Glas zaveznikov
Leto i • št. m	llnjormacijski dl n e o n i k A. L S.	cena 2 uh
TRST, sobota 27. oktobra 1945
oBiJJNISTVO:	Via S. PelUoo 8 - Telefon št. 83854 in 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7. mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni in pravni iglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., Societš. per la Pubblicita in Italia, Trst, via Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne Vračamo.
Bevin o položaju v Evropi
Zbrisati treba sledove vojne in nmngočiti zaupanje v mednarodno sodelovanje
Dve vrsti gladu - Do češkoslovaške in Poljske ne smemo lavzetl nepopustljivega stališča - UNRRA mora dobiti pomoC - Begunci
London, 27. oktobra Zunanji minister Bevin je v zbornici govoril o stanju v Etrropi ter izjavil, da je Evropa,v težkem položaju, posebno kar se tiče prehrane. Grozi lakota, kar lahko povzroči večje izgube, kot so jih povzročili topovi in atomske bombe.
Bevin je dejal: rnZelel bi, da bi tudi v drugih delih Evrope imeli svobodne poslanske zbornice, podobne naU, v katerih bi se dalo razpravljati brez ovir.
Nevarnost duševne lakote
V	Evropi sta dve vrsti lakote. Prva je fizična lakota; mnenja pa sem, da bodo oblaki, ki se zgrinjajo nad Evropo, povzročili Se večjo duševno lakoto, ki bo usodnejša od fizične.
«Ce bi imeli tudi drugi narodi svobodne poslanske zbornice in če bi se mogel narod svobodno izražati, bi mogli ustvariti v svetu novo bodočnost.
mPred šestimi tedni se mi je zdelo, da bo grozila v Evropi pozimi strašna epidemija, ako ne bi pod-vzeli konkretnih ukrepov in če ne bi uporabili vseh razpoložljivih sredstev)).
V	pogledu deportacije Nemcev je Bevin dejal, da je mnoge Nemce, ki jih vračajo v domovino, Hitler namestil po raznih večjih posestvih na Poljskem in v drugih državah, odkoder so izgnali lastnike.
Za demokratično Češko in Poljsko
Bevin upa, da bo v Češkoslovaški znova zavladal demokratski režim in da bodo Cehi, Slovaki in sudetski Nemci živeli v dobrih odnošajih, čeprav so Hitlerjevi agenti uničili njihovo demokratsko državo.
«V pogledu Poljske in Češkoslovaške ne smemo zavzeti nepopustljivega stališča!)).
Bevin je dejal, da se ne sme pozabiti. da so vsem tem narodom po-popolnoma uničili upravni ustroj. Vojska je dvakrat prekoračila njihovo Ozemlje. Bevin je predočil zbornici, kaj bi nastalo iz Anglije, če bi vdrli vanjo dve vojski.
Z vsem uničenim državnim ustrojem in uničeno industrijo ni mogoče pričakovati, da bi novo osnovana organizacija mogla v šestih mesecih brezhibno delovati.
Spremenjeno stališče do Nemčije
«V koalicijski vladi)), je dejal zunanji minister, asmo več mesecev preučevali, kakšno stališče naj zavzamemo ob koncu vojne. Domnevali smo, da bo ostala v Nemčiji nekaka osrednja vlada, stari civilni uradniki, kar bi nam lahko koristilo, toda med vojno smo doumeli, da je hotel Hitlerjev režim, ki ni imel iz-gledov na zmago, pustiti Evropo v stanju popolne anarhije. Morali smo spremeniti vse naše načrte in preučiti sestavo nove zmožne vlade.
Morda nas grajajo, ker smo u-stvarili različna zasedbena področja, Ce gledamo nazaj, menim, da bi bilo bolje, če tega ne bi storili. Obstajajo resni politični pomisleki, o katerih pa ne želim razpravljati na današnjem zasedanju. Omejil se bom *> izjavi in vam pravim, da ni mogoče izkoreniniti zmešnjave in njenih posledic, če se v teku vojne ne more priti do zaključka, kje in kdaj le treba nehati. Enostavnejše je prU četi z bojem, kot pa ga ustaviti; zlasti še £e upoštevamo položaj 70 milijonov ljudi v položaju popolne anarhije.
dUpatn in vroče, želim, da bi napočil dan, ko bodo vsi narodi odkrito verovali v mednarodno organizacijo, ker po mojem pri sedanjem razvoju znanosti bodoče meje in interesne sfere ne bodo imele takega pomena, kakor so ga imele v Preteklosti.
Ne verjamem, da bi bile ozemeljske soremembe velikega pomena za ^brnost, so 'pa narodi, ki so bili najdeni, kar zelo vpliva na njihovo stališče v sedanjem položaju^
Zg sedanji težavni položaj je ena sama rešitev: zbrisati sledove voj. >le. odpraviti bojazni in onogočiti, da
1)0 na njihovo mesto stopilo polno '^upanje v mednarodno sodelovaje- Upam, da bomo ta smoter 'avzHc mnogim težavam v kratkem '<su dosegli.
Prehrana In zdravstvo
O prehranjevalnem in zdravstve-položaju je Bevin dodal, da so t"QriU vse, kar je bilo mogoče. Zah-po žitu moramo izpolniti, če te hočemo v prihodnji zimi izogni-} katastrofi. Ameriški kongres preii-*daj vprašanje o nakazilu 450 j, Sifonov funtov šterlingov organi-UNRRA. Ce do tega Sklepa *.h° prišlo, bo \ zadah organizaciji st0jiRA trd utMrec in položhj bi po-p nekaj tednih obupen, o or-
ganizaciji UNRRA je Bevin rekel, da se je njena učinkovitost zadnje mesece znatno povečala, toda njena odgovornost stalno narašča. V zvezi z vprašanjem o preseljevanju in emigraciji je rekel, da je 14 do 15 milijonov ljudi, ki se stalno selijo v različnih smereh. Je še tudi nad 10 milijonov deportirancev, ki jih je treba poslati iz Nemčije v Italijo, Francijo in druge države. Od konca vojne smo morali poskrbeti za več kakor 20 milijonov ljudi, ki so morali zapustiti svoje države ter svoja običajna bivališča.
Drugo vprašanje je nastalo z Nemci, ki so šli na delo v Sovjetsko zvezo. Ni mu znano točno število teh delavcev, znano je samo Sovjetom. Bevin je dodal, da tvorijo velikansko večino ljudi, ki so prišli iz sovjetskega zasedbenega področja na zahodna področja, ženske in otroci. Ko sem zapuščal Berlin in sem šel na letališče — je rekel Bevin — je bilo prav toliko beguncev namenjenih v mesto, kakor jih je prihajalo iz mesta.
Bevin je tudi omenil, da sta Svet zunanjih ministrov in tudi ameriška vlada načela vprašanje notranje plovbe v Evropi, ter je pripomnil, da nič ne bi tako pomagalo obnovi Evrope, kakor mednarodna ureditev plovbe po rekah Odrl, Renu, Labi in Donavi, ako bi se mogli osvoboditi strateških ozirov in teorij o vplivnih področjih.
Bevin je nujno pozval zaveznike Velike Britanije, da je treba brez ozira na medsebojne bodoče odno-šaje uporabiti vsa sredstva za preprečitev trpljenja in lakote, ki grozi milijonom moških in žensk. Ce Evropa želi, da bodo njene prehranjevalne razmere izboljšane, potem
morajo njeni srednji in vzhodni predeli, ki so v glavnem kmetijski, hraniti njene industrijske predele.
Trenotno tudi poljedelski 'predeli zaradi posebnih razmer, ki jih je prinesla vojna, ne pridelujejo zadovoljivo količino živil. Zaradi tega ni v pridelku presežkov za industrijske predele.
Japonska In Nemčija
otNemčija je danes nevarnejša kot Japonska, kajti v Nemčiji je več pameti)), je dejal ameriški admiral Halseg, ko so mu te dni ob vrnitvi iz Japonske priredili svečan sprejem v San Franciscu. eJaponska je danes sila četrtega ali petega reda. Ce bomo pametni, ji nikoli več ne bomo dovolili, da se dvigne)).
Velika Britanija gleda na gospodarsko obnovo sveta z manjšo zaskrbljenostjo kot v preteklosti. Bevin je nato dejal, da se ne more jasno izraziti o bodočnosti Porurja in Porenja. Meni, da se napadalnemu narodu, kot je nemški, ne sme nuditi nove možnosti za napad. Bevin ne želi uničenja nemške mirovne industrije, meni pa da je pravično zahtevati pametna zagotovila za veliko nemško gospodarsko moč. Ne misli na teritorialne spremembe, ampak na mednarodno nadzorstvo, ker je govora o narodu, kateremu ni moči zaupati niti takrat, ko ne more škodovati.
Ce bodo narodi premagali različne probleme brez strahu ih nezaupanja, bo mogoče Evropo znova ure-diti na mirnih temeljih, kar bo v korist vsem narodom.
