal Aljoša Cvar iz KK Prebold, je bil osnovni namen tega turnirja predvsem druženje in seveda v športnem in ferplej vzdušju približati otrokom, starim 10 let in mlajšim, čare sodobne košarke. Vsi ki se trudijo, da bi košarka pridobila na večji odmevnosti, si želijo še več takšnih turnirjev. Mladi košarkarji so neizčrpna podlaga za ohranjanje in razvoj tega športa. D. N. venstvo v rokoborbi, ki so se ga udeležili vsi rokoborski klubi iz Slovenije. Dobro borbo je pokazal Grega Pepel, ki je v polfinalu premagal domačina iz Lenarta, v finalu pa je priznal premoč rokoborcu iz Murske Sobote in tako v kategoriji do 53 kg osvojil srebrno medaljo. V kategoriji do 47 kg sta se za tretje mesto borila dva domačina ter Benjamin Gerlih iz Žalca in mladi perspektivni rokoborec s Polzele Luka Deberšek. V ravni borbi je Benjamin zmagal in tako osvojil bronasto medaljo. Pohvale vreden je najmlajši tekmovalec državnega prvenstva Domen Omladič (42 kg), ki je osvojil bronasto medaljo. ŠD Špartanec je zadovoljen z dosežki mladih, perspektivnih rokoborcev. D. S. Telefon: 03/712 12 80 Primož Kobale pri metanju na koš Košarkarji Hopsi s Polzele so letošnjo sezono v 1. B slovenski košarkarski ligi začeli odlično. Na lestvici se po 9. krogu nahajajo na odličnem drugem mestu in imajo vse možnosti za uvrstitev v 1. A slovensko košarkarsko ligo. V zadnji treh kolih so dvakrat zmagali v gosteh, najprej so z 92 : 75 premagali ekipo Radenska Creativ, ekipo Janče z rezultatom 81 : 55, doma pa z rezultatom 107:89 ekipo iz Konjic. Na zadnjem srečanju so pred 300 gledalci brez večjega napora zmagali z razliko 18 točk. Za ekipo Hopsov so točke dosegli: Primož Kobale 26, Vladimir Rizman 25, Uro Godler 13, Andrej Podvršnik 14, Peter Jankovič 15, Gianpa-lo Zore 5, Danijel Vujasinovič 3, Beno Pungartnik 4, Primož in Jernej Kobale 2 točki. T. T. V drugi polovici novembra je potekalo državno pr- Dve ekipi v vodstvu Tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com je v polnem teku. Po štirih krogih sta še dve ekipi neporaženi in tako vodita na prvenstveni lestvici. Rezultati 3. kroga: Šahovski klub Žalec : Brglez, com 67 : 64, Restavracija Sajovic : Firex.si Založe, Vetra-ni Pivovarne Laško : Celje - Avtokontrol Žalec 57 : 60, Picerija 902 Gornji Grad : Kamnoseštvo Vogrinec 76 : 109, GG Steklarstvo : Odgovor Polzela 67:50. Rezultati 4. kroga: Veterani pivovarne Laško : Restavracija Sajovic 55 : 101, Celje - Avtokontrol Žalec : Brglez.com Polzela 85 : 83, Kamnoseštvo Vogrinec : Študentski klub Žalec 93 : 84, Odgovor Polzela : Picerija 902 Gornji Grad 63 : 56, Firex.si Založe : GG Steklarstvo 34: 102. Lestvica Restavracija Sajovic Gomilsko 4 4 0 370:250 8 120 Celje - Avtokontrol Žalec 440 301:252 8 49 Kamnoseštvo Vogrinec 4 3 1 340:305 7 35 GG Steklarstvo 422 289:213 6 76 Veterani Pivovarne Laško 422 262:252 6 11 Študentski klub Žalec 4 2 2 295:293 6 2 Brglez.com Polzela 4 1 3 268:281 5 -13 Picerija 902 Gornji Grad 4 1 3 285:323 5 -38 Odgovor Polzela 4 1 3 223:271 4 -48 Firex.si Založe 404 188:385 4 -197 5 tekmovanji bodo nadaljevali 7. januarja. T. T. S tekme Celje - Avtokontrol Žalec : Brglez.com Polzela Tega veličastnega dogodka se je udeležila tudi članica ŠD Špartanec Kristina Stojanova (56 kg), ki je zasedla 7. mesto. Državno v rokoborbi Razpis za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2006 ZKŠT Žalec, strokovni svet za šport pri ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivamo organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2006. To so naj višja občinska športna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam, ki so občani Občine Žalec ali imajo sedež športne organizacije v Občini Žalec in tudi delujejo v Občini Žalec. Priznanja se podeljujejo za vse starostne kategorije. Priznanja se podeljujejo za naslednja področja: 1. vrhunski mednarodni dosežek, 2. pomemben tekmovalni dosežek v športu, 3. življenjsko delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec. 1. Vrhunski mednarodni dosežek Priznanje za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: - uvrstitev najmanj v prvo tretjino uvrščenih na večjih mednarodnih tekmovanjih, kot so: Sredozemske igre, uradna evropska in svetovna pokalna tekmovanja, uradno evropsko prvenstvo, uradno svetovno prvenstvo in Olimpijske igre, - dosežene druge vidnejše uvrstitve v mednarodnem merilu. Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe. 2. Pomemben tekmovalni dosežek v športu Priznanje za pomemben tekmovalni dosežek lahko prejme posameznik, športna ekipa ali organizacija, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: - naslov uradnega državnega prvaka nacionalne panožne zveze, - naslov pokalnega zmagovalca nacionalne panožne zveze, - naslov uradnega državnega prvaka v sistemu šolskih športnih tekmovanj, - naslov prvaka na 1. DP v »Boju med dvema ognjema« - Razpnimo jadra 2006, - naslov »naj športnika« svoje nacionalne panožne zveze, - naslov »naj šole« v Občini Žalec«. Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe. 3. Življenjsko delo v športu ali izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec Priznanje za to področje lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: - je v športu deloval najmanj 30 let - za življenjsko delo, - je v športu deloval najmanj 10 let - za izjemen prispevek pri razvoju športa, - je bistveno prispeval k razvoju katerega koli športnega področja, - z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosega vidne uspehe, - v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Občini Žalec in Sloveniji. Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti v pisni obliki na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Športno priznanje 2006«, ali po elektronski pošti: zkst.sport@siol.net, in sicer najkasneje do četrtka, 4. januarja 2007. Obvezne sestavine predloga za priznanje so: 1. ime in priimek oziroma naziv predlagatelja, 2. ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo, 3. naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo, 6. vrsta predlaganega priznanja, 7. našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika priznanja, 8. podpis predlagatelja in žig organizacije. Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka. ZKŠT Žalec, OE ŠPORT Uroš VIDMAJER Na Portugalskem je lepo Za zdravje skrbimo tudi mi Zapis o Portugalski smo prejeli od spodaj podpisanega Damirja Žeriča iz Šempetra, ki je v spremnem dopisu zapisal, da obveza objave v lokalnem mediju izhaja iz pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev, ki jo je sklenil z Občino Žalec (opomba urednice). Portugalska je dežela, ki se zaradi svoje oddaljenosti marsikomu zdi precej eksotična. Pa vendar je to ena najstarejših evropskih držav, ki sem jo vselej želel obiskati in občutiti utrip njenega vsakdanjega življenja. Lansko leto se mi je za to ponudila priložnost, ko sem odšel v okviru mednarodne izmenjave študentov (Socrates-Erasmus) na enoletni študij v Lizbono. Življenje na Portugalskem je velik finančni zalogaj, ki ga je bilo treba dobro načrtovati. Pri tem mi je pomagala tudi Občina Žalec s svojim finančnim prispevkom, za kar se ji na tem mestu tudi najlepše zahvaljujem. Študijsko leto sem uspešno opravil, čeprav so vsa predavanja potekala v portugalskem jeziku, ki sem se ga hitro privadil. Tudi profesorji so bili zelo prijazni in razumevajoči in so mi vseskozi pomagali, da sem prebrodil začetne težave. Še posebej so bili navdušeni, ker sem kot Slovenec študiral portugalsko kolonialno zgodovino. Najboljša stran študija v tujini je vsekakor spoznavanje novih ljudi in kultur ter sklepanje številnih prijateljstev, ki so se razvila v tem času. S številnim propagandnim materialom sem po svoji najboljši moči promoviral Slovenijo in moj domač kraj. Prav takšni dogodki so najlepša priložnost za širjenje dobrega glasu o naši deželi, saj sem v Lizboni srečal študente iz vse Evrope in drugih celin, ki do takrat o Sloveniji niso vedeli prav dosti. Lizbona je mesto, od koder so pomorščaki odhajali na dolge raziskovalne odprave v Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Iz tega obdobja so ohranjeni številni lepi spomeniki. Najslavnejši stojijo v parku Belem, kjer dominirajo sloviti belemski stolp, spomenik odkritij in mogočen samostan, v bližini katerega pečejo znamenite slaščice Pasteis de Belem. Tipične ulice najdemo v mestnih predelih Alfama, Chiado in Bairro Alto, od koder se slišijo zvoki fada, in so središče nočnega življenja. Lizbona je dogo časa veljala za zaspano mesto, ki je preporod doživela leta 1998, ko je gostila svetovno razstavo. Takrat je bil ob reki Tejo zgrajen najmodernejši predel, park narodov, s slovitim Oceanarijem, ogromnim večnamenskim paviljonom in mnogimi futurističnimi zgradbami. Mesto vseskozi živi in po letu bivanja sem to čudovito portugalsko prestolnico kar težko zapustil. Ampak, kot pravijo v Lizboni, v mesto prideš kot tujec, zapustiš ga kot domačin. Damir Žerič, Šempeter Da je gibanje za zdravje in dobro počutje zelo pomembno, se zavedamo tudi v Medobčinskem društvu Sožitje Žalec. Zato smo se odločili, da v prijetni družbi skupaj preživimo aktivno popoldne in združimo prijetno s koristnim. V oktobru smo izkoristili lepo jesensko vreme za gibanje v naravi. Naš pohod smo začeli pred VDC-jem Žalec in se odpravili do ribnika Vrbje. Nekateri smo bili tam prvič. Nad urejenostjo okolice, zanimivim informacijskim središčem in igrali smo bili prijetno presenečeni. Občudovali smo ptice in rastlinje ob vodi. Ker pa smo pravi pohodniki, nas je pot odnesla še kos poti ob Savinji. Tudi v mesecu novembru nismo počivali. 11. novembra smo se odpravili na kopanje v Terme Topolšica. Plavanje ter razvajanje med mehurčki nas je okrepilo, da smo martinovanje lahko zaključili tako, kot je treba - s pijačo in jedačo ter veselo pesmijo. Družina Rednak Telefon: 03/712 12 80 *© različnih metw&v Šlandrov trg 41, Žalec tel: 03 710 08 88 VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC IN OB IZVRSTNI HRANI V APARTHOTELU NATURA V LAČJI VASI PRI NAZARJAH. 4 SAUNE in MASAŽNI BAZEN l^ll Lili Bal 11311 Welf n ess cen i er Nazarje, Tet.: 03 837 04 00 www.fiotef-natura.s ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Za bolj čisto in zdravo kožo Koža je naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi dejavniki. Ponavadi pa ji le redko kdaj namenimo pozornost in nego, ki si jo zasluži. Šele kadar se na njej pojavijo spremembe ah poškodbe, ki izzovejo nelagodje in bolečino, se zavemo, da je le zdrava koža sposobna opravljati svoje osnovne varovalne funkcije. Koža je sestavljena iz treh slojev, od katerih vsak opravlja svojo nalogo. Zunanja plast ali povrhnjica kot poroženela plast odmrlih celic predstavlja temeljno zaščito pred okoljem in ima odločilno vlogo pri preprečevanju izgube vlage iz kože. Pod povrhnjico se nahaja usnji-ca, ki je sestavljena iz elastičnih in kolagenskih vlaken. Le-ti dajejo koži napetost in čvrstost. Na to plast skušajo delovati kozmetični preparati, ki preprečujejo staranje in hkrati ohranjajo tonus kože. Najgloblje pa se nahaja plast, v kateri so mišična vlakna in maščobne celice. Za kožo je ključnega pomena njena samoobnova, ki vodi do nenehnega nastajanja novih celic, ki se v procesu zorenja pomikajo proti zgornjim plastem kože, dokler na koncu ne odmrejo. Normalna mlada koža potrebuje za svojo obnovo okoli 28 dni, z leti se to obdobje daljša, in po štiridesetem že okoli dva do tri mesece. Za dosego želenih rezultatov je potrebno redno negovati kožo vsaj en mesec. V koži se poleg žlez znojnic, ki nam omogočajo potenje, nahajajo tudi žleze lojnice. V njih nastaja sebum - kožni loj, ki lahko daje koži, če se tvori v večji meri, masten in svetlikajoč se videz. V času pubertete so te nevšečnosti izrazitejše. Pojavljajo se prve akne, neraven (zrnast) videz kože ter razširjene pore. Vzroki mastne, k aknam nagnjene kože so posledica treh medsebojno povezanih procesov: povečane tvorbe loja, ki se težje izloča in zato zastaja v porah; povečanega razmnoževanja bakterije Propi-onibacteriun acnes in glivice Pi-tyrosporum ovale, ki se hranita s sestavinami loja, ter pospešenega obnavljanja ali motenega luščenja odmrlih celic na izvodilu lojnega kanalčka. Pri tem nastane »čepek«, ki dobesedno zamaši lojnico in povzroči nastanek aken. Pri negi mastne in aknaste kože so zato ključnega pomena pilingi z globinskim delovanjem, ki omogočajo odstranjevanje odmrlih celic. Vsebujejo lahko trde delce, ki kožo luščijo na fizikalen način, ali pa vsebujejo razne blage kisline. Med njimi sta najpogosteje zastopani glikolna kislina, ki sodi med AHA-kisline, in salicilna kislina, ki je predstavnica BHA-kislin. Njuno delovanje temelji na kemični osnovi, saj nežno odstranjujeta odmrle celice s površine kože in odmašujeta pore. Kadar je koža zelo akna-sta, priporočamo pogostejšo uporabo pilingov, in sicer vsaj enkrat na teden, drugače pa zadostuje že enkrat do dvakrat na mesec. Vsakodnevni negi so namenjeni geli za umivanje, ki s površine kože odstranjujejo nečistočo, loj ter običajno delujejo še antibakterijsko in adstringentno (ožijo pore). Po umivanju je priporočljiva uporaba tonikov, ki kožo osvežijo pomirijo in navlažijo. Na tako očiščen in še rahlo vlažen obraz nato nanesemo kremo za nego mastne, k aknam nagnjene kože, ki preprečuje prekomerno izločanje loja, zavira rast in razmnoževanje mikroorganizmov, ki povzročajo vnetne procese, uravnava proces obnove celic v roženem sloju ter pri tem primerno vlaži povrhnjico. Pri negi nečiste kože se dostikrat niti ne zavedamo, kako pomembno je vlaženje kože, saj so preparati velikokrat preagre-sivni in kožo močno izsušijo. Za nego nenadnega lokalnega pojava mozoljev pa so na voljo različne koncentrirane kreme, stiki in svinčniki, ki vsebujejo večje koncentracije učinkovin. Ti delujejo na zmanjšanje lokalnega vnetja, zbadanja, rdečine ter razvoja bakterij in jih smemo nanašati le žariščno. Običajno vsebujejo pigmentne delce in s tem delujejo še prekrivno. Ker pa tudi stres vpliva na povečano nastajanje aken, vam želim, da bi se vas v teh decembrskih dneh čim manj dotaknil in da bi vaša koža zažarela v prazničnem vzdušju. Obenem pa vam in vašim družinam želim v imenu Žalskih lekarn miren in blagoslovljen božič, v prihajajočem letu pa čim več zdravja, nasmehov in sreče v vaših srcih. Urška Oštir, mag. farm. Želimo vam prijetne Božične praznike, v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. OmcO feniks d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si ÜJqi I éJQi Podjetje v sistemu Gruppe - Belgija TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 A fesž SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne ter srečne božično-novoletne praznike. Slika je nema pesem Poslikana stena na OŠ Vransko Ko se človek sprehodi mimo Osnovne šole Vransko ali Podružnične šole Tabor, ima kaj videti. Spreleti ga občutek radosti, veselja in življenja, ki se nahaja v teh stavbah. In kaj je posebnega? Že lansko leto smo pisali o delu otrok pri likovnem krožku, ki ga vodi likovni pedagog v pokoju Vlado Korošec. Vsi vemo, da otrok rad ustvarja, da je srečen, če dobi v roke barve in nam naslika z njimi nekaj, kar je videl ali slišal, nekaj, kar si želi ali pa pogreša. Likovno ustvarjanje otroka prebuja, ga vzgaja v vsem lepem in do- brem. Vlado se je potrudil, da so mu donatorji priskočili na pomoč pri nakupu slikarskega materiala. Ima več skupin, vsem pa ne more ustreči, ker ima še druge obveznosti. Otroci ustvarjajo v mnogih tehnikah, najraje pa so slikali na majice, panjske končnice in seveda polepšali svoj »drugi dom« - šolo. Na fotografijah vidimo njihova dela. Mimoidoče ali tistega, ki vstopi v notranjost vzgojno-izobraževalne ustanove, razveseli pogled na lepo poslikane zidove z motivi, ki so jih izbrali učenci. Ne bomo se zmotili, če trdimo, da Državno iz biologije Del udeležencev državnega tekmovanja iz biologije Prejšnji teden je na I. OŠ Žalec potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije. Kot je povedala vodja tekmovanja Alenka Žnidar, se je tekmovanja udeležilo 153 učenk in učencev, ki jih je spremljalo 47 mentorjev iz 45 osnovnih šol Slovenije. V uvodnem delu je udeležence pozdravila ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Bogatemu kulturnemu programu je sledilo reševanje nalog. Ker naloge pregledujejo v Ljubljani, bodo rezultati znani čez približno teden dni. T.T. Pravljice za praznične dni Nina Trnovšek med branjem pravljic najmlajšim Občinska knjižnica Polzela je v prazničnem decembru poskrbela tudi za najmlajše iz polzelskega vrtca. Povabila jih je k poslušanju pravljic, ki je bilo v skladu s prazničnimi dogodki in pričakovanji, ki najmlajše še kako vznemirjajo in očarajo. Ob poslušanju pravljic so se skupaj z vzgojiteljicami iz vrtca lahko udeležili knjižnične delavnice, v kateri so izdelovali snežake, pripravili pa so jim tudi sladko presenečenje. T. Tavčar Zelo živahno in delovno je otroško likovno ustvarjanje pravo umetniško dejanje, velike čustvene razsežnosti. Vlado se zato zahvaljuje za pomoč donatorjem, predvsem pa se veseli spet novih navdihov in ustvarjanj. To je za šolo najlepše darilo ob NOVEM LETU. Ali bi še morali kaj napisati? Ne, fotografije povedo vse. Pa korajžno naprej, dragi učenci in gospod Vlado. mc Utrinek ustvarjalnih rok - POŠ Tabor Na II. osnovni šoli Žalec, ki je tudi medobčinska EKO šola, ki izvaja prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, je bilo na miklavževo zelo veselo in delovno. Tehniški dan so namreč organizirali kot dan odprtih vrat z ustvarjalnimi delavnicami, vrednotenjem in odprodajo izdelkov ter kulturnim programom. Učenke in učenci so prikazali likovno in tehniško ustvarjanje, kuhanje, šivanje, klekljanje in aranži-ranje, pri tem so se jim pridružili tudi učenci iz osnovne šole Griže. Soustvarjanje z mentorji in starši so si med drugim ogledali tudi bivši delavci šole, nekdanji ravnateljici Martina Bevc in Danica Puncer, predstavniki občin in vzgojno-izobraževalnih organizacij. Učence je nagradil tudi Miklavž, ki so mu priskočili na pomoč donatorji. Tudi letošnji dan odprtih vrat so ob zaključku popestrili s kulturnim programom, v katerem sta poleg učencev sodelovali še pevka in svetovalna delavka Majda Petan in akademska slikarka prof. Darinka Pavletič Lorenčak. Dogodek je posnela tudi VTV Velenje za pripravo oddaje Miš Maš, v kateri so sodelovali tudi učenci šole z ravnateljico Danico Vončina Veligošek, ki je ob tem povedala, da so s prodajo izdelkov obogatili šolski sklad za več kot 70.000 tolarjev. S takšno ustvarjalno in delovno vnemo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. D. Naraglav Ustvarjalno na II. OŠ Žalec Ustvarjalne delavnice na POŠ Trje V četrtek, 7. decembra, so na Podružnični osnovni šoli Trje pripravili že tradicionalne božično-novoletne delavnice. Otroci so s svojimi starši ustvarjali v petih učilnicah, kjer so učiteljice pripravile zanimive delavnice, primerne starosti otrok, saj šolo obiskujejo otroci od 1. do 4. razreda. V vsakem razredu je tako nastalo več različnih izdelkov, ki so jih otroci lahko odnesli domov, od namiznih aranžmajev, novoletnih okraskov, izdelkov iz gline, ki so primerni za ta prednovoletni čas. Te delavnice so bile zagotovo nekaj posebnega, saj so nas obiskali dijaki Vrtnarske šole Celje z mentorico Ano Sotošek. Cvetlični novoletni namizni aranžma, ki so ga izdelali vsi otroci s pomočjo staršev, je pritegnil veliko pozornosti in zanimanja, mentorica pa je predstavila tudi delo cvetličarjev in vrtnarjev. Z delavnicami so učiteljice in dijaki učence in starše popeljali v praznični čas. Nasmejanih in zadovoljnih obrazov je bilo veliko, izrečenih je bilo veliko lepih besed. Topli pogledi, otroci s polnimi rokami izdelkov, ko so odhajali domov, zadovoljni starši ... Slika, ki bo še dolgo ostala v naših spominih. Učiteljice POŠ Trje Pisma bralcev Zahvaljujem se vsem spodaj imenovanim za pomoč pri nakupu aparata KISIK, ker brez njega ni bilo več življenja: Združeni listi Socialnih demokratov, Društvu invalidov Občine Žalec, DeSUS Občine Žalec, Društvu ZB Griže, Društvu ZB Liboje-Kasaze, Društvu upokojencev