Bevin o prehrani
Britanska radijska družba je v včerajšnji večernji srbohrvatski oddaji nag«sila: «Ko je govoril o ne-dostatku živil v zvezi s položajem v Evropi, je minister Bevin naglasil, da je Jugoslavija v preteklosti proizvajala zadostne količine živil In Je bila celo v stanju izvažati živila v druge industrijske evropske države.
«Toda proizvodnja živil v Jugoslaviji je zdaj zmanjšana, je nadaljeval minister Bevin, ker drži Jugoslavija pod orožjem veliko vojsko -100.000 do 600.000 mož.» Minister Bevin je poudaril, da ne more razumeti, zakaj Jugoslavija tako ravna.
Neredi v Sofiji
Sofija, 27. oktobra
Neko zapoznelo poročilo »Associated Press» pravi, da je bil 'v četrtek zvečer pred hotelom »Bul-garljo*, kjer prebiva ameriški novinar Mark Ethridge, velik hrup. Novinar je na potovanju po Balkanu po naročilu ameriškega zunanjega ministrstva.
♦Associated Fress» dodaja, da je prišlo do incidenta med dvema skupinama različnih političnih nazorov, ker je hotela vsaka dokazati Ethridgeu, da je največji del naroda na njeni strani.
Poročilo dodaja, da se je množica zbrala najprej zaradi udeležbe komemoracije za bolgarskim rodoljubom Grigorjem česmehmljo-vim. Njegov pogreb, ki je bil 18. septembra, je dal eksponentom opozicije priliko, da so se po začetku tojne prvič sestali k seji.
Ko se je komemoracija zaključila — nadaljuje poročilo — je od šla množica pred omenjeni hotel in glasno klicala Ethridga, ki pa se ni prikazal. Množico so sestavljati pripadniki opozicije in Narodne fronte.
Napetost v Braziliji
London, 27. oktobra Po poročilih iz New Yorka vlada v Rio de Janeiru velika politična napetost. Vojska iti policija sta v alarmnem stanju ker se širijo glasovi, da bo v Braziliji izbruhnila revolucija.
Žrtev zapeljevanje mladine
Karl Dietz, 10 letni član mladinske organizacije nHitlerjugends, je postal žrtev nacistične vzgoje mladine, katero so že od zgodnje mladosti zastrupljali s političnim in narodnostnim fanatizmom, kot to opazimo pri vseh totalitarističnih režimih, ki skušajo zatreti v mladini čut za osebno odgovornost. Desetletni Dietz je stražil skupino vojnih ujetnikov, pri čemer je surovo z njimi ravnal. Neki francoski vojni ujetnik se je razburil in ga udaril. Zaradi tega so prisotni člani SS oddelkov izbrali pet vojnih ujetnikov, katere je desetletni član hitlerjeve mladine lastnoročno ustrelil. Slika nam ga kaže v sredi članov SS oddelkov, ki bodo pred sodišem v Parizu odgovarjali za svoj zločin.
MOŽNOST SPREMEMBE STALIŠČA
SOVJETSKE ZVEZE
Ameriško poročilo o sovjetskem zadržanju v pogledu nadzorstva nad Japonsko
stveni svet nad Japonsko, ki je sličen onemu, ki obstoji v Nemčiji.
Predlog predvideva, da v primeru nesoglasja med člani nadzorstva ne bodo čakali na odločitev predsednika, marveč bodo zadevo poslali v presojo vladam.
Videti je, da Sovjetska vlada ne vztraja več na svojem »tališču. Ker se razpravljanja o teh vprašanjih še nadaljujejo, bi kakršen koli komentar o teh zadevah stvar poslabšal.*
Zunanji minister Bymes je izdal nalog, naj se podminister Dunn, ki zastopa ministra Bymesa v posebnem svetu zavezniških zastopnikov v Londonu, takoj vrne v Združene države. Dunn, opolnomočeni minister za evropske zadeve Daljnega in Bližnjega Vzhoda ter Afrike, je Byrnesov glavni tajnik v vprašanjih političnih odnosov med drugimi narodi. Poslanik James Vi-nant bo nadomestoval Bymesa v odsotnosti Dunna.
Washington, 27. oktobra
Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva je v pojasnilo izjav, ki jih Je na četrtkovi tiskovni konferenci podal zunanji minister Byr-nes objavilo, da obstoji možnost spremembe stališča Sovjetske zveze v pogledu nadzorstvenega sveta nad Japonsko. Poročilo nadaljuje, da je bilo v tem pogledu izmenjanih več diplomatskih misli ter da se razgovori še nadaljujejo.
Na tiskovni konferenci so obravnavali razna vprašanja z ozirom na sovjetski predlog, ki ga je iznesel pred nekaj tedni v Londonu komisar za zunanje zadeve Molotov. Razpravljali bo tudi, če bi bila Sovjetska zveza za takšno obliko nadzorstva nad Japonsko kot je v Nemčiji, ali pa za način, kakršen je na Balkanu, kjer imajo stalnega predsednika ih deželo, ki bo sama vodila svojo politiko. Byrnes je dejal, da Je bila po zadnjih poročilih Sovjetska zveza za nadzorstveni svet po načinu, ki velja v Nemčiji.
Po vzgledu Nemčije
Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva nadaljuje: «Z ozirom na izjavo o stališču Sovjetske zveze v zadevi nadzorstvenega sveta nad Japonsko, ki je bila obravnava, na na tiskovni konferenci, se zunanji minister oslanja le na izvirno sovjetsko stališče, o katerem so ga izprašavali.
Sovjetski predlog dne 24. septem. bra o nadzorstvenem postopku nad Japonsko, ki je bil poslan Svetu zunanjih) ministrov, je bil obnovljen in ponovno potrjen v pismu z dne
1.	oktobra, ki ga je. Molotov poslal Byrnesu. Iz njega je moči videti, da Sovjetska zveza predlaga nadzor-
Von Rundstedt in Kesselring bosta sojena
Nurnberg, 27. oktobra »Associated Press* je izvedela iz merodajnega vira, da bodo po zaključku razprav v Niirnbergu sodili kot vojna zločinca maršala von Rundstedt-a in Kesselringa.
Razprava bo na podlagi dodatka k obto-Žnicd, predloženega 18. oktobra v Berlinu, ki obsega vse častnik«, ki so poveljevali nemški vojski, mornarici in letalstvu od februarja 1938 do marca 1945.
Dejstvo, da von Rundstedt in Kesselring nista zapopadena v glavnem seznamu 24 vojnih zločincev, n« pomeni, da sta več ali manj kriva od ostalih obtožencev.
Izjave romunskega propagandnega ministra
London, 27. oktobra Posebni «Reuterjev» dopisnik v Budimpešti piše, da mu je romunski minister Jasi Constantinescu v nekem razgovoru pred nekaj dnevi odkrito izjavil, da tisk v Romuniji dejansko ni svoboden. Minister je zagovarjal delo vlade in zatrjeval, da popolna svoboda tiska ni možna tako dolgo, dokler ne bodo izvršili popolnega čiščenja. Izjavil je, da je po štirih letih fašizma in 40 letih njemu prijaznih režimov deželo težko očistiti fašističnega strupa, ki je prizadel šole, cerkev, vojsko in tisk. Dostavil je,, da ima vlada, namen ostati na krmilu do popolne ostva-ritve treh glavnih nalog: uničenja ostankov fašizma, očiščenja državne uprave in obnove narodnega gospodarstva. «Gospodarski položaj države — Je dejal minister — je dejansko skrajno težak. Jaz sam, — j® pristavil — ki sem vseučiliški profesor in prejemam samo 150 tisoč lejev plače na mesec, katerih kupna moč pa je manjša od deset londonskih funtov. Prizadevamo si najti izhod iz te krize kakih sprememb gospodarskega ustroja države, ki bo še nadalje temeljil na načelu zasebne lastnine. Najtežje vprašanje — je pristavil minister — je uničenje črne borze. Vlada je trdno odločena da jo iztrebi in je zato izglasovala zakon, ki določa zaplembo imovine vsakomur, kdor bi se pregrešil proti predpisom o prehrani. Toda ta zakon doslej še ni bil uporabljen.)!
Grike volitve
Atene, 27. oktob: Kot poroča »Associated Pr< ao dosegli v Grčiji predhodni razum, po katerem bodo narc volitve 20. januarja.
Sporazum so dosegli po ra vorih med poslancema Sofocle in , Veniaeloeom ter različnimi liričnim} skupinami, ki so jih v( o sestavi nove vlade.
KAZISKOVAHJE ATOMSKE Sit E
Pred težko odgovornostjo zn bodočnost človeštvo
Pozornost svetovne javnosti - Francija želi pri raziskovanjih sodelovati z Veliko Britanijo - Izjave politikov in znanstvenikov
London 27. oktobra
V zadnjem času je pozornost vse svetovne javnosti posvečena dvema velikima dogajanjima:	razvoju
mednarodnih političnih vprašanj, ki so prišla zaradi neuspeha londonske konference Sveta zunanjih ministrov na mrtvo točko in vedno obsežnejšemu raziskovanju atomske sile. Vsa svetovna javnost se namreč zaveda, da je od pravilnega pojmovanja in razvoja obeh najvažnejših faktorjev sedanjega časa odvisen mir, varnost in s tem tudi sreča vsega sveta.
Odkar sta padli prvi atomski bombi na japonsko ozemlje in je svet izvedel o strahotnih učinkih tega bombardiranja, je poteklo zdaj že nekaj mesecev. Med tem časom sta iznajditeljici tega novega orožja, zapadni demokratični zaveznici, nadaljevali z raziskovanji. Poleg tega sistematičnega dela pa nista niti za hip pozabili, da sta z novim odkritjem povzročili v svetu dalekosežni preobrat, o katerem je treba voditi račune. Niti za hip nista pozabili, da sta prevzeli nase tudi težko odgovornost za bodočnost vsega človeštva. Trezne izjave, ki smo jih slišali iz ust ameriških in angleških odgovornih voditeljev, so nam lahko zagotovilo, da atomska sila ne bo uporabljena v škodo marveč v korist človeštva, dokler bo skrivnost njenega pridobivanja v rokah ljudi, ki se polno zavadajo svoje odgovornosti do bodočnosti vsega sveta.
Poleg odkriteljic atomske silie pa so se raziskovanj v zadnjem času lotili tudi drugi narodi. Na prvem mestu so vesti omenjale prizadevanja Sovjetske zveze. Danes nam še ni znano, kako daleč
London, 27. oktobra
»Reuter* poroča, da je v četrtek delegacija, ki jo je vodil William Beveridge, predložila ministrskemu predsedniku Afctleeju načrt petih točk, v katerem poudarjajo, da je potrebno poslati pomoč milijonom ljudi zlasti v Nemčiji, ki jim za zimo grozi smrt zaradi lakote.
Točke so naslednje:	1) Velika
Britanija bi se morala sporazumeti s Sovjetsko zvezo. Polj6ko in Češkoslovaško in o takojšnji ustavitvi izgonov Nemcev iz vzhodne Evrope. še pred pomladjo bi bilo treba določiti enotno postopanje o tem vprašanja,
2)	Velika Britaniji bi morala z Združenimi državami in Francijo sprejeti čim večje število izgnanih* Nemcev, v kolikor bi bila na razpolago stanovanja in živila.
3)	Velika Britanija bi morala z Nizozemsko in Belgijo povišati proizvodnjo premoga, preskrbeti primerne obroke živil rudarjem in njihovim družinam ter zadostiti drugim domačim potrebam Nemcev.
Frankfurt ob Meni, 27. oktobra
Bivši vodja nemške delavske fronte Ley je v sredo v Niirnbergu izvršil samomor.
Poročilo o Leyevem samomoru, ki ga je izdal polkovnik Burton Andres, policijski vodja jetnišnice v Niirnbergu pojasnjuje, da je smrt nastopila ob 20. uri zaradi zadušitve.
Bivši voditelj ^e je obesil v svoji celici z vrvjo, ki jo je naredil jz brisače in jo pritrdil na vodovodno cev v stranišču. V ustih je imel zamašek iz cunj.
V zaporih so podvzeli vse mogoče ukrepe, da bi bivšim nacističnim voditeljem prepreči izvršiti samomor. Vzpostavljena je bila stroga nadzorstvena služba in straže so nadzirale jetnike vsakih 30”. Natančno so jih preiskovali, da bi jim odvzeli strup, ker so vedeli, da ga ima vsak.
O odkritju samomora Je prispelo naslednje poročilo:
Pri nadzorovalnem obhodu po celicah je straža skozi spodnjo odprtino straniščnih vrat opazila Leyeve noge. Straža ga je poklicala, a jetnik ni odgovoril. Poklicali sp odgovornega častnika jetnišnice. ki je Leya odvezal in ga položil na
so napredovali z raziskovanjem sovjetski znanstveniki.
Francoska raziskovanja
V najkrajšem času bo tudi Francija začela z raziskovanjem atomske sile. Ce bo potrebno, bodo delali poizkuse v Sahari.
Zgradili bodo potrebne naprave in laboratorije ter preizkusili razne sisteme. Dela bo vodila komisija za razvoj atomske sile, ki so jo nedavno ustanovili v Parizu. Raziskovanja bodo tudi v pariški okolici.
Gornje vesti je sporočil v četrtek zvečer Raoul Dautry pariškemu dopisniku «Daily Maila*. To so prve Izjave, ki jih je podal Dautry kot novoimenovani ravnatelj komisije za atomsko silo za francosko matično ozemlje in kolonije.
Dautry je dodal: «Ne mislimo ostati v brezdelju in čakati, kaj bodo storile druge države. Francija bo preučevala atomsko silo po potrebi sama ali pa če bo mogoče, skupno z Veliko Britanijo in drugimi državami. Predvsem bomo preučevali industrijsko Izkoriščanje atomske sile in šele na drugem mestu z nje uporabo v vojaške namene.*
Francoska vlada je že odobrila milijardo frankov za pričetek preučevanj, toda po mnenju Dautryja ta znesek ni previsok. Potreben bo še večji prispevek.
Dautry je dejal, da je prepričan, da bodo francoski znanstveniki zmožni zgraditi potrebne naprave. Prikladnih krajev za poizkuse je v Franclji dovolj. Ce pa bo potrebno, bodo izvrševali poizkuse v Sahari.
Dautry je naglasil dejstvo, da so Angleži izvršili zelo važne poiz-
4)	Velika Britanija bi morala uporabiti vsa uporabljiva britanska, ameriška in nemška prevozna sredstva, da bi tako rešila vprašanje pomanjkanja prevozov.
5)	Velika Britanija bi morala dati na razpolago vojaške in civilne zaloge živil ter vsako drugo razpoložljivo živilsko zalogo, da bi tako mogla zadostiti najnujnejšim potrebam prebivalstva.
Brzojavka dostavlja, da je Attlee izdal poročilo, v katerem je izrazil svoj pristanek, poudaril pa je, da so sedanji pogoji takšni, da Jih nikakor ni mogoče izboljšati samo z enostransko pobudo s strani britanske vlade.
Zatasnl nizozemski parlament
Haag, 27. oktobra Agencija «Aneta» poroča, da je nizozemska zgornja zbornica s 16 glasovi proti 8 glasovom odobrila zakonski predolg o ustanovitvi začasnega parlamenta.
ležišče. Nemški zdravnik, ki je sam interniran v jetnišniei in ki zdravi jetnike, mu je skušal okrepiti srce in ga rešiti z umetnim dihanjem, bilo pa je zaman.
Obtožnica proti Leyu
Ley je bil eden izmed glavnih nacističnih vodij, ki se bodo morali zagovarjati pred mednarodnim vojaškim sodiščem v Niirnbergu.
Leya so obtožili, da je imel visoka mesta v nacistični stranki in da je s svojim osebnim vplivom in svojimi osebnimi odnošaji do Ftihrerja omogočil, da so prišli na oblast razni pripadnik! nacizma. Poleg tega so ga obtožili, da je zavzemal važno mesto v pripravi vojne. Obtožnica zaključuje, da je nacistični voditelj, ki je zdaj izvršil samomor, pooblaščal, vodil in se udeleževal zločinskih dejanj proti človeštvu.
Ley je bil kmetski sin. Rodil se je leta 1890. Po svetovni vojni, katere se je udeležil, se je leta 1920 vpisal v. nacistično stranko.' Organiziral je gibanje »Kraft durch Freude*. Leta 1939 je odposlal v tujino 378.000 šterlingov.
Leya so v petek pokopali v skupnem grobu,
kuse z atomsko silo v neobljudenih krajih Kanade. Dautry si želi aoglo-francosko sodelovanje. Izjavil je, da ima Francija namen skleniti sporazum, po katerem ne bi Velika Britanija in Francija, razpravljali samo o diplomatskih in političnih vprašanjih obojestranske koristi, ampak bi se medsebojno obveščevali tudi o doseženih uspehih na polju raziskovanja atomske sile.
Državniki in učenjaki
V	zadnjem času je dalo Izjave o atomski sili nešteto politikov In učenjakov. Ameriški predsednik Truman se je tega vprašanja dotaknil že večkrat. V sredo pe o pomenu atomske sile govoril tudi angleški kralj Jurij VI. Nekatere vesti pravijo, da bosta Truman in Attlee v kratkem dala nove pomembne izjave, vendar pa se je Attlee odločil, kot je izjavil v sredo v parlamentu, da ne bo podal nobene izjave o britanski politiki do atomske sile, dokler ne bodo zaključeni razgovori z Združenimi državami in Kanado o mednarodnem značaju tega vprašanja.