Liboje-Kasaze ter družini Toplak iz Kasaz. Ferdo Tratnik, Pongrac 165, Griže Vsem staršem, občanom in ustanovam, s katerimi sodelujemo, želimo obilo lepih doživetij ob prihajajočih praznikih, v letu 2007pa naj vam sveti čim več zvezd na poti k sreči, sožitju in medsebojnem zadovoljstvu. Učenci in kolektiv Osnovne šole Polzela Tudi letos namenjamo sredstva namesto poslanih novoletnih voščilnic šolskemu skladu za pomoč otrokom v stiski. Miklavžev sejem Na 1. decembrski dan so učenci iz oddelkov podaljšanega bivanja I. OŠ Žalec ob pomoči učiteljic pripravili tradicionalni Miklavžev sejem. Potekal je v avli I. OŠ ŽALEC. Otroci so že ves mesec ustvarjali različne izdelke. Pri tem so razvijali ročne spretnosti in čut za estetiko, uporabljali so otroško domišljijo, zvedavost in kreativnost. Obiskovalci so lahko izbirali med vizitkami z najrazličnejšimi motivi, prašički za srečo, punčkami iz volne, slikami, obeski na vrvici, palčki, jeleni, mobilami, stojali za servetke, šatuljicami, zvončki, kazali, angelčki, Miklavževimi šibami, ptički, raznimi okraski za na smreko, horoskopskimi znamenji, darilnimi vrečkami in še bi lahko naštevali. Z izkupičkom od prodaje bomo obogatili naše učilnice z didaktičnimi igračami. Po opravljenem delu smo bili vsi dobro razpoloženi in že hitimo novim dogodivščinam veselega decembra naproti. Mirjam Remše za OPB, I. OŠ Žalec Koncert otrok Harmonije Med koncertom V preboldski dvorani je bil v petek, 8 decembra, zanimiv glasbeni koncert, ki so ga oblikovali učenke in učenci Harmonije - glasbenega izobraževanja Mojce Kajba iz Sv. Lovrenca, kot gostje pa tudi Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra z zborovodkinjo Meto Jagodič Po- gačar in plesna skupina iz Marija Reke, ki jo vodi Janja Tratnik. Večer je povezovala Ana Kosmač, ki je tudi sama že peto leto učenka Harmonije, kjer se učijo predvsem igranja sintetizatorja, kitare in klavirja. Kaj znajo in zmorejo, so pokazali na koncertu. D. N. december 2006 SAVINJSKE ZGODBE Štefka Urh v gorovju sveta Štefka Urh z Vikijem Grošljem pri spominski plošči Nejcu Zaplotniku in Anteju Bučanu Poravnan dolg sakralne dediščine Pater Ivan Arzenšek med blagoslovom križa Himalaja je s svojimi 2500 km dvakrat daljša od Alp in Mont Everest je skoraj trikrat višji od Triglava. Od štirinajstih gora, ki segajo nad 8000 m, jih je kar deset v Himalaji. Tudi večina 300 sedemtisoča-kov pripada Himalaji, vsi pa se nahajajo na azijskem kontinentu. Nobeno drugo gorovje nima tako visokih in težavnih prelazov kot Himalaja. Z vso pravico torej lahko velja za gorovje sveta. In v to gorovje se je z izkušenim alpinistom Vikijem Grošljem letos oktobra podala tudi naša občanka Štefka Urh iz Kasaz. Na videz to ni nič tako posebnega, saj ne manjka tako imenovanih treking odprav, ki jih organizirajo v to gorovje z vseh koncev sveta. Če pa izdamo, da si je Štefka pred tremi leti oprtala na svoja ramena že šesti križ, potem ji moramo za ta njen podvig res čestitati. Ne nazadnje je bila najstarejša udeleženka 16-članske odprave, v kateri so bili tudi trije člani snemalne ekipe, ki je snemala film o našem velikem alpinistu Nejcu Zaplotniku. Ta je skupaj s svojim kolegom Antejem Bučanom 14. aprila 1983 za vedno ostal pod južno steno osemti-sočaka Manaslu. Štefka Urh je ljubiteljica gora. Planinarjenje je njena velika ljubezen. Povzpela se je na veliko visokih gora doma in tudi drugod. V njej pa je ves čas tlela želja, da bi stopila tudi na tla gorovja vseh gorovij, v objem Himalaje, ki je za večino prebivalcev pod njo tudi domovina bogov. »Odločitev, da končno storim ta korak in uresničim svojo željo, sem sprejela lansko leto. Zavedala sem se, da me čakajo precejšni napori in da se moram na to pot res dobro pripraviti, da ne bom sebi in drugim povzročala težav. Z vso resnostjo sem se pripravljala, veliko bolj planinarila in izkoristila vsako priložnost za krepitev svoje telesne in tudi psihične pripravljenosti,« nam je ob vrnitvi zaupala Štefka, ki je ta podvig prestala brez kakršnih koli zdravstvenih težav. Vodja odprave Viki Grošelj je bil nadnjo zelo presenečen, saj je imel glede na njena leta v začetku kar nekaj pomislekov, kako bo prenesla to pot. Bojazen je bila povsem odveč, saj je Štefka izvrstno uresničila svoj zastavljeni cilj in bila vzor ekipi. »Naša pot se je začela v četrtek, 12. oktobra, ob 18.30 na le- tališču Brnik, od koder smo se odpeljali do Münchna. Po nekaj urah čakanja smo pot z veliko večjim avionom nadaljevali preko Delhia do Kathmanduja v Nepalu. Z avtobusom smo se nato odpeljali v mesto Nepal, kjer smo se nastanili v enem od hotelov in se spočili od dolgega poleta. Naslednji dan smo izkoristili za ogled mesta in pripravo na treking. Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali do kraja Besi Saharisa, kjer se je tudi začelo naše potovanje po poti klasičnega trekinga okoli Anapurne. Ta pot nam je služila za dobro prilagoditev in za vzpon do južne stene 8125 m visokega Manaslua. Na poti smo spoznavali zelo poseben in samoten del Himalaje, ki je name naredil izjemen vtis. Najbrž tudi zato, ker nas je ta del usodno povezal z eno velikih slovenskih himalajskih legend Nejcem Zaplotnikom. Spomin nanj je dosegel vrhunec, ko smo stali ob spominski skali z vklesanimi imeni Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana, krepko preko 4000 m visoko. Ta spominska plošča je boleč spomin na takratno jugoslovansko odpravo in veliko izgubo dveh izjemnih alpinistov, ki sta izgubila živ- Lovska družina Braslovče se lahko pohvali z vrsto odličnimi rezultati svojih članov na strelskih tekmovanjih. S svojo ekipo, v kateri so Dušan Urankar, Sašo Urankar, Marjan Soline, Dejan Kok, Vojko Škodnik, Matej Gubenšek ter Fredi in Karli Cizej, sodi med najuspešnejše strelske lovske ekipe. To dokazujejo tudi pokali, medalje in naslovi državnih prvakov, s katerim se lahko pohvali tudi Karli Cizej, ki je ta naslov osvojil v strelski sezoni 2005/2006. Karli Cizej je član LD Braslovče 41 let. V vrste zelene bratovščine ga je pripeljala ljubezen do narave in divjadi, ki mu jo je vcepil njegov oče, ki je bil prav tako član LD Braslovče. Že kot šolar je rad hodil z njim na opazovanje divjadi, krmljenje in tudi na lov. V rojstnem Šmatevžu pri Gomilskem pa je marsikdaj lahko divjad opazoval kar z okna domače hiše. Kmalu je začel aktivno sodelovati na strelskih tekmovanjih. To počne že 37 let. V tem času ljenje v boju z nepredvidljivo naravo himalajskih gora, kot že veliko njima podobnih prej in pozneje. Bivanje na tej višini je pomembno koristilo za nadaljnjo vsakodnevno hojo okoli Anapurne. Po nekaj dneh smo prečkali najvišji prelaz Tho-rong La na višini 5419 m in se povzpeli še na bližnji vrh enega dela 8078 m visoke Anapurne, ki leži na višini okrog 6000 m. To je bila tudi najvišja višina, ki smo jo dosegli na našem trekingu in za večino udeležencev tudi osebni rekord. Zelo sem bila vesela in ponosna, ko mi je za ta podvig čestital naš vodnik Viki Grošelj in ker sem to premagala brez kakršnih koli težav. Na svoji poti sem uspešno prestala tropski, puščavski in visokogorski del Nepala in ob tem uživala v vseh teh kontrastih, ki jih omogočajo tukajšnji zemeljski pasovi. Še posebno veličasten je bil pogled iz doline na osemtisočake Manaslu, Dhaulagiri, Anapurno in tudi druge najvišje vrhove Himalaje vzhodnega Nepala in Tibeta. Nepozaben je bil tudi pogled z višine globoko v dolino.« V nadaljevanju svojega pripovedovanja pove še veliko lepega in zanimivega, vendar vsega ni mogoče zapisati, zato povejmo le še to, so iz mesta Jamsona poleteli tudi v Pokharo, kjer so si ogledali in spoznali tudi nekaj tamkajšnjih jezer in drugih zanimivosti. Pozabljeni so vsi napori, tudi slabo vreme z meglo, dežjem, snegom in mrazom. Ostajajo le spomini in za večino tudi želja, da še kdaj stopijo na tla tega koščka sveta. Tudi za Štefko, ki je trdno odločena, da spozna še drugi del himalajskih poti. Če ji bo zdravje služilo, bo, kot pravi, čez kakšno leto ali dve to svojo odločitev tudi uresničila. D. Naraglav je osvojil številna priznanja, pokale in medalje. V njegovih vitrinah je več kot 50 pokalov in še veliko več medalj. Med najdragocenejšimi je zagotovo osvojitev naslova državnega prvaka med veterani, prav tako je vesel naslova veteranskega prvaka Savinjsko-Koz-janske zveze LD Celje. V lovski organizaciji je Karli zelo aktiven tudi na drugih področjih. Deloval je v komisiji za ocenjevanje lovskih trofej, dolga leta je bil lovovodja, strelski referent in gospodar njihove lovske koče pod Grmado, mentor mladim lovcem Na domačiji Janeza Oseta v Drešinji vasi je bilo zadnjo novembrsko soboto zelo slovesno. Razlog za to je bil blagoslov novega križa, ki pomeni poravnavo dolga sakralni dediščini gospodarja Janeza, ki je prvoten križ zaradi bližine gnojišča in dotrajanosti odstranil pred 30 leti. Tu mimo je že pred več kot sto leti potekala romarska pot k baziliki sv. Marije v Petrovčah za vasi Medlog, Lopata in druge kraje. Kot je na slovesnosti povedal Janez Oset, se je ta vila mimo Jurijevega vodnjaka pri Kavčevi hiši, kjer so se romarji odžejali in nadaljevali pot skozi Debrškovo dvorišče, mimo Tinčeve kapele in mimo prednika tega križa, ki je stal na zemljišču Makove domačije, kjer danes živijo Kristavčniko-vi. »Prvotni križ so postavili Makovi, za katerimi je moj oče podedoval kmetijo. Leta 1928 Društvo za kakovostno starost Zimzelen Žalec je pred kratkim s slovesno prireditvijo praznovalo 15- in še kaj. Redno skrbi tudi za krmljenje divjadi in se aktivno vključuje v vse druge aktivnosti lovske družine. Narava je njegov drugi dom in vsaj dvakrat na teden se odpravi v gozd in uživa ob hoji in pogledu na divjad. Redno se udeležuje nedeljskih skupinskih lovov. Zdaj, ko je v pokoju, ima še toliko več časa za stik z naravo in divjadjo. Kot pravi Karli, bo kot aktiven član lovske družine vztrajal, dokler mu bo to dopuščalo zdravje. Član strelske ekipe pa bo, dokler bodo rezultati. D. Naraglav je oče križ prestavil na to zemljišče, kjer je stal 50 let, dokler ga nisem zaradi dotrajanosti, razvoja kmetije in neposredne bližine gnojišča odstranil. Vseh 30 let sem imel slabo vest zaradi očeta in zato sem se odločil, da ob praznovanju 990-letnice vasi postavim nov križ in s tem tudi poravnam dolg do zgodovine in svojih prednikov,« je na slovesnosti dejal Janez Oset, hmeljar letnico svojega delovanja. Prireditev v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec so s kulturnim programom obogatili učenci glasbene šole, otroci iz Vrtca Žalec, skupina Sršeni iz Doma za starejše Velenje, voditeljica programa Anka Krčmar in članice društva Zimzelen, ki delujejo v skupini Zimzelen 1, Zimzelen 2 , Pohodniško-zeliščarski skupni in Skupini za medgeneracijsko povezovanje. Prisotna je bila tudi naj starejša članica društva Angelca Posedel. O delovanju Društva za kakovostno starost Zimzelen Žalec je zbranim spregovorila predsednica društva mag. Irena Potočnik. Članice društva se že vseh petnajst let, razen v juliju in avgustu, sestajajo enkrat tedensko. Pod geslom »Glej, sonce še ni zašlo!