Znanstveniki iz Oak Ridga v Tennesseeju, ki so sodelovali pri razvoju atomske bombe, so izjavili, da je njena važnost tako velika, «da more napačen korak v mednarodni diplomaciji povzročiti popolno uničenje države*.
To izjavo je podal senatu zastopnik znanstvenikov dr. H. J. Curtis, ki je nadaljeval takole: »Prišli smo do zaključka, da ostane lahko tajnost samo v tem primeru, če bodo namreč izročili nadzorstvo nad uporabo atomske sile samo eni mednarodni organizaciji. TO pa je mogoče napraviti samo proti poštenemu zagotovilu, da bodo atomsko bombo uporabljali le za obdržanje miru med narodi.* ,Curtis je vseskozi nasprotoval ob-. javi podrobnosti o atomski bombi in dodal: «To bi bilo isto, če bi dali otroku posodo z bencinom in škatlico vžigalic, da bi se igral z ognjem.*
Profesor Oliphant
Profesor M. L. Oliphant, vodja skupine britanskih znanstvenikov, ki so sodelovali pri proizvodnji atomske bombe, je v nedavnem govoru izjavil, da je moč atomske sile, ki so jo uporabljali za mirovne smotre, pokazala sledeče primere: približno $ol kg premoga proizvaja 1 kilovat elektrike; pol kg urana razvija 15 milijonov kilovatov elekrične energije.
Avtomobil bi s pol kg urana lahko prevozil 19 milijonov km dolgo pot. Z izdajo 50 do 100 milijonov šterlingov bi Velika Britanija lahko ostvarila to odkritje v 4 ali 5 letih.
Končno je človeštvo iznašlo sredstvo, ki bi spremenilo obličje zemlje in izvršilo velike geološke spremembe. Puščave in neplodne pokrajine sveta bi lahko spremenili v vrtove.
Nedavno je pred ameriškimi senatom odkril nekatere razvojne smernice general Arnold, ki je izjavil da je zdaj mogoče graditi atomske izstrelke, ki jih bodo volili po radiu. Opremljeni so s televizijskim aparatom in proti njim je vsaka sedanja protiletalska obramba 'popolnoma brezuspešna.
Nove izstrelke, ki bodo sami leteli proti cilju, je možno izstreliti iz letal, ki ostanejo izven topniškega ognja in izven območja protiletalske obrambe.
I IZ SLOVENIJE
Prodajalci tobaka bodo dobili tobačne izdelke v določenem razmerju, da si monopoiska uprava poenostavi svoje delo: 10% Neretva, 20% Morava, 20% Zeta, 20% Ibar in 30% Drava cigaret. Prodajalci imajo pravico tudi svojim kupcem dodeljevati cigarete v tem razmerju. Tako bo prodaja cigaret zelo : poenostavljena in hitra.
*
V	Ljubljani so izdali pozive, naj meščani okrase okna s cvetlicami in izobesijo zastave ob prazniku osvoboditve Beograda.
Kosmati zaslužek pri prodaji drv na drobno sme biti 10% pri drvih, ki so jih nabavili prodajalci pri veletrgovcih, in 5% pri drvih, katere so nabavili neposredno pri izdelovalcih.
Odkupne cene so bile določene: za fižolico din 4; ribničan din 10; nizki koks din II; visoki fižol din 13:; suhe gobe I. din 60; II. din 50; III. din 40; deteljno seno din 2.50; sladko seno din 2; kislo seno din 1.50; slama din 1; vse za kg franko Ljubljana.
Beveridge za pomoč Nemčiji
Znani angleikl sociolog Je predložil ministrskemu predsedniku Attleeju nažrt za premostitev težkega gospodaskega položaja
Ley izvršil samomor
Bivši vodja nemške delavske fronte se je v nUrnberškem zaporu obesil
[I Z A P r S K I ||
Obnova Francije
Četudi je bila Francija približno tako velika kot predhitlerjevska Nemčija, je vendar na njenem ozemlju živelo samo 45 milijonov prebivalcev v primeri s 70 milijoni v Nemčiji. Razen tega je število rojstev po prvi svetovni vojni tako nazadovalo, da jih je v zadnjih devetih letih število smrti prekašalo.
Zato je že v času med prvo in drugo svetovno vojno Francija pospeševala . na svojem ozemlju naseljevanje prebivalstva iz drugih držav, predvsem seveda delavstva za rudnike, industrijo in poljedelstvo. General De Gaulle je tudi uvidel, da je bodočnost Francije odvisna od ugodne rešitve tega vprašanja. V svojem načrtu, ki ga je izdelal za časa organiziranja narodnega odpora v zamejstvu, je predvidel nekaj zelo drastičnih ukrepov za okrepitev sile francoskega naroda. Razen zvečanja števila rojstev je v svojem načrtu predvidel tudi naseljevanje znatnega števila tujega prebivalstva. Nekateri cenijo, da bo Francija morala dovoliti naselitev 25 milijonov tujerodcev, če bo hotela vzdržati ravnotežje z Nemčijo in si zagotoviti položaj velesile v svetu.
Vendar je v zvezi s tem treba rešiti še mnogo vprašanj. Jasno je, da naselitve ni mogoče rešiti samo z dovozom 25 milijonov tujerodcev v deželo, temveč je treba za njih predhodno pripraviti mnoge stvari, ker bi v nasprotnem primeru takšno preseljevanje povzročilo zmedo in revolucijo.
Pred nedavnim je francoski minister za narodne obnovo Racul Dautry* v mestu Le Creusot polagal temeljni kamen, pri prvem poslopju, katero so začeli obnavljati iz razvalin, v katerih je mesto pustila vojna vihra. Slovesnost je bila zelo svečana, ker ni pomenila samo začetka obnove mesta Le Creusot, ampak začetek obnove vse Francije, Četudi so tovarne v Le Creusot pred kratkim izdelale sedem novih železniških strojev, je vendar glavni del tovarne še vedno v razvalinah, katere prerašča trava. Med prisotnimi, ki so se udeležili slovesnosti, so bili tudi nemški vojni ujetniki, ki čistijo mesto. Kamne, katere so uporabljali za obnovo zgradb, so Jemali iz ruševin, ki so v tem mestu, ki je bilo zgrajeno iz tesanega kamenja, podobne velikim kamnolomom. Blagovni promet v Franciji so obnovili komaj do ene tretjine ter je večina francoskih prog še vedno neuporabna zaradi porušenih mostov in pomanjkanja železniških strojev in vagonov.
Načrt za obnovo, katerega Je predlagal minister Dautry, je ogromen. «V dvajsetih do tridesetih letih bomo dovršili to nalogo*, je Izjavil sam. Izdelali so načrt za zgraditev dveh milijonov hiš v desetih letih, toda to je samo protivrednost kakšnega poldrugega milijona hiš, ki jih je porušila vojna in pol milijona, katerih zaradi vojne niso utegnili zgraditi. Kajti tudi na tem področju se mora Francija boriti z dvema problemoma: eden je nastal med vojno, drugi pa zaradi nemarnosti že pred izbruhom vojne. Gradbena dejavnost med dvema vojnama v Franclji je pomenila komaj četrtino tega, kar je Francija gradila pred prvo svetovno vojno 1913. Medtem ko je v Veliki Britaniji v dobi med 1929 in 1937 gradbena dejavnost na-rastla od 100 na 139.5 odstotkov, je v istem času padla v Franciji od 100 na 41.5 odstotkov. Minister Dautry je opozoril na strašno nazadovanje proizvodnje v kamnolomih v Normandiji, ki so dobavljali kamen za slavna, toda dandanes zapuščena mesta v Franciji, prav tako kot za graditev cerkva na britanski in francoski obali Ro-kavskega preliva.
Razlog za takšno nazadovanje ni težko najti. Vzrok je iskati v zelo nizki najemnini, katero je bil francoski meščan navajen plačevati za svoje stanovanje. To je posledica vzdrževanja najemnin na enaki višini, kljub temu, da je vrednost francoskega franka v zadnjih tridesetih letih doživela mnogo sprememb, ki so vse stremele za znižanjem njegove vrednosti, z drugimi besedami za zvišanjem oen. Medtem ko Anglež porabi 19 odstotkov svojega povprečnega dohodka za stanovanje, Francoz rabi v ta namen samo 5 odstotkov ali celo še manj.	(Nad. prih.)
Našim šitateljem!
Na napad tržaškega slovenskega jutranjika na naš list pripominjamo, da objavljamo vedno le dejstva in utemeljena poročila.
O sodnem postopku proti ljubljanskemu šoferju Janku Vokaču bomo poročali, kadar bo sodni postopek proti njemu zaključen. Zaenkrat smo kot kronisti zabeležili samo dejstvo, da ga je kaznovala upravna oblast.
O utemeljenosti ostalih napadov naj sodijo čitatelji sami.