« v skupni negujejo kulturo poslušanja, v pogovorih sodelujejo s svojimi izkušnjami, pogovarjajo se o temah, ki jih povezujejo, pojejo razne pesmi, prebirajo zanimivo literaturo, telovadijo, si merijo krvni tlak in še kaj. Vsak mesec se podajo na kakšen planinski pohod, izlet, kulturno prireditev. Iz prvotne skupine sta nastali dve osnovni in dve posebni, tako da je njihovo delovanje še pestrejše. »Temelje je naša skupina in hmeljarski starešina. V programu so sodelovali pevci Vandrovčki, kantavtor Blaž Pentek in Osetova družinska prijateljica, ki je zapela pesem Ave Marija Josipe Lisac. Blagoslov kapele je opravil pater petrovške župnije Ivan Arzenšek. Slovesnost so zaključili s prijetnim družabnim srečanjem vseh udeležencev. D. Naraglav Zimzelen orala pod okriljem Centra za socialno delo Žalec. Danes delujemo kot samostojno društvo, našo dejavnost ves čas podpirajo Občina Žalec, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zveza društev za socialno goronto-logijo Slovenije in Inštitut Antona Trstenjaka Ljubljana. Začetki so bili težki, vendar je bilo ob podpori Branke Knific in Toneta Kladnika, ki sta ustanovila tovrstne skupine na Primorskem in po katerih smo se zgledovali, oranje ledine v Savinjski dolini uspešno. Iskrena hvala dr. Janezu Ruglju in dr. Jožetu Ramavšu, ki sta največ prispevala k temu, da so naše skupine vsebinsko tako bogate, in županu Občine Žalec Lojzetu Posedelu, ki je imel izreden posluh za naše delovanje. Hvala tudi vsem drugim, ki kakor koli podpirajo naše delovanje,« je na slovesnosti v uvodu dejala Irena Potočnik in dodala: »V času obstoja društva smo večkrat zamenjali prostore srečevanj. Deset let sva vodili skupine Štefka Štarkel in jaz. Po odhodu Štefke so se nam kot voditeljice pridružile Andreja Steiner, Kristina Kveder, Marinka Much in Marjana Mešl. Andelika Goršek je vodila skupino Pogovorna nemščina, Antonija Sitar pa vsa leta enkrat mesečno meri krvni tlak, zadnjih nekaj let pa tudi krvni sladkor.« V Sloveniji deluje zdaj že več kot 480 skupin za kakovostno starost. Program tovrstnih skupin sega v leto 1987, ko so bile v Domu upokojencev Izola ustanovljene prve skupine. S svojim delom in programom sodi žalsko društvo med najuspešnejše v Sloveniji in je vzor mnogim tovrstnim društvom. Kaj delajo, kaj zmorejo in znajo, pa je zapisano tudi v njihovem glasilu Zimzelen, ki so ga izdali v času jubilejnega praznovanja. D. Naraglav Zimzelen praznoval 15 let Predsednica društva Irena Potočnik med svojim jubilejnim nagovorom SAVINJSKE ZGODBE december 2006 Karmen in Neli izvrstni glasbenici Rudarji praznovali god sv. Barbare Nastop mladih glasbenic Neli in Karmen Kos Zidar Glasba je za mnoge način življenja, je njihov vsakdan, njihova ljubezen ... bogastvo, ki jih osrečuje, izpolnjuje, plemeniti in jim daje možnost, da vse to delijo tudi s poslušalci. Mladi glasbenici Karmen in Neli Kos Zidar s Ponikve pri Žalcu svoje življenje in življenje drugih bogatita z igranjem na citre. Sta še rosno mladi, a že pravi umetnici. Neli je stara 16 let in obiskuje 2. letnik umetniške gimnazije v Celju, njen glav- ni instrument so orgle. Osmo leto se uči igrati tudi klavir, njena največja ljubezen pa so citre, ki jih želi po končani gimnaziji študirati v Münch-nu. Z igranjem na citre je pričela pri osmih letih pri znani slovenski citrarki Citi Galič, zdaj pa je njen mentor prof. Peter Napret. Pohvali se lahko s številnimi nagradami in priznanji tako na citrarskem področju kot tudi pri orglah. S citrami je kot solistka ali v duetu s sestro Karmen na naj višjih tekmovanjih v državi osvojila trikrat zlato in enkrat srebrno odličje. Tri leta mlajša sestra Karmen obiskuje 8. razred ene izmed osnovnih šol v Celju in gre po stopinjah svoje sestre. Že šesto leto igra klavir, letos je začela z igranjem orgel, dobrih pet let pa so njen priljubljen instrument tudi citre, ki se jih uči pod mentorstvom prof. Petra Napreta. Aprila letos je postala evropska prvakinja v igranju citer v svoji kategoriji. Poleg redne vadbe doma se kalita na številnih nastopih in prireditvah. Med drugim sta nastopili na prireditvi Mladi se predstavljajo v Šentvidu pri Grobelnem, na vsakoletnem srečanju družinskega petja v Andražu in Šentvidu pri Grobelnem, na prireditvi Prešmen-tane citre v Velenju, na raznih etnografskih prireditvah, kot so Hmeljarski likof, Večer na vasi, Božična skrivnost v jami Pekel, in drugih prireditvah v savinjski regiji. D. Naraglav Za rudarje je praznovanje sv. Barbare, ki je njihova zavetnica, že tradicionalno. Na njen god, 4. decembra, se ponavadi zberejo in počastijo spomin na svoje pokojne »kamerate«, se udeležijo svete maše v njeno čast in v družabnem vzdušju zaokrožijo svoj praznik. Tudi sekcija rudarjev v Grižah goji svojo tradicijo. Letos so se uniformirani rudarji zbrali pred cerkvijo v Grižah. Najprej so se poklonili svojim pokojnim in na nagrobnem spomeniku žrtvam največje rudarske nesreče, ki se je zgodila v premogovniku v Zabukovici leta 1946, simbolično prižgali jamske svetilke. Družno so se nato udeležili sv. maše v čast svete Barbare, nato pa so svoje srečanje nadaljevali v župnišču sv. Pankracija v Grižah. D. N. Ana Javornik med devetdesetletniki Zimski večeri ob krušni peči Etnološko društvo Hmeljarska vas se je v letošnjem decembru odločilo organizirati tri prireditve, ki so jih poimenovali Zimski večeri ob krušni peči. Vse so se odvijale na domačiji Smreč-nikovih v Kalah nad jamo Pekel oziroma pri Nevenki in Marjanu Jelenu, ki zdaj gospodarita na Smrečniko-vini. Nevenka Jelen je predsednica Etnološkega društva Hmeljarska vas, ki svoje ime potrjuje tudi z vsakoletno prireditvijo postavljanja hmeljevk in obiranjem hmelja na star način. Ko sem potrkal na vrata stare Štormanove oziroma po domače Smrečnikove domačije, ki je nekoč nudila toplo zavetje dvanajstim otrokom, je bila že trda noč. Za mizo je bilo kar nekaj žensk, ki so opazovale gospodinjo pri pripravi kruha za peko, in Marjeto Potočnik, ki je izdelovala parklje iz testa, saj je bil dan zatem Miklavžev večer. Na velikem štedilniku se je ta čas kuhala okusna kisla juha, v pečici pa orehovi buhteljni. Gospodinja Nevenka je spekla sadni kruh in drugo pecivo. Vse to in še marsikaj se je po končani peki kruha in zaključku »uradnega« dela večera znašlo na veliki mizi v izbi. V tej sobi, kjer je prostora za približno 30 ljudi, se je ob topli peči česala ovčja volna in se s spretnimi rokami Ivanke Ograjenšek ter kolovrata spreminjala v volneno nit. Nekatere udeleženke so za mizo pletle tople nogavice in rokavice, ki bodo za darilo ob božiču. Na peči sta se ta čas igrali Jerneja in Ema. Iz kuhinje je začelo že lepo dišati po sveže pečenem kruhu. Še topel se je kmalu znašel v košaricah na mizi. Ob večerji ni manjkalo petja, šal in obujanja spominov na nekdanje čase, ko so bili zimski večeri ob krušni peči nekaj vsakdanjega. Z zimskimi večeri ob krušni peči pri Smrečnikovih so začeli že lansko leto, vendar, kot je dejala predsednica Etnološkega društva Hmeljarska vas Nevenka Jelen, so letos dogajanje razširili in obogatili. S tem svojim dejanjem želijo ohranjati spomin na nekdanje čase in se naučiti kaj koristnega. Pri Smrečnikovih oziroma Jelenovih se imajo rade tudi živali, kar smo doslej že lahko velikokrat videli in tudi zapisali. Kar spomnimo se velikega prijateljstva med psico Taro in srnjačkom, pa muco in psom, ki si je svoj prostor za počitek velikokrat izbrala na hrbtu domačega psa. D. Naraglav Letos je v »klub devetde-setletnikov«, ki živijo v preboldski občini, stopila tudi Ana Javornik iz Dolenje vasi. Njeno življenje je bilo vseskozi povezano z delom na zemlji. Ob jubileju so jo obiskali predstavniki občinske organizacije RK in društva upokojencev. Ana Javornik se je rodila v Latkovi vasi. Življenje ji ni bilo postlano z rožicami. Že zelo mlada je začela služiti svoj kruh z delom na kmeti- Planinski priznanji Tudi letos je Planinska zveza Slovenije podelila svoja najvišja priznanja tistim društvenim delavcem, ki so s svojim delom še posebej prispevali k razvoju planinstva. Spominski plaketi Planinske zveze Slovenije sta prejela tudi Martin Časi iz Planinskega društva Šempeter v Savinjski dolini in Ivan Izlakar iz Planinskega društva Vransko. Priznanje sta jima podelila predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in predsednik odbora za priznanja pri zvezi Jože Melanšek. T. T. WWW.FOTORIZMAL.COM TRADICIJA - ZNANJE - KVALITETA . ! FOTO RIZMAL liiiimii fITl STIHI MIREN BOŽIČ IN OVITO NOVO LETO 2007 g 3tM ŽELI KOLEKTIV 'OTO STUDIA RIZMAL AVDIO-TV-SERVIS RADO ROJNIK, s. p., PETROVČE 35, 3301 PETROVČE Tel.: 570 89 01, gsm: 041 684 340 rojnikrtv@siol.net POPRAVILO TV-APARATOV TER HI-FI NAPRAV TER NOVOST V DEJAVNOSTI ***SERVIS LCD MONITORJEV*** Ob 15. obletnici poslovanja se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje ter jim želimo miren božič ter mnogo sreče in zdravja v letu 2007. Ana s sinom Silvom in njegovo življenjsko sopotnico ter predstavniki DU Prebold Ivom Stepišnikom, Eriko Gominšek, Marijo Rogi in predstavnicama RK Ido Goro-pevšek in Vikico Vedenik ter Milico Uplaznik jah. Potem se je zaposlila na kmetijskem posestvu v Latkovi vasi. Po delu v službi, v sezonskih mesecih so delali tudi po 12 ur dnevno, in ob prostih dnevih je delala tudi na raznih kmetijah v Dolenji vasi. Tako je bilo tudi po upokojitvi, saj se delu na zemlji ni hotela odpovedati. Ana se je leta 1942 poročila z Mihom Javornikom iz Šmartnega. V zakonu se jima je rodil sin Silvo. Leta 1972 je postala vdova, družino pa sta kmalu povečala vnuk Silvo in vnukinja Nataša. Danes ji jesen življenja lepšajo tudi štiri pravnukinje oziroma pravnuki. Po moževi smrti živi sama v svoji hišici sredi Dolenje vasi pri Drčevih, kjer je že večino svojega življenja. Še do nedavnega je bila dokaj vitalna, zdaj pa so jo izdale noge in ima težave z očmi. Kljub temu še večinoma sama skrbi zase, kuha in opravlja druga gospodinjska dela. D. Naraglav 990 let Drešinje vasi Nastop petrovških Vandrovčkov Malo je vasi, krajev in tudi mest, ki se lahko pohvalijo s tako visokim jubilejem. Prebivalci Drešinje vasi so zato še toliko bolj ponosni na svojo vas, kar so dokazali tudi s polnoštevilno udeležbo na osrednji prireditvi, posvečeni 990-letnemu jubileju, ki so jo organizirali zadnjo novembrsko soboto v dvorani gasilskega doma. Z njimi so ta jubilej obeležili tudi številni gosti. Med njimi tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek in gostje pobratenega gasilskega društva iz Gre-gurovca iz sosednje Hrvaške. Slovesnost je začel ansambel Mira Klinca, zbrane pa je nagovorila povezovalka programa, ki je skozi prireditev tudi predstavila utrip vasi in njeno zgodovino. V nadaljevanju je vaščane in občinstvo pozdravil predsednik organizacijskega odbora in eden najzaslužnej- ših za proslavitev tega jubileja Gregor Košec. Drešinja vas leži na nadmorski višini 246 m, ob magistralni cesti Celje-Ljubljana in je obdana s hmeljskimi nasadi. Šteje 262 prebivalcev in 64 stanovanjskih hiš. Ob vaški cesti, ki poteka od severa proti jugu, so levo in desno nanizane stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Agrarna geografska lega in prometna povezanost sta v preteklosti pogojevali in omogočali doseljevanje ljudi. V pisnih virih zasledimo to naselje prvič omenjeno 15. 4. 1016, vendar takrat pod imenom Taksendorf. To je bil čas, ko je bil sedež deželnoknežjega urada v Žalcu, kjer je bil tudi sedež takratne fare. V naslednjih stoletjih se je vas večkrat preimenovala glede na oblast ali župnijo, kamor je bila priključena. Sicer pa začetki naselja segajo še nazaj, kot je mogoče zaslediti v pisnih virih. Že v čas, ko so se po naših krajih premikala in tudi živela plemena Keltov. Dokaz za to so najdbe v keltskih grobovih, ki so jih odkrili na vzhodnem robu vasi pri oranju za nasad hmelja leta 1889. Arheologi iz Celja so sistematično raziskali najdbe. Odkrili so 100 žar z dodatki, več mečev z nožnicami, pasne verige, sulične osti ter različne bojne nože. Vse najdbe so shranjene v Pokrajinskem muzeju Celje. Mimo vasi je že v času Rimljanov in kasneje v srednjem veku vodila pomembna trgovska pot, ki je povezovala Petovio-Ce-leio-Emono in po kateri so z vozovi prevažali različno blago iz Benetk proti vzhodu. V Drešinji vasi je bila v tem času pomembna furmanska postaja. Preko ceste je bila zgrajena velika stavba, tako da so lahko vozniki z vpregami in tovorom zapeljali vanjo. Tu so počivali in krmili konje. Ostanki te stavbe so bili porušeni in odstranjeni leta 1977 ob rušenju velike obcestne baročne stavbe, tako imenovane Šribarjeve domačije iz 17 stoletja. Tudi v vasi je bilo pred leti nekaj kmečkih stavb s posebno baročno arhitekturo. Žal se to ni ohranilo. Podoba vasi pa se je močno spremenila tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko so bile k stanovanjskim in gospodarskim stavbam prizidane hmelj-ske sušilnice, kar je pogojevala pridelava hmelja. Po ustnih virih prednikov so nekateri vaščani ob koncu 18. stoletja hodili v mestno osnovno šolo v Celje, vendar so to bili le redki. Ustni viri tudi navajajo, da so vaščani do leta 1848, ko je bil odpravljen fevdalni red, morali oddajati pridelke in denar in hoditi na tlako. Vaščane je v preteklosti doletelo kar nekaj katastrof. Konec 16. stoletja, ko je po Evropi morila epidemija kuge, je ta zajela tudi Drešinjo vas. Takrat je pomrla skoraj polovica vaščanov. Kot pomnik na to bolezen in hude čase so vaščani postavili tudi kužno znamenje, ki stoji ob glavni cesti. V istem stoletju je morila tudi bolezen črnih koz, ki prav tako ni prizanesla vaščanom. Ob vsem tem je bila lakota pogosta spremljevalka prebivalcev vasi. Najhuje je bilo leta 1465. Pogoste so bile tudi poplave, ki so potopile severno polovico vasi in uničile kmetijske pridelke ter bivalne prostore. Leta 1867 pa je v velikem požaru pogorela vsa vas. Danes je Drešinja vas lepo urejeno naselje z asfaltiranimi cestami. Odprte vodnjake, iz katerih so v preteklosti zajemali vodo, je nadomestil krajevni vodovod. Pesem obiralk hmelja je zamenjal ropot strojev za obiranje hmelja. Volovsko in konjsko vprego pa so nadomestili traktorji in drugi stroji. Vas je gospodarsko močna in uspešna iz zato lahko še toliko bolj ponosna na svojo zgodovino. Občinstvo je na prireditvi ob slovesnem jubileju uživalo ob petju ljudskih pevcev petrovških Vandrovčkov, petju in igranju kantavtorja Blaža Penta-ka, nastopih otrok iz vasi, ki so peli, igrali in plesali, ob nastopu humorista Klobasekovega Pepija, glasbenega in pevskega dueta Miš Maš in ansambla Mira Klinca. Slovesnost se je po zaključku prireditve nadaljevala s prijetnim družabnim srečanjem vseh udeležencev, na katerem ni manjkalo kulinaričnih in pivskih dobrot. D. Naraglav Domoznanski oddelek vabi Slovenske splošne knjižnice so 2. novembra praznovale svoj dan, za letošnjo temo pa so izbrale naslov Zgodbe mojega kraja. Mreža slovenskih splošnih knjižnic šteje 61 osrednjih in 10 osrednjih območnih knjižnic, 179 krajevnih in 12 potujočih knjižnic. Lani je bilo v to mrežo včlanjenih 25,84 % vsega prebivalstva Slovenije. Osrednji del praznovanja dneva slovenskih splošnih knjižnic so letos pripravili v Celju, s prireditvami na temo Zgodbe mojega kraja pa je ta dan obele- žila tudi Medobčinska matična knjižnica Žalec. Knjižnica se že od septembra ponaša z novim domoznanskim oddelkom, ki ga obišče vedno več bralcev, ljubiteljev krajevne zgodovine. Pred odprtjem novega oddelka v prvem nadstropju knjižnice je bil domoznanski oddelek kar v pisarni direktorice knjižnice, obsegal pa je samo monografske publikacije. Ostalo gradivo je bilo spravljeno v predalnikih. Zdaj ima domoznanstvo na voljo dva prostora, v prvem so monografske publikacije, v dru- Gostilna RIMLJAN Marija Sedminek, s. p. Rimska cesta 58,3311 Šempeter Tel.: 03/703 12 52 Malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu za zaključene družbe, rojstne dneve in poroke Vesel božič ter srečno, veselo in zadovoljno novo leto 2007. ^ \\ ŠPORT HOTEL , d ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE GARNI ŠPORT HOTEL ■ VELIK LUKSUZNI APARTMA Graiilrt*ka ulica 9, 3312 Pr»boM, Slovenil» ■ KAVARNA IH KONFERENČNA DVORANA Telefon: <___r * 'Afij4ESS,jacu«i. masaže, savne +386(0)3 703 40 60 ‘Ar - H ŠPORTNI TURIZEM _ . . d~~jr^,cT ■ VEČNAMENSKI PROSTORI p. » konference, sretanja, sestanki +386(0)3 703 40 64 * zabave, poroke, praznovanja • športna rekreacija in priprave N» gamoporfrotot com r«*c>q)ga LETOVIŠČE PRI OPATIJI (HRV.) D> AM. TEN. IGRALEC (ANDRE) BIKOBOREC NA KONJU GR. BOG LJUBEZNI FR. FILOZOF (JEAN- JACQUES) TELOVADEC PEGAN SL.GLED. IGRALEC SIRNINA DEL GUVE SL. SLIKAR (FRANC) VREČA SUROVINA ZA PIVO GR. ČRKA KRAJ PRI KRŠKEM PESNIK BABAČIĆ OMAR NABER ŽIGON STEVO PROSTOR ZA DIRKE LUKANA SEVERU IZRAELA PREDLOG LOUIS PASTEUR SMUČARKA MAZE EMILIJAN CEVC TRENUTEK NOVA ZELANDIJA BODEČ PLEVEL KRAJ PRI KOPRU DELOVNI NALOG LISAST KONJ SVIC. SLIKAR (JOHANNES) KRAJNA DUGEMO. VRSTA ŽITA BOJNI STRUP SKAND. DROBIŽ SLAVKO TIHEC ALOJZ REBUU AVSTRIJ. ALPSKI SMUČAR (HANS) EVROPSKI VELETOK ANG. POMORŠČAK (FRANCIS) avtor JANEZ KORENT LESENA NOSILNA GREDA V OSTREŠJU VRSTA APNENCA, IKRAVEC MATIJA ČOP KRAŠKI GRM DUKE ELLINGTON ZELENICA V PUŠČ AVI CAPKOVA DRAMA ZELENJAVA ZA JUHE SUVKO OSTERC SL FILOZOF (MATIJA) ŠPRANJA TEMNI DEL DNEVA VOJAŠKA BOLNIŠNICA OPEC EN PO-NESREĆEN. LUKAV FRANCIJI SRB. M. IME GL. MESTO ERITREJE BIVŠA MINISTRICA PETRIN VEK, STOLETJE SKLAD. COPUND Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: NOVEM-SVETOVNI-PONUDNIK-V-VAŠEM-KRAJU-NOVEM-LOŽNICA. Izžrebani nagrajenci: Marija Štamol, Rimska c. 85, Šempeter, 2. Boštjan Pavliš, Zabukovica 93, Griže, 3. Brigita Kolar, Marija Reka 27, Prebold. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Savinjska cesta 77, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 8. januarja 2007. Spravilo lesa s traktorjem Spravilo lesa iz gozdov je zahtevno in nevarno opravilo, pri katerem se zaradi neznanja in nezadostne opremljenosti lastnikov gozdov dogaja veliko šte- pri spravilu lesa iz gozda in predstavljajo glavni vzrok poškodb pri delu, saj kar 86 odstotkov vseh nezgod pri spravilu lesa nastane zaradi nepazljivosti in nepravil- nega ravnanja z delovnimi stroji. Po končanem tečaju so udeleženci prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, pridobljeno znanje pa bo skupaj z ustreznimi osebnimi zaščitnimi sredstvi ter brezhibnimi delovnimi stroji bistveno pripomoglo k varnejšemu delu v gozdu. T. Tavčar Senzorično ocenjevaje konzervirane hrane Udeleženci tečaja z inštruktorjem Borutom Horvatom vilo nesreč, številne med njimi žal tudi s smrtnim izidom. Po številu nesreč, ki se pripetijo pri delu v gozdu, je Slovenija še vedno v samem evropskem vrhu. V prizadevanju, da bi se stanje na področju varnosti pri delu izboljšalo, Zavod za gozdove Slovenije vsako leto organizirana številna izobraževanja za lastnike gozdov. V okviru teh izobraževanj je krajevna enota Žalec izvedla tečaj Spravilo lesa s traktorjem. Tečaja seje udeležilo 31 lastnikov gozdov iz vseh občin Spodnje Savinjske doline. Izobraževanje je potekalo v gozdovih v bližini Vranskega, kjer so udeleženci pod vodstvom inštruktorja s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne sodelovali z izbiro traktorja in opreme za delo v gozdu z osebnimi zaščitnimi sredstvi ter z organizacijo in tehniko varnega in učinkovitega spravila lesa. Pri praktičnem delu jih je inštruktor še posebej opozarjal na najpomembnejše nevarnosti in napake, ki se pojavljajo f Farma, Na turistični kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah je v okviru projekta Partnerstvo dobrot brez meja potekala delavnica pod naslovom Senzorično ocenjevanje konzervirane zelenjave, ki so jo pripravili partnerji v tem projektu, ki je del programa Interreg III A.. Na delavnico so povabili predelovalce doma pridelane zelenjave. Tomaž Požrl z Biotehnične fakultete iz Ljubljane je udeležencem predstavil pravilnik o ocenjevanju konzervirane hrane, spoznavanje in osnove pokuševalskih smernic in način ocenjevanja, praktično pokušanje in ocenjevanje Vzdrževanje hmeljskih žičnic Hmeljarji lahko čas mirovanja hmeljskih rastlin izkoristijo tudi za popravila hmeljskih žičnic, kajti hmelj je rastlina, ki za svojo rast potrebuje oporo. Zato so v nasadih hmelja postavljene konstrukcije, ki jih imenujemo žičnice, na katere potem vsako leto pritrdimo vodila. Žičnice so lahko lesene ali betonske - odvisno, iz katerega materiala so drogovi. Posledice dotrajanosti žičnic so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Z vsakoletnim rednim vzdrževanjem pa vse te nevšečnosti lahko preprečimo. Tako je vzdrževanje žičnic v jesensko-zimskem času zelo pomemben ukrep, ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Po potrebi moramo zamenjati sidra, tekače, drogove, sidrne vrvi, po končanih delih pa žičnico še napnemo in poravnamo. Sidra menjamo na 10 do 15 let - odvisno od tal in vrste materiala, iz katerega so sidra. Sidra iz Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava Žalec KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Srečuje, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad, Vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2007 — VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. * <§8 * <§3 * * <§3 * <§3 * <§3 * « * $3 * <§§ * <§3 * * * * <& * * * <38 Hmezad EXPORT- IMPORT d.d. ŽALEC VSEM PROIZVAJALCEM HMELJA IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO Z VESELJEM IN MIROM NAPOLNJEN BOŽIc TER SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA * s§> * s§> * S§> * 8S> * » * » » * * s§> * S# * * ss> * s§> * & * konzervirane zelenjave ter najpogostejše napake pri konzerviranju zelenjave. Kako jih odpraviti oziroma kaj storiti, da do napak ne bi prišlo, pa je razložila in pokazala Terezija Meško s Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj. Delavnice se je udeležilo osemnajst pridelovalcev in predelovalcev zelenjave, ki so s seboj prinesli vzorce svoje konzervirane zelenjave, ki so jo med programom delavnice pokušali in ocenjevali. T. T. Med ocenjevanjem kislega zelja akacijevega lesa ter v težjih tleh imajo daljšo življenjsko dobo kot sidra iz kostanjevega lesa in v peščenih tleh. Še posebej pozorni moramo biti na pravočasne menjave vogalnih sider. O menjavi sider vodimo zvezekmenjave, kjer beležimo leto in mesto menjave sidra. Dolžina sider naj bo od 160 do 180 cm, premer pa najmanj 30 cm. Sidrna palica mora biti pritrjena na sredini sidra. Globina jame naj bo 180 cm. Skopljemo jo s kopačem ali ročno. Obvezno moramo zamenjati tudi vse nalomljene in strohnjene drogove. Betonske drogove, ki so nalomljeni oziroma okrušeni, jih zamenjamo ali popravimo z objemkami. Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ali zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ali zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekače). Po končanih menjavah žičnico še napnemo in poravnamo. Priporočljivo je, da o vzdrževanju žičnice vodimo poseben zvezek, kamor zapisujemo vse zamenjave posameznih delov žičnic, in tako natančno vemo, kaj smo v posamezni žičnici že obnovili. Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., specialistka za hmeljarstvo KGZS, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec I H P S želi vsem slovenskim hmeljarkam, hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom in njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča, v prihajajočem letu 2007 pa veliko sreče in uspeha pri delu. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE ■ i| Ä;, Hmezad ■ L KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 Petrovče Tel.: 03/570 81 73 Faks: 03/570 82 48 BLAGOVNICA BALA - SAMOPOSTREŽBA IN MESNICA ČAS, KMETIJSKA PRESKRBA, BISTRO ŠTANGICA Odkup živine in ostalih kmetijskih pridelkov UGODNE CENE! Vsem kupcem in članom KZ Petrovče želimo vesel božič in srečno novo leto 2007 z željo, da bi v prihodnjem letu še bolje sodelovali. lil nun 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: i OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o. Lava 7, Celje 3001 CELJE tel.: 031 342 118 in 031 360 072 faks.: 03 426 31 36 e-naslov: sz-atrij@siol.net PRODAMO LJUBEČNA - vrstna stanovanjska hiša, tlorisne velikosti ca. 80 m2, K + P + M, na parceli, velikosti 370 m2, L 1994, z okrasnim vrtom, dobro dostopna, komunalno urejena, cena 38 mio SIT, 158.300 EUR, koda PH215. POLZELA - Dobrič, dve zazidljivi parceli, vsaka velikosti ca. 1000 m2, dobra dostopnost, infrastruktura, komunalni priključki v bližini, cena 30 EUR/m2. CELJE - Zagrad, novozgrajena individualna stanovanjska hiša, dokončana do 3. gradbene faze, v etažah PR + M, meri ca. 220 m2, parcela, velikosti 850 m2, sončna lega, cena 36 mio SIT, 150.225 EUR. BRASLOVČE - stanovanjska hiša P + I, primerna tudi kot dvodružinska, L 1988, tlorisne velikosti ca. 150 m2, parcela 814 m2, v bližini trgovina, vrtec, šola, do avtoceste ca. 3 km, cena 38 mio SIT, 158.600 EUR. VINSKA GORA - posestvo 4,6 ha, dve stanovanjski stavbi in gospodarsko poslopje, možnost nadomestne gradnje, lepa lokacija, dobra dostopnost, cena 23 mio SIT, 95.977 EUR. ŽALEC - 2-sobno obnovljeno stanovanje, velikosti 58 m2,4/4,1975, leta 2005 v celoti obnovljeno, v bližini vrtec, šola, zdravstveni dom, trgovina, pošta, oprema v ceni in po dogovoru, vseljivo marca, cena 16,7 mio SIT. CELJE - Plava laguna, 2,5-sobno stanovanje, 71 m2, 9/9, dvigalo, 1. 1980, obnovljeno 2004, kuhinja, dnevna, spalnica, otroška soba, kopalnica, balkon, dobra razporeditev, vseljivo takoj, vredno ogleda, cena 19.9 mio oz 83.041 EUR. Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si. IVA d.o.o. A V T O D E L I PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611 VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 2007. Decra sistem z» s'«**« SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO ttTJMMmb KRK Uroš, s.p. «“ton s Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 • Kleparsko-krovska dela • Montaža žlebov, • Sanacija vseh vrst streh snegolovov • Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih • Tesarska dela oknov VELUX VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ŽELIM MIREN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO. 4t # # # # # # # # # * # # # # * # # # # # # # # # -te >L ^te >L *4> ste ste ste d, ste ste ste ste ste ste ste SL. Ste 4^ Ste Ste Ste Ste “te Ste ste» ste Ste T' *7> 'P 'T* tp 'P *p ip 'p 'p-

a r* lonci in katalizatorji ZA IÜIASAF na zalogi Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2007. MAK J AN LAZAH s. P. 2AKUK0VICA133/A, 3302 0K12S Til: 03/710 36 S3, FAX: 03/710 36 54 em- 041/614 927, 040/614 927 VSEM DOSEDANJIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE IN ŽELIM MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 2007. M splošno steklarstvo KUGLER Jože, s.p. Savinjska cesta 21, 3310 ŽALEC Tel.: 03/710-3750, faks: 03/710 3751, mobi: 041 519 775 VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2007 PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. Kolektiv Steklarstva Kugler rVV »-T mi /T' DOUNŠEK-S, d. o. o. Šempeter Trgovina za prodajo navojnega, stružnega, rezkalnega in vrtalnega orodja Vrtna ulica 9, 3311 Šempeter Bližajoče se novo leto naj bo naklonjeno sreči, uspehom in vsem dobrim željami Vsem strankam in poslovnim partnerjem V želimo lepe praznike, vesel božič in srečno novo leto! Kolektiv Dolinšek-S, d.o.o., tel.: 03 703 30 00, faks: 03 703 30 10, spletna stran: www.dolinsek-s.si E-mail: dolinsek-s@siol.net DOM NINE POKORN GRMOVJE ŽALEC • išče za najem urejeno in takoj vseljivo manjšo hišo v okolici Žalca, Polzele in Petrovč, za obdobje najmanj 5-ih let, • menja lastniško stanovanje v Tomšičevi ul. 1 v Žalcu v izmeri 67,16 m2 v IV. nadstropju za pritlično dvo- ali trosobno stanovanje v okolici Žalca. Kontaktna oseba za vse dodatne informacije je ga. Jelka Weber, dosegljiva na tel. št. 03/713 29 19 (38) oz. 041/710 441. PE GOTOVLJE - maloprodaja, Delovni čas: od ponedeljka do petka ŽELIMO MIRNE IN PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČE IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 2007. kvisreiz^aijB^^MOiciliìiSi Gotovlje 71/a, 3310 ŽALEC, Tel.: 03/710 05 44, faks: 03/710 05 45 od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki prosto. lili òUIAIIlk d.c.t. 1 Šalara 32 fl, 6000 Koper / II Previdno s pirotehničnimi sredstvi V preteklih letih, tudi v lanskem, je bilo v Sloveniji večje število ljudi huje ali lažje telesno poškodovanih, ker so bili neprevidni ali lahkomiselni pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki, ki zaradi svojega učinka predstavljajo nevarnost. Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, poškodovani in odtrgani udi. Pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno so grozljivi prizori, kadar so poškodovani otroci. Tudi letos je v prazničnih dneh pričakovati povečano uporabo pirotehničnih izdelkov, zato so nam s Policijske uprave Celje posredovali nekaj osnovnih napotkov in podatkov. Policija tudi letos v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije izvaja preventivno akcijo med osnovnošolci z imenom “BODI ZVEZDA, NE MEČI PETARD”. Namen akcije je predvsem seznanjanje otrok, pa tudi staršev, o nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov ter o motečih učinkih pirotehničnih izdelkov za prebivalce stanovanjskih naselij. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da so petarde moteče tudi za živali. Preventivne vsebine, povezane s problematiko posledic pirotehnike, so objavljene tudi na spletni strani Policije (www.policije.si) v rubriki »PREVENTIVA, JAVNI RED IN MIR«. Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v času božičnih in novoletnih praznikov mnogi ne morejo upreti pokanju s petardami in uporabi drugih pirotehničnih izdelkov. Zakon o eksplozivih med drugim ureja tudi kategorizacijo, nakup, omejitve pri uporabi in kazenske sankcije za kršitve. Pirotehnični izdelki po Zakonu o eksplozivu so: • razred I - pirotehnične igrače • razred II - izdelki za male ognjemete • razred III - izdelki za srednje ognjemete • razred IV - izdelki za velike ognjemete • razred Tl in razred T2 - pirotehnični izdelki za tehnične namene Pirotehnični izdelki razredov I, II, Tl in T2 so v prosti prodaji, za nakup pirotehničnih izdelkov III. in IV. razreda pa je potrebno dovoljenje. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta starosti, le če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedani so predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in preprodaja pirotehničnih izdelkov Pirotehnične izdelke razredov III in IV lahko kupujejo le pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za promet z eksplozivi in dovoljenje za nakup eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Organizatorji in izvajalci ognjemetov morajo zagotoviti varnostne ukrepe pri izvajanju ognjemetov, skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o eksplozivih. Uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pa vendar teh pirotehničnih izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prometu opravlja tržna inšpekcija in Inšpektorat RS za notranje zadeve, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa opravlja policija. Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, lahko policisti na kraju, ko prekršek osebno zaznajo, kršiteljem izrečejo globo (po določilih Zakona o eksplozivih v višini 100.000,00 SIT), lahko pa so prekrški obravnavani pred prekrškovnim organom policije ali pred pristojnim sodiščem za prekrške. Po Zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. L. K. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE V zadnjih mesecih tega leta, beležijo zaradi večjega števila družabnih prireditev in drugih srečevanj tudi povečano število kaznivih dejanj in nesreč, ki so povezane s prekomernim uživanjem alkohola, neprevidno in nedovoljeno uporabo pirotehničnih sredstev in še česa. Zato policisti opozarjajo na večjo osveščenost in previdnost, hkrati pa napovedujejo, da bodo poostreni nadzor predvsem v zadnjih dneh decembra še stopnjevali. 2. decembra so policisti Policijske uprave Celje ob SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na nepravilnem parkiranju na označenih parkirnih prostorih za invalide. Med 110 ustavljenimi vozili so ugotovili 45 kršitev. Izrečenih je bilo 32 opozoril, izdanih 49 plačilnih nalogov in 4 obdolžilni predlogi. Policisti so v času akcije ugotovili, da je 34 voznikov nepravilno parkiralo vozila, za kar je bilo izdanih 25 plačilnih nalogov, 9 voznikov pa je bilo opozorjenih. 7. decembra je bilo v Žalcu na Pokopališki ulici vlomljeno v osebni avtomobil PEUGEOT 307, odtujena je bila ženska torbica. Lastnica je bila z dejanjem oškodovana za okoli 100.000 tolarjev. Med 6. in 8. decembrom je neznanec vlomil v gradbeni zabojnik na delovišču v Veliki Pirešici. Odtujil je dve vibracijski igli, z gradbišča pa je odnesel še okoli 30 metrov kabla večjega preseka. Z dejanjem je povzročil za okoli 450.000 tolarjev materialne škode. Podobno, le z večjo materialno škodo, se je zgodilo na deloviščih v Arnovskem gozdu, kjer so v ponedeljek, 11. decembra, ugotovili, da so preko vikenda neznani storilci odtujili več kolutov električnih vodnikov in s tem povzročili škodo v skupni vrednosti 1.800.000 tolarjev. Minuli petek dopoldne je neznanec vlomil v vozilo pri pokopališču na Polzeli ter odnesel torbico. Pri tem je lastnico oškodoval za 140.000 tolarjev. Minulo soboto pa je bila izven naselja Žalec iz smeri Šempetra proti Savinjski cesti huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Voznik motornega vozila je s sprednjim delom vozila trčil v štiriinštiridesetletnega pešca, ki je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. V zadnjem času se je na območju Policijske uprave Celje, kamor spadajo tudi spodnjesavinjske občine, zgodilo nekaj hujših prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi terenski raznašalci časopisov, ki delo opravljajo večinoma v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. Če niso primerno opremljeni z brezrokavniki ali vsaj kresničkami, jih vozniki le stežka opazijo. S preventivnimi ukrepi, ki jih okvirno navaja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, predpisuje pa jih tudi Zakon o varnosti cestnega prometa, lahko delodajalci vplivajo na večjo prometno varnost, predvsem pa na varnost zaposlenih terenskih delavcev. Na redno uporabo kresničk oziroma drugih odsevnih teles policisti ponovno opozarjajo vse pešce in sporočajo, da bodo izvajali poostrene aktivnosti s področja nadzora psihofizičnega stanja voznikov, kot tudi aktivnosti v zvezi s pešci, še posebej v zadnjih dneh decembra, zato bodite pozorni in si v dneh prijaznih decembrskih druženj ne dovolite, da bi šli za volan pod vplivom alkohola ali kako drugače kršili red. In naj to ne velja le zadnje decembrske dni. L. K. MALI OGLAS ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primerno že tudi mnogo članstva. Informacije: 031 505 495,572 63 19. PNEVMATIK CENTER POSLOVNA ENOTA Latkova vas 214a 3312 Prebold tel: 03/703 12 20 fax: 03/703 12 21 internet: www.skiro.si e-mail: info@skiro.si iilRM Srečno ter uspeha polno leto vam želi kolektiv podjetja SKIRO, d.o.o., Prebold Blagajna drugje Celjsko javno podjetje Javne naprave, ki skrbi tudi za odvoz smeti Spodnje Savinjske doline, s koncem tega leta ukinja blagajno na sedežu podjetja na Teharski cesti 49 v Celju. Položnice za plačilo odvoza odpadkov bodo uporabniki storitev lahko brez provizije poravnali na Mestni blagajni na Trgu celjskih knezov 9 v Celju, ki odpira svoja vrata predvidoma 1. februarja. Že zdaj, in tako bo ostalo tudi v prihodnje, lahko občani brez provizije poravnajo svoje obveznosti tudi na blagajni ZE-ER-a, d. o. o., na Mariborski 2 v Celju. L. K. POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila MARIJA ZAKONJŠEK - KOBACOVA MARICA iz Marija Reke (11. 10.1921-5.12.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za izrečena sožalja ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALBINA HERMANA iz Dolenje vasi (29.1.1931-24.11.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo gospodu Valterju Zupancu za govor, Godbi na pihala Občine Prebold ter Pevskemu zboru Prebold. Hvala tudi sosedom za pomoč v mesecih, ko je trpel zaradi bolezni, osebju Zdravstvene postaje Prebold in župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč... V SPOMIN 2. januarja 2007 bo minilo deset let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, sin, brat in stric JOŽE DOLAR iz Velike Pirešice Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se spominjate nanj in prižigate svečke. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Lucija Kolar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev - EUR 1,46. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MATILDE CILENŠEK iz Griž 109 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Lepa hvala velja sosedom Šuster in Pocajt. Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku, godbi Zabukovica in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: hči Marija, sestra Lizika, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice in stare mame MARIJE RIBIČ iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delavcem Doma upokojencev Polzela, pogrebni službi Ropotar, osebju Bolnišnice Topolšica, Godbi na pihala Liboje, kolektivu Policije Žalec, Martini, Zdenki in Miciki za pomoč in gospodu Mlinariču za poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hči Sonja in sin Danilo ter vnukinja Lilijana Odšla je na nam neznane poti... SLAVKA ŠUSTER iz Gotovelj V življenju so trenutki, ki jih ne moreš preživeti sam. Potrebuješ podporo, topel stisk roke in prijateljske oči. Vse to smo občutili v naši žalosti. Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Njeni najdražji Ni te na polju, ni te v hiši, nihče tvojega smeha ne sliši, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih vedno še živiš. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari ate in pradedi STANISLAV LIPIČNIK, starejši iz Topovelj 14, Braslovče (26.5. 1931-16. 11.2006) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom, podjetjem Garant Polzela, SIP Šempeter, Inpos Celje ter vsem ostalim za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Braslovče, pevcem, osebju Zdravstvenega doma Polzela, pogrebni službi Ropotar ter gospodu Debelaku za besede slovesa. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE STORITVE h>an Ropotar, s.p. tel.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Otti 768 906 Starodaška ul. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz. Odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati, dedi, sin in brat STANE PODBREGAR iz Marija Reke (12. 7. 1951-18.11.2006) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Banku in gospodu Megliču za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke ter sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: žena Slavi, hči Anita in sin Damjan z družinama, vnuki Adrijana, Sandra in Andraž ter mama in bratje z družinami Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata ŠTEFANA VOVKA iz Galicije (18. 12. 1946-14. 11.