ZENSKI KOTIČEK
MODERNA KUHINJA
Kuhinja je svetlite gospodinje. V njej prebije vettno svojega iasa, zaradi tega je potrebno, da je ta prostor čim prljetnejli in tim bolj praktiten. Moderno stavbarstvo in notranja arhitektura posvečata vprašanju kuhinjskega prostora in njega opreme vedno večjo pozornost.
V primeri s staro temno kuhinjo, v kateri so bila kameni ta tla, kjer je po stenah viselo najrazličnejše posodje in si je morala gospodinja neredko zaradi dima brisati solzne oti, je kuhinja, kakršno prikazuje gornja slika, za gospodinjo pravi raj.
Svetla, opremljena z lepim in praktičnim pohištvom, z linolejem in — elekč •tričnim štedilnikom, želje vsake gospodinje, je prostor, , mere, tajšaomjvjv cmjwyp cmjwy p ki zaradi prijetnosti- vsaj do neke I mere, lajša težave gospodinjskega
TAM, KJJER JOE 5E]D2A'jr FOMIAD
Argentina-dežela vojaških udarov
Po itevilu prebivalstva zaostaja za Braillom, vendar prevladuje zaradi gospodarske premoči, napadalnosti svojih voditeljev in kulturnega vpliva
Anglijo ter uvažati industrijske
Žena z naočniki
Naočniki gotovo niso v poseben okras nobeni ženi de zna vso svojo osebo temu pimerno urediti, je ne bodo kaziU.
Navadno imamo tri vrste kratkovidnih žena:
L Srečne, ki so se znaito, ki hočejo videti »vet okoli sebe ler n« gledajo le na vtis, ki ga nerede na druge. Sproščene in samozavestne hodijo po svetu s naočniki na nosu in vsem, ki Jih vidijo, se ne dozdevajo saradi tega prav nič čudne. Dozdeva se mi, da Jim naočniki celo dobro pristojajo in podčrtujejo osebnost.
2.	Ničemurne, ki nosijo naočnike Ve pri delu, redkokdaj doma in Beg varuj na cesti. Za žene, ki delajo v poklicu — študentke, zdrav, nioe, tajnice, tipkarice — ima ta način lahko slabe posledice. NaJ-brže ni sanje posebeo prijetno, če se na cesti zalete v profesorja ali Sefa in ga niti ne t>o*dnavljo, ker ga seveda naše ničomumlce hre* naočnikov niti ne spoznajo.
3.	Nesrečnice, ki se sramujejo že dejstva samega, da morajo nositi naočnike. Brez njih so kakor spla-iena kokoška, če morajo preko ceste. Nataknejo naočnike kvečjemu pred kakšno isložbo, toda gorje, če Jih pri tem faloti znanec, Naočniki takoj izginejo v torbico, same pa stoje kot zasačen tat,
Med temi tremi vrstami js gotovo še nešteto odtenkov in poti. Vsaka pametna šena se odloči aa srednjo pot in nosi naočnike, kadar je potrebno — toda samo takrat, Pričesko »osi enostavno in gladko, ne pa lsumsUničenlb jn košatih kodrov. Ns priporočam preče v sredini, ker i» naočniki poudarijo simetrijo. C« nosite naočnike na cesti, bodita previdni tudi v izbiri klobukov. Rože, pajčolane, peresa, sadje in ptiča rajši r-utite; naočniki pod pajčolanom so nesmisel, kajti namen pajčolana js opozoriti na lspe oči, ki s* skrivajo at »jim. Tudi k izumetničeni obiski naočniki ns gredo. Prav tako ne gredo k izrezani in a rožami posuti večerni obleki. Dnevno obleko izbirajte Čimbolj športno, za vsčsrns prireditve pa črno gladko krilo z enakim jopičem ali tuniko.
Predvsem pa se M počutita aa* postavljeni saradi tega, kor ate kratkovidni, eaj na svetu ni popolnosti,
HoCitg zabiti žebelj ? iteno ?
trdno tičal v steni. Ce j« luknja zelo velika ovijte žebelj najprej z vato ln tako namočite v zmes.
Za kuharica
de zabijate febljt aa slike ali podobno navadne neetaja luknja v »teni vedno večja, žebelj izpada in stena as kruši tor ščasoma prav nelepo isgleda. Kaj bi naredil) 7 Kupite gips v prahu, kakršnega uporabljajo slikarji in ne stane dosti. Pripravite smee 1« pol žlice prahu In nekaj kapljic vode. V to namočite žebelj in ga vtaknite v •teno. Luknjo v »teni izpolnite s zmesjo in izravnajte ■ nošeni. Kmalu se bo posušilo in štbelj bo
Karfijolni puding: Skuhajte lepo glavo karfljole in dve pesti makaronov, Pustite shladiti in naložite v dobro namaščeno posodo za pudinge ter potresite s parmezanom. Polljte s sledečo mešanico: >4 litra mleka, 60 gr moke, 3 rumenjake In ščepec soli dobro stepajte ter nato rahlo primešajte trd sneg treh beljakov. Pečlte v srednje vroči pečici približno pol ure. Nudite kot samostojno jed s solato ali pa k omaki.
Tirolski cmoki: koščke starega kruha brez »korje narežite na kocke in navlažite z mlekom, če Je kruh že trd. Na maalu ali masti overite drobno nasekljano čebulo, peteriil in koščke Špeha ter polljte še vroče po kruhu. Vmešajte eno jajce ln če je zmes premehka toliko ihoke, da boste mogli oblikovati cmoke. Skuhajte jih v vreli vodi, očedite ln zabelite z drobtinami ln razbeljenim maslom. Nudite h kislemu zelju, pa tudi s solato ali k omaki.
V Washtngtonu je na statističnem uradu zvonec, ki zvoni vsakih štirinajst sekund, kar nazrnja raz-dobje, v katerem se v Združenih državah rode otroci.
. * * v
tene imajo često več prirodne pameti kot moški. Imajo manjše zahteve, se manj naslanjajo na teorije, so bolj pravične in naravne, ker »o-dijo stvttri po trenotnem vtisu, ki so ga dobile nehote, Z zvitostjo, občutkom in zgovornostjo običajno uspejo vladati možu.
WMla.m Hozlitt
V Argentini imajo pomlad. To opazite posebno, če se ob nedeljskih popoldnevih pridružite množici dobro oblečenih ljudi, ki se pomikajo po širokih ulicah do Plaza de Mayo, kjer je v rožnih gredah polno spomladanskih cvetic.
Na «Majakem trgu» stoji Caea Rosada (svetlo-rdeča hiša), ki pomeni' Argentincem to, kar «Rela hiša* Američanom — prebivališče predsednika republike.
Ce greate ipo aveniji1 Leandro Alem, piše dopisnik «Stars and Stripesa*, se čudite, zakaj je toliko govora o Argentini v svetovnem, tisku. Kmalu pa se prepričate, da je le neki vzrok, ker nabližnji moderni zgradbi opazite sledove puškinih in strojničnih svinčenk.
Vojna se Argentine ni dotaknila, pač pa ima država notranje težave, ki so v veliki meri povezane s svetovaapo! Itlčnim položajem.
Vpliv Argentine
; Odkar se je Argentina 1, 1810 osvobodila španskega goepodstva, je njeno zadržanje vedno imelo velik vpliv na ostale države v Južni Ameriki.
Po številu prebivalstva (13 milijonov 700,000) sicer zaostaja samo za Brazilom (42 milijonov), vendar prevladuje zaradi gospodarske premoči in napadalnosti svojih voditeljev in kulturnega vpliva. Čeprav imajo Argentinci manj premoženja po osebi kakor Američani, vendar je Argentina danes ena izmed petih držav, ki stojijo v tem oziru na prvih mestih na »vetu, Ta »lika pa vendar ni točna, ker smo jo dobili tako, da smo celokupno premoženje delili s številom prebivalstva. Točna ni zato, ker ima malo število Argentincev velika bogastva, medtem ko večina prebivalstva živi v ubožnosti.
Tega sicer ne vidite v glavnem mestu in de narn iškem središču Buenos Airesa, Opazlto jo šele, ko greste iz mesta v zaledje, kjer valovi zeleno morje trave, pokrajina brez dreves, ki Jo imenujejo «ipam-pa»». Pampa je »rce argentinskega gospodarskega življenja, središče poljedelstva. Argentina ima komaj desetino prebivalstva Združenih ameriških držav, zato pa pridela štiri petine toliko žita kot USA. Tudi Sivine Imajo Argentinci petkrat več kot USA (polovico od skupnega števila).
Poljedelsko bogastvo Vse to bogastvo pa ni pravično razdeljeno. Leta 1930 so Imele 1.804 osebe zemljo, na kateri je prebivalo 000.000 Argentincev Ih skupna površina je znašala toliko kot površina Italije, Belgije, Nizozemske in Danske skupaj.
Poljedelstvo js donosna stvar in estancleros — zemljiški veleposestniki — so izračunali, da Js ceneje izvažati govedino in žito v
proizvode, kakor pa ustanoviti domačo industrijo.
Ta politika pa je seveda bila tvegana zaradi neustaljenega svetovnega položa ja. Zaradi tega ima Argentina tudi veliko poljedelskega prebivalstva, ki se seli iz kraja v kraj, išče zaslužka, je ubožno in brez bolniške oskrbe.
Industrija v tujih rokah
Domača industrija je slabo razvita ln fie ta je večinoma v tujih rokah. Angleži n. pr. imajo polovico argentinskih železnic. Včasih so jih imeli še več, vendar so se Argentinci po prejšnji vojni začeli zanimati tudi za industrijo.
Angleškega kapitala v Argentini je največ. Za njim pride nemški, nizozemski, francoski, švicarski in nato šel« ameriški. Toda komaj 860.000 Argentincev je našlo delo v industriji ob koncu tridesetih let.
Nacistični vplivi
Opozicijski Argentinci ter ostali ljudje, ki se spoznajo na argentinske zadeve, so obtoževali vlado, da se je nacistom stavila na razpolago. Kažejo na velika podjetja, ki so v rokah Nemcev.
Vlada jih Je nekaj zaplenila.
Opozicija pravi, da je bil to samo trik.
V časih gospodarske krize v letih 1980 do 1934 je veliko manjših estanclsrosov izgubilo svoje zemlje. Otroci teh uničenih rodbin so naredili prve fašistične organizacije v Argentini. Mnogo teh mladeničev je stopilo v vojsko in tvorijo močne častniške organizacija.
Vpliv vojske
Vojska Ima v Argentini velik vpliv. Čast.liki se niso samo vedno mešali v politiko, temveč so začeli pred nekako 46 leti govoriti o »Argentinldad* — kar bi bilo nekaj podobnega, kakor so italijanski fašisti govorili o »italianItA*. Njihove idej« so precej spominjale na nemško «Herrenvolk» teorijo.
Častniški zbor je bil sestavljen iz nekega posebnega razreda. V njem so bili sinovi propadlih estrancie-rosov, kmetov in meščanov.
tVilhelm von Faupel
Velik vpliv v argentinski vojski Je imel nemški general Wllhelm von Faupel, cesarski častnik, ki je »prva prišel v Argentino kot Inštruktor častniškega zbora. Pozneje se Je šel borit v prvi svetovni vojni v Evropo, nekar se je L 1926 Vrnil kot glavni Inšpektor argentinske vojske.
Faupel ni samo učil častnik«, kako naj urijo vojake; uril je tudi častnike v življensklh in političnih sodsvah. Povabil Je bivše nemške častnike, da dajo meniško vzojo argentinskim mladeničem. Ko Ja
Vse dežele so enake
Ce pogledate gornjo sliko, ne boste te pokrajine ločili od naših gričev. Vendar pa nam slika kuže prizor ip gričevja Cheviot, ki leži na meji med Anglijo in Škotsko ob rejci Tweed. Marsikatero poglavje škotske zgodovine se je pisalo ob bregovih te rejci- Beseda Tmaed pomeni v stari angleščini sme jas, ker je delila dolgo čtf*# Škotsko od Anglije, izvira v gričevju v Peableshiru in teče mirno in tiho mirna takšnih znamenitih razvalin kot to opatije -Melrose, Dn/burgh in Keleo ter se izteka v morje pri Berwioh-upon-Tweedu.
Fauipel končno zapustil Argentino, je postal Sef Ibtro-ameriŠkega instituta v nacističnem Berlinu.
Pruski paradni korak, uniforma in železna pruska disciplina — vse to je Faupel naučil Argentince. Ni morebiti samo primer, da Je sedanji diktator polkovnik Peron, vstopil v vojaško akademijo, ko je von Faupel postal njen poveljnik.
Argentinski častniki so — kakor nemški —- silno ponosni na svoj poklic ln fanatični patrioti, nacionalisti in ne zaupajo demokraciji. Sami sebe imajo za. posebno kasto. Na rezervne častnike gledajo zviška dn še posebej na navadne vojake.
Coroueles
Mladi polkovnik — pravijo Jim coroneles — imajo v vojski Se poseben položaj. Tvorijo posebne skupine in ena izmed Jih je GOU (<Skuplna zedinjenih častnikov*). Za geslo so sl izhrali: »Vlada, red, edinstvo*. Peron je vodja te skupine, ki ga je tudi postavila na oblast.
Res pa je, da je GOU podpirala Peronovega nasprotnika, Edelmlra Farrella. Zato padec prvega ali dru-, gega še ne pomeni konec GOU.
Buenos Aires - ameriški Pariz
Glavno mesto Buenos Aires imajo za nekakšen južnoameriški Pariz — v kulturnem pogledu. Gotovo je španska kultura v Argentini našla največjo predstavnico. V Buenos Airesu Je okoli 90 založništev ter veliko časnikov, ki obvladajo vso Južno Ameriko.
Argentina pe zašla v totalitaristična vode šele 1. 1941, s presednl-kom Ramenom Castlllenr. Prej je bila zatočišče španske1 demokracije. Njeni pisatelji in publicisti so imeli velik vpliv v vseh španskih državah. Posebno znan je bil Domingo Fauatlno Sarmlento, ki je uporabljaj kulturo kot orožje za politično osvoboditev in za vzgojitev ljudi V demokratskem duhu.
Politične stranke
Dv* najmočnejši argentinski stranki »ta kon«ervativna in radikalna.
Konservativci »o večinoma veliki ostaneieroa, ki SO bili nasprotni vsaki agrarni ali Industrijski reformi, ki naj bi oslabela njihov politični položaj.
Radikalov je, kakor v Franclji pred vojno, največ med srednjimi razredi, srednjimi kmeti tn meščanstvom.
Vsllko Argentincev «* prišteva tudi k socialistični ln komunistični stranki, ki pa doslej še »lata bili popolnoma dovoljeni.
Vojaški udari
Vojaški udar, ki j« 4. junija 1943 spravil na oblaat generala Pabla Ramlrera, njegova ostavka ln Farrellovo ter Peronovo nasledstvo — vne to je samo nadaljevanje procesa, ki »e je začel že #• s®P” tembra 1930, ko Je general Uriburu odstavil Hlpolita Irigoyena, najpopularnejšega argentinskega pred1 Bednika,
Irigoyen je bil' eden izmed naj-zrormetijših ljudi v zgodovini Južne Amerike. Bil je idol velikih množic argentinskega ljudstva. Prvič so pod Irlgoyanom srednji »'»»redi dobili politično prevlado, ker je kot predsednik radikalne stranke bil Izvoljen za predsednika republike, Irigoyen je tudi opustil svojo estencio ter šivel skromno, kar dotlej ni bila navada argentinskih politikov.
Po šestletnem premoru so IH-goyenn I. 1928 »nova izvolili za predsednika. Vendar J* 0, septembra 1930 skupina konservativcev, dssniČaskih radikalov in klika častnikov, odstranila Irt'goysna zaradi demokratičnih namenov, kl jih je imel. General Jose Francisco Uriburn je poetal predsednik Argentine,
Kakšne so bile «volitve»
Pod novo vlado se je proces demokratizacijo država ustavil, pro-vincljske in kongresne volitve »o
sicer sc izvajali, vendar je vlada na vse mogoče fašistične načine ovirala opozicijo. Ce Je bil parlament preveč opozicijski, so se ga kar znebili. General Uriburu, ki je bolehal na raku je pdredil za svojega naslednika Avguština Justa.
Justo Je sicer pripadal radikalni Stranki, vendar ne Irigoyenovem krilu. Justo je dopustil več svobode, toda vladal je z železno-roko.
Ko je potekla Justu predsedniška doba, je postavil za svojega kandidata dr. Roberta Ortiza, sredinskega radikala in za podpredsednika Raraona Castilla, zaatopnika konservativne stranke.
Z velikimi voUvnlmi prevarami, krajo glasov, teroriziranjem in zapiranjem. opozicije, sta bila Ortiz in Caatiilo vendarle Izvoljena. Toda Ortiz »e je zameril konservativcem, ker je hotel Izvesti bodoče volitve na demokratski način in pripeljati državo nazaj v demokracijo. Konservativna stranka in fanatični častniki niso dopustili Ortizu, da bi šel po tej poti naprej in 1. 1942 je motal slep in bolan, prepustiti vlado Castillu. 1
Castillova vlada
Trd, nedostopen in dolgočasen »majhni profesor iz Cantamarke*, kakor so ga nazivaii, Je Caatiilo takoj začel izvajati program konservativcev. Odpravil js ustavne svoboščine drugo za drugo in zadržal Argentino v »nevtralnem* položaju med vojno.
Ko so l. 1942 vmesne volitve pokazale jasno voljo prebivalstva, da se Argentina pridruži zaveznikom, ;|e Caatiilo nastopil Še energičnejše in razpustil kongres.