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, darovali in ga tako spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Vikica, sin Franjo z družino ter ostalo sorodstvo Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 14. decembra so minila štiri leta, odkar nas je nenadoma zapustil naš najdražji DRAGOTIN STANKO iz Grajske vasi (26. 9. 1947-14. 12. 2002) Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob mnogo preranem grobu. Žena Štefka, hčere Saša, Tatjana in Nataša z družinama Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 19. januarja 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. ZAHVALA Dotrpela je naša draga teta ANTONIJA POČIVALNIK z Gomilskega 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene težke bolezni stali ob strani. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pogrebcem, SB Celje, Domu upokojencev Polzela, dr. Hrovatovi, sestrama Martini in Anici, ki ste ji lajšali bolečine v času njene bolezni. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku, zastavonoši, gospe Matildi za molitev in pevcem. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in potrebe cerkve ter pogrebnemu kolektivu Ropotar za vzorno opravljene pogrebne storitve. V žalosti: vsi njeni »Bilo je lepo živeti s teboj, a te nam je smrt zaradi bolezni mnogo prekmalu vzela...« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega VINKA CVERLETA iz Dolenje vasi 116 (6. 7. 1948-30. 11.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ga niso pozabili v času njegove bolezni. Hvala za pomoč nevrološkemu in dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, posebno družini Jazbec za prevoze in lep odnos do našega ata. Hvala Osnovni šoli Prebold in Vrtcu Prebold ter celotnemu kolektivu Mik Celje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Damjanu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej za spoštljivo in številno spremstvo na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA Za vedno nas je zapustil FRANC OŽIR (8. 8. 1947-27. 9. 2006) Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej lovcem Lovske družine Prebold. Milena, Toni in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta GABRIJELA JURKOVIČA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Domu upokojencev Polzela, pevcem za odpete pesmi in gospe Citi Galič za odigrano melodijo, govornici, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Marija, sin Jelko in hči Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Advent v Novem Celju Utrinek sejma v dvorcu Novo Celje Veseli december v Braslovčah Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi za letošnji adventni čas v dvorcu Novo Celje pripravil adventne sejme. Prvi je bil prvo adventno ne- Na tretjo adventno nedeljo je v Dominikanskem domu v Petrovčah celjski škof dr. Anton Stres blagoslovil in odprl raz- Prejšnji petek je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec premiera televizijske igre TV Slovenija Naša Vigred, o katerem smo že pisali v avgustovski številki. Večino igre so namreč posneli v Žalcu, kjer se je filmska ekipa na čelu z režiserjem Vinkom Mö-derndorferjem in piscem scenarija Tonetom Partljičem, ki je v TV-igri tudi zaigral, mudila v prvem tednu julija. Na petkovi premieri se je obema omenjenima pridružil tudi glavni igralec Tone Hočevar Rifle, njegova filmska vnukinja Sara Ravnik in dramaturg Jernej Novak s TV Slovenija. Pri snemanju je sodelovalo kar nekaj statistov iz naših krajev in vsem se je ekipa TV Slovenija na premieri zahvalila s televizijskim posnetkom. Naša vigred je ime lokalnega časopisa, kjer novinar (Rifle) s deljo. Zbrane sejmarje, vseh je bilo 22, je uvodoma pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar, ki se je med stavo Svetega pisma. Razstava je priprava na prihodnje leto, ko bomo po vsem krščanskem svetu obhajali leto Svetega pisma. člankom osmeši neimenovanega župana in njegove metode privatizacije lokalnega komunalnega podjetja. Novinar se še bolj zaplete, ko obljubi svoji vnukinji, da 24 ur ne bo lagal. To pa razkrije politične spletke in ljubezensko afero, kjer se izkaže, da »demokracija« namesto več svobode pri novinarskem sporočanju prinaša več omejitev. »Tudi naša dolina ima lokalni časopis z naslovom Utrip Savinjske doline,« je v napovedniku povedala Lidija Ko- drugim za okrasitev prizorišča zahvalila Vrtnarski šoli Medlog, za veliko jelko Zavodu za gozdove Celje - enoti Žalec in za jaslice v kapeli Jožetu Stepišniku, članu turistične sekcije Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas. Pisan kulturni program so za uvod v adventne sejme pripravili učenci OŠ Petrovče. Popoldne smo lahko prisluhnili adventnemu koncertu Vokalne skupine Candela KD Petrovče, drugo adventno nedeljo koncertu Ženskega pevskega zbora KD Gotovlje, tretjo pa koncertu Irene Kralj, ki je na klavirju spremljala sopranistko Ireno Glušič. Četrto adventno nedeljo, 24. decembra, bo nastopil godalni kvartet Moderato. Na vseh sejmih lahko kupite adventno dekoracijo, izdelke domače in umetne obrti, domač kruh, pecivo, med, suho sadje itd. T. Tavčar S tem želi Cerkev dati poseben poudarek knjigi vseh knjig, bralce pa pritegniti k bolj poglobljenemu branju Svetega pisma, saj na njem temeljijo krščanske kulture, evropska civilizacija in njene vrednote. Župnija Petrovče na razstavi prikazuje različne izdaje in izvode Svetega pisma, ki so izšli zadnjih dvesto let. Nekaj knjig Svetega pisma je tudi v tujih jezikih. Razstava bo odprta ob sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure, in sicer do 28. januarja prihodnje leto, ko bodo v Cerkvi na Slovenskem obhajali nedeljo Svetega pisma. T. T. celi in dodala: »Morda bomo po ogledu TV-igre izvedeli, zakaj so v našem Utripu objavljeni samo informativni novinarski žanri.« Aktualna televizijska igra je navdušila gledalce na premieri in najbrž marsikomu odgovorila tudi na to vprašanje. Prisotni avtorji so se Žalcu zahvalili za gostoljubje ob snemanju in premieri, županu Lojzetu Posedelu pa so v zahvalo podarili simbol TV Slovenija »dečka s piščalko«. Televizijska igra Naša vigred bo na sporedu TV Slovenija na silvestrski večer. L. K. V organizaciji Prosvetnega društva Braslovče so v prvi polovici tega meseca v Braslovčah pripravili vrsto prireditev pod skupnim naslovom Veseli december 2006. Tako je letos prvič zaživel praznični gledališki festival za otroke in mladino, na katerem so se z gledališkimi igricami predstavili KD Gomilsko z igrico Princesa kamnitih besed, KD Prebold z Mojco Pokrajculjo, Društvo prijateljev mladine Braslovče z igrico Franček praznuje rojstni dan, otroci Osnovne šole Braslovče pa so festival zaključili s prazničnim živžavom. Najmlajši so v Knjižnici Braslovče prisluhnili tudi uri pravljic in likovno poustvarjali, prejšnji petek pa so tako mlajši kot tudi njihovi starši in ostali v športnem igrišču S tretje razstave jaslic V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi je bila tudi letos na ogled razstava jaslic, ki Društvo podeželskih žena Občine Žalec je tudi letos pripravilo vrsto tečajev, delavnic in predavanj. Tako so pripravile delavnice izdelave adventih venčkov, peke drobnega božičnega peciva in izdelave novoletnih voščilnic ter organizirale predavanje Majde Menih z naslovom Starost ni vprašanje let, temveč vprašanje duha. V prostorih Kmetijske zadruge Griže so minulo sredo pripravile tečaj za izdelova- Dedek Mraz med najmlajšimi v Rakovljah že tradicionalno okrasili novoletno smreko, nakupili praznična darila in dobrote ter z veseljem pozdravili dedka Mraza, v dvorani doma Partizan pa so pripravili bo-žično-novoletni sejem. Stojnice na sejmu so krasile domače dobrote za na praznično mizo, ki so jih pripravile člani- so jo pripravili člani turistične sekcije Gasilskega društva Drešinja vas. Na tretji raž- nje adventnih venčkov. Kot je povedala predsednica društva Tilka Drev, je tečaj vodila vodja praktičnega pouka na vrtnarski šoli v Medlogu Štefanija Kos, udeležilo pa se ga je 18 žena. Udeleženke tečaja so izdelovale venčke iz različnih materialov, pri tem pa so sprostile svojo domišljijo in spoznale tudi svojo aranžersko žilico. Izdelovanje adventnih venčkov so pripravili tudi v veroučni učilnici župnije na Polzeli. Kot darilo ce Društva podeželskih žena Občine Braslovče, unikatne voščilnice, okraski, darila in drugo, kar sodi k praznovanju božiča in novega leta. Veseli december bodo zaključili v četrtek, 21. decembra, z nastopom Rožmarink in mlade citrarke Špele Majcen ob 19.30. T. Tavčar stavi pod skupnim naslovom Jaslice Savinjske doline so ljubitelji jaslic predstavili svoje bogate zamisli, obiskovalcem pa omogočili, da so podoživeli Odrešenikovo rojstvo in čar svete noči. Kot je povedal Jože Stepišnik, razstavljavci, teh je bilo letos 26, prihajajo iz različnih krajev Savinjske doline in tudi iz Raven na Koroškem. Razstava je vsako leto odmevnejša, s svojimi zamislimi in različnimi materiali razstavljavci dajejo dušo postavitvi. Letos prevladujejo naravni materiali in kipci iz žgane gline, lesa in drugih, okolju prijaznih mas. Veliko je kipcev, ki so jih razstavljavci oblikovali sami. Žalcu pa so pred obrambnim stolpom - Keudrom izdelale velik adventni venec (fotografija na naslovnici). »Želimo, da v teh temačnih dneh prispeva k prazničnemu vzdušju, saj nam bo vsako adventno nedeljo dajal več svetlobe in upanja. Z njim vam vsem voščimo vesele praznike in uspešno leto 2007, » so v svojem sporočilu ob predaji adventnega venca v Žalcu zapisale članice Društva podeželskih žena Žalec. T. Tavčar Ustvarjalci televizijske igre Naša vigred Razstava Svetega pisma Premiera Naše vigredi Jaslice Savinjske doline T. T. Izdelovanje adventnih venčkov daß [je ni na (Božično skrivnost v jami (PekeC v ponedeljek 25., in torek^ 26. decemSra, od 15. do 18. ure. Zadnji vstop v jamo 06 17.30. turistično druStvo Šempeter v sodelovanju 2 ZAVODOM ZA KULTURO. SPORT IN TURIZEM ŽALEC z ansamblom T pravi muzikanti (31.12. ob 23,'uri, ovfobuina pollaio Žalec) /9 v dvorcu Novo Celje 24. december od 10. do 15. ure s koncertom ob 15. uri: GODALNI KVARTET MODERATO H VSTOP PROST