Toda 4. Junija 1943 js Castilla vrgla vojaška skupina pod vodstvom generala Artura Ravnsona, ki je vladal tri dni, nakar je predal oblaat generalu Pedru Raml-rezu. Čeprav so tedaj v demokrat-akih državah mislili, da pomeni ta prevrat približanje k aavesnikom, vendar ni bilo tako. General Ra-mirei Je postavil šele pravi totell-tarioni rešim v Argentini.
Peronov udar
Končno j« v februarju 1944 Rami reza »rušil udar polkovnikov pod poveljstvom Juana Dominga Perona, ki je zadel vladati skupaj Farrellom. Ramlrez je moral iti, ker se ni zdel polkovnltfklm fanatikom zadosti odločen.
Zdaj je moral odstopiti »s Peron, najbrie i* istega vzroka. Toda ker verjetno nimajo Argentinci večjega totalltarca kot je Peron, so ga spet poklicali nazaj na oblaat.
Argentinski militarizem
Vse ta čas pa so Argentinci gradili svojo vojsko in danes je najmočnejša v vsej Južni Ameriki. Dokazano je, da so argentinski militaristi tmell svoje prste vmes pri bolivijskim prevratu 1. 1943. Tudi ostal« Južnoameriške države ne najdejo pravega miru zaradi n« jasnosti argentinske situacije.
Antifašistična opozicija
Argentinska antifašistična opori. clja js močna, »estoji iz dveh skupin, »Patri« Libre* te »Aasoclaelon d« Mayo». V obeh skupinah »o ge nerall in drugi demokratični usmerjeni oastnlkl, politiki, profesorji, študenti, delavci, kmetje, trgovci, industrij«! kn osic vstopa-seatnlki, kateri predpostavljajo koristi države svojim zasebnim, V obeh skupinah so pomešani konser-vativej te radikali s socialisti ter Komunisti.
Na splošno mislijo, da »e je že zelo približal čas, ko bodo vse te demokratične sil« jn veliko število političnih emigrantov zrušile totalitaristični rešim polkovnika Perona.
Slovenska šolska maša pri 8v. Jakob«
V ponedeljek, 29. t. m., ob deveti uri se bo brala v cerkvi sv. Jakoba sveta masa za učence vpisane v slovensko ljudsko šolo pri Sv. Jakobu. Zbirališče, otrok, ki jih naj spremljajo starši je pri cerkvi blizu zakristije; v primeru alabega vremena v cerkvi.
Čiščenje ruševin na . tržaških ulicah
Sodelovanju med delavstvom in vojaškim poveljstvom s* moramo zRhvaliti, da je velika . večina tržaških ulic očiščena ruševin ta da izginjajo sledovi vojne z mestnega področja.
V razgovoru, kl ga Je Imel dopisnik. VZN z majorjem John Fode-nom, načelnikom oddelka za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi, sta razpravljala o veliki, a malo lični utrdblci v Barkovljah, ki jo zdaj podirajo, s čimer bodo vrnili okolici lepoto. Major Foden Je Izjavil, da bo to delo še nekaj časa trajalo.
»V začetku —- je dejal major — smo uporabljali prevozna sredstva s konjsko vprego, toda po posre-ulico Carducci ter korzom Vtttorlo pozneje poslali vsak dan na delo 6 do 10 tovornih avtomobilov, Z redno pogodbo smo najeli civilne delavce, ki nalagajo in razkladajo tovorne avtomobile.
»Najprej so očistili del mesta med korzom Cavour, ulico Ghega, ulico Carducci ter korzo Vlttorio Emanuele. Dela na teh cestah so končali in cestni promet ne ovirajo več ruševine, Ostali del mesta so razdelili na okraje po našem načrtu ln pozvali delavce, da odstranijo ruševine z lastnimi prevoznimi sredstvi. Prvo tako pogodbo so že sklenili*,
«Fo mestu podirajo vse utrdblce. Imamo namen — Je zaključil major Foden — odstraniti ts zadnje sledove vojne iz celega mesta*.
Ista dela izvršujejo tudi v Gorici ta v Pulju,
Danes lzdhjajo zadnji dan osebne izkaznice osebam z začetnimi črka mi A in B.
V ponedeljek bodo začeli razdeljevati oaebne izkaznice osebam z začetnimi črkami C ln K.
Vsaka oaeba mora prinesti s se boj pismen dokaz o istovetnosti in bivanju v Trstu, ako Je to mogoče. Co nima pismenega dokaza o istovetnosti ali bivanju, mora pripeljati dve priči, ki sta že dobili novi osebni izkaznici.
Sejni zapiski sveta tržaikega
področja na ogled oftCineivu
Mejni zapiski Sveta tržaškega področja (ustanovljen od Zavezniške vojaške uprave) bodo na razpolago javnosti sa pregled v veži prefekture.
PREHRANA
Nove osebne izkaznice
Danes Izdajajo v (Sorici osebne Izkaznice osebam s priimkom Z začetnimi črkami od CE, KE, HE> do CN, HN, KN; v ponedeljek 29. oktobra bodo Izdajali Izkaznice osebam z začetnimi črkami GO, KO
m ho.
Obvestilo
Z upravnim odlokom, ki ga je podpisal polkovnik Bowman js bil dr. Lulgl Luzzatto Imenovan za namestnika okrajnega glavarja-Opravljal bo službo pii preturt v Gorici.
/ '
PREHRANA
«SepraJ» javlja, da je treba predložiti prijave za nactonlrana živila za mesec november t. 1. obenem z prijavnimi odrezki za prvi mesec živilskih nakaznic za štirimesečje za vsa raconlrana živila,
Taksne prijave morajo biti predložene do v.ključno 5. prih. mes. to prodajalci so dolžni Izročiti te prijave najkesneje do 7. prih. mes.
Trgovol morajo pred prevzemom prijav skrbno pregledati živilske nakaznice, katere mora potrošnik ob prijavi predložiti. Ce so živilske nakaznice opremljene m pečatom «GO», morajo njihove lastnike poslati na Prehranjevalni urad e Gorici, kateri bo poskrbel za zamenjavo z rednimi živilskimi nakaznicami.
SPORI
Lahko-atletska tekmovanja v Novem Sadu
V okviru proslave obletnice osvoboditve Novega Sada, so bila v Novem Sadu atletska tekmovanja, katerim je prisostvovalo veliko število gledalcev.
Novo svetovno prvenstvo v teku na 10.000 metrov
Valker Balsen je dosegel v teku na 10.000 metrov v 42 minutah ta 81 sekundah novo svetovno prvenstvo. Potolkel je svetovno prvenstvo, kl ga j* poprej Imel Šved Werner Hardtr.o, kl j« potolkel prvi svetovni rekord s časom 42'81”0 sekund.
Prejšnje Hardmovo prvenstvo je bilo 42’39”0 sekundah.
RADIO
Nedelj«, 20. oktobra T napoved časa in vesela glasba; 7.16 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.46 vesela jutranja glasba; 9 kmečki sekstot, 9,80 slovenska kmetijska ura; 10
masa; 11 pridiga v slovenščini;
------ .... --------- z
Nihče ni tako velik, da sz mu nikoli ne bi bilo treba stegniti. Tudi nihče »i tako majhen, da se mu nikoli ne bi bila treba upogniti.
' * * *
Dobro se je poročiti pozno, ali nikoli.
John Otok«

Šepnil »poroča, da Je zadnji čas sa prsdbeležbo živilskih potrebščin v občini Trstu in okolici za mesec november do 80, t. m,
Razdeljevanje novih živilskih ta dodatnih nakaznic. Občinski prehranjevalni urad sporoča, da bo urad za razdeljevanju navadnih ta dodatnih živilskih nakaznic odprt za občmstvo tudi v nedeljo od 0. do 12- ure, v ulici Malcantcn st. 3. Z istirt delovnim časom bo dsloval urad na Rojanu, sa potrošnike l* Rojana, Borkol jn Mlramara.
Obrok soli, katero prejemajo prebivalci na osemiju, kl ga upravlja Zavezniška vojaška uprava, bo zvečan ■ mesecem novembrom od 200 na 300 gramov.
12	poročila B.B.C.:	12.16 zveza z
B.B.C.; 12.46 poročila v slovenščini;
13	poročila v italijanščini; 18.15 glasbena fantazija; 14 najnovajse vesti in predavanje v itallj. ;J6 ur* za pionirčke; 16.30 prenos ti VMnui 18.30 obvestila svojcem; 19.80 za Češkoslovaški praznik; 20 poročil« v Slovenščini; 20.16 poročila v ta-lijanšolni; 20.30 sopranistka Voito-lina in Mediču«; 21 športne vesti; 21.10 slavni solist; 31.80 slusna igre v itallj,; 22.15 večerna glasba iz Vidma; 23 vesti v Itallj,; 28.10 vesti V slov.; 23.20 nočno zabavišče.
Ponedeljek, 30, oktobra 6.30 glasba za dobro jutro: 7.15 poročila v slovenščini; 7.90 poročila v Italijanščini) 7-40 vesela jutranja glasba; 10 prenos ta Vidma; 13,46 poročila v slovenščini; 18 poročita v italijanščini; 18,16 glasba po željah; 14 najnovejše vesti in predavanj# v Italijanščini; W prenos I* Vidma; 10,30 obvestila svojcem; 19 napevi z napera juga; 19.30 glas S5VU; 19,00 operetna glasba; 30 po. ročil* v slov,; 20,16 poročil* v italU.; 20,30 glasb* r.% delavce; »1 glas J5VU v italijanščini: 21.10 simfonični koncert ta Vidma; 32.16 napolitanske pesmi; 22,00 plesne glasbe; 33 vesti v itallj.)	,
Iv4a]a A* Xr
V “Centru za obvestila,, Piana della Borsa Sl. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
8, V, Riniti « Amerika*, turna 10 Ur, (Kratka la rr> nimivo piaann. zgodovina. Združenih wneri*klb držav).
«Ameri*ke znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki),
«1930-1044», cena B Ur, (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi klikami).
KARLO ROSNER
5.
NA RAZPOTJU
— Tino! Dragi Tino! Boj pri-*n*m. mogoč« sem včasih kaj sa-grešila, mogoč« sem včasih kaj napravila, kar ni bilo prav. Tod* tukaj na kolenih, tukaj pred teboj ti prisegam, pri vsem kor ml je drago in sveto, da •• n« bom nikdar več tako obnašala! Tino, usmili se met
Sam ae je čud)! svoji trdni volji. Nemo je posluša! njene bessde, Niti poboža) js ni.
Bolje bo, Se greš odej spat. Jutri se bova pri odvetniku točneje po-menila.
X
Navidezno je Izglodalo, da se js Tino Oampanelli odtočil, katero pot bo krenil. Ločitev s Marijo m poroka s Natalijo. Čuti! se je tako odločnega kot i* nikoli poprej. Tako be (torti, potem pa bo srečen. Začel bo novo Itvljenlf.
Sel je k odvetniku, kl Je bil njegov prijatelj še to otrošks dobe. Na
dolgo in široko mu je opisoval zakaj gre. govoril mu je o Mariji In Nataliji, m svoji neodločnosti ta končno Is o dogodkih zadnjih tednov.
— Kot odvetnik tl svetujem: loči sel — Kot prijatelj pa tl svetujem: ne loči s«; poizkusi še enkrat. Mogoče samo trenutno v ter bi prevladujejo takšna čustva, za katera tl bo mogoče pozneje žal.
— ge nikdar nisem bil tako odločen kot zdaj, — mu je odgovoril Tino. — Točno vem, kaj hočem in prepričan sem, da bo tako najbolje.
— Poslušaj — h praviš, da je najbolje, da bi se ločlč, Trdim nasprotno. Najbolje bo, če prideta k meni skupaj z Ženo.
— Zakaj?
— Kelti bi. da bi H* z* štirinajst dn) na poročno potovanje.
— Na poročno potovanje? Zdaj ko sv* že take dolgo poročena?
— Da, Pojdita nekam aa štirinajst dni, Odpeljati se morala, Naj bo prav tako, kakor na poročnem potovanju. Sama morata biti vsaj štirinajst dni, Mogoče se bosta le razumela ln mogoče boš le uvidel, da ločitev zakona nima smisla..	1
— Kakor želiš. Jutri te bova z ženo obiskal* ln se « vsem podrobno pomenila.
* * •
Sla sta k odvaniku, Končno #0 sa zmenili, da bo najbolje, da gresta »a štirinajst dni na dopust; potem bodo videli, kaj Je za ukreniti. Ce se Tino še vedno ne bo razumel 'z Marijo — potem bo tudi sama privolila v ločitev, V primeru pa, da bi se še razumela, je Marija pripravljena pozabiti n* vse in začela bosta novo življenje.
Natalija je bila o vsem obveščena. Bila je zadovoljna s tako rešitvijo.
— B« najbolje tak«, — je dejal*.
— Eno ti lahko povsm: moja čustva napram tebi se n* bodo nikdar spremenil*. Z* tri leta bi lahko z Marijo šel n« vem kam, toda ko se vrnem — bom vedno mislil nate in te poročil.
Nežno ga Je pobožala.
— Saj ti verjamem, Tino, toda odpotovati morata. Saj je bito tako sklenjeno. In tako boš odvetnika in ženo prepričal, da res ne gre drugače kakor z ločttlvijo.
— In tebe vzeti za ženo, — j* dodal in jo poljubil.
* » *
Tino in Marija #ta odpotovala. Na gorah »ta živela štirinajst dni, v majhnem hotelu, ločena od vsega »veta. Marija je bila napram njemu ves čas nežna. Tako nežna in pohlevna, da mu je bilo kar nerodno. Ni je več ljubil, toda polastilo se ga je strašno usmiljenje. Sirota, zdaj ko se je spametovala, zdaj ko je tako ponižna, zdaj ko mu nikdar ne ugovarja ln ko ni več mož pod copato — zdaj jo bo zapustil. Tudi on se je napram njej lepo obnašal. O Nataliji in o ločitvi nista nikdar govorila. Oba ata se izogibala takšnih razgovorov.
Štirinajst dni dopusta je hitro minuto. Odpeljala sta »e domov, Tino je »pet hodU v pisarno, njegovi občutki napram Nataliji ss niso spremenili, samo Marija e« mu je smilila.
Sredi pisarniških, ur js prišel domov, Marija ga ni pričakovala ob tako rani uri. Našel jo je v spalnici, ko je ležala na postelji ln jokala. Vsa objokana ga j« pogledala.
— Zakaj si prišel domov? — ga je tiho vprašala.
— Pri odvetniku imam opravek,
— Kako si ss odločH? Saj mi niti povedal nisi.
— Dokumenta mu moram pri-nesti,
— Se res hočeš točiti?
— Najbolje bo tako, Marija.
—• Pridi *em.
Stopil je k postelji,
Oklenila ae ga js.
— Kaj mi res ne moreš odpustili, Kaj res nočeš še enkrat poizkusiti. Prisegam tl,., — izbruhnila je v jok; ni več mogla naprej.
XI.
Zunaj je deževalo, Tino je nosil aktovko pod pazduho in hitel proti odvetniški pisarni. Premišljeval j«, Ali je prav to kar dela? Seveda. To je edino kar more atorltl. Samo šs nekaj trenutkov mora obdržati voljo, fle bo zdaj klonil, potem bo z* vs« večne časa to-gubljen.
Lilo je. Zaletaval se Je v ljudi.,
tas-tar
Prekoračil je essto. Hitel je, Ni gledal niti na tovo niti na desno. Proti njemu se je prijal avtobus, Videl je dvoje luči, ki so postajale vedno večje in večje, Vedno bolj se mu je približeval, vedno bolj so se bleščale luči. Ljudje za njim so nekaj kričali. Nastala je bleščeča svetloba, potem se je vse stemnilo. Tino je obležal n* cesti.
* * »
V	bolnici »ta čakali dva ženi, Marija in Natalija. Sedeli sta ns klopi, obe sta molčali. Končno je prišla strežnica. Vadila Jih je po hodniku k njegovi sobi,
— Rana ni zelo nevarna, jima je povedala; — ne smeta se predolgo zadrževati, ker mu je počitek nujno potreben.
Odprla Je vrata, Marija in Natalija eta vstopile za njo.
V	postelji j« ležal Tino, glavo je Imel zavito v bele obveze. Spal je.
Obe sta ga gledali. Stali sta skupaj, ob koncu postelje.
Zbudil se je. Pogledal je najprej v strop, potem P* pred se,
— Natalija, — j« dahnil.
Stopila J« k njegovi postelji, padla na kolena in ga nežno poljubila, Marija je zapustil* sobo (Konec),
Vodomvn/ t t	1,
znani jugoslovanski likovni umetnik; 2. železniška naprava; 3, dunajski slikar (1793-1864), znan po sliki »Smrt Marka AvreUJa*; 4. vprašati (angl.) — kratica Italijanske turistične družbe; 6, Volga (nemško) — veznik; 0. avtomobilska oznaka za neko mesto v Sloveniji — ploskovna mera; 7. pesniška vrsta — domača žival; 8. drevo z Libanona; 6, Mohamedov naslednik — grmada, gomila; 10. medmet — čaeome-ri; U. ime največjega vojnega zločinca.
Navpično : 1. pristaši gibanja, kl je A 10, »tol, pobijalo absolutno monarhijo; 2, »rbsko-hr-vatski predlog — oler.ica; 8- rad aparat vo; 4, bodeča stvar; 6. grški otok — obleke (srbhrv.)i 8. otok (frlzijeko); 7, mestece v Bosni; 0. on (franc.) — sta-. m babilonsko mesto; 9. željan oblasti te časti
Sobotna križanka št. 14


M


■J
Selitev v ponedeljski